24. redna seja

Odbor za pravosodje

11. 3. 2021

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Vse članice in člane obora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 24. sejo Odbora za pravosodje. Ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Prav tako članice in člane odbora prosim, da preverite tudi ali imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje. Opravičenih za današnjo sejo ni, imam pa nekaj nadomeščanj in sicer Boštjan Koražija iz Poslanske skupine Levica nadomešča poslanca Željka Ciglerja, ter Mojca Žnidarič nadomešča poslanko Matejo Udovč iz Poslanske skupine SMC.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZAŠČITI OTROK V KAZENSKEM POSTOPKU IN NJIHOVI CELOSTNI OBRAVNAVI V HIŠI ZA OTROKE, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada in je bil dne 22. 1. 2021 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 24. 2. 2021 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 11. 3. 2021. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet, ki je svojo prisotnost opravičil, Državnotožilski svet, ki je prav tako opravičil svojo prisotnost, Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo, Varuh človekovih pravic, Policija, ki se je opravičila, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije. V poslovniškem roku so amandmaje vložile Poslanske skupine SDS, SMC in NSi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava v vseh členih in vloženih amandmajih združi, skladno s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje o amandmajih ter nato glasovali o vseh členih zakona skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Zato dajem besedo predstavnici predlagatelja zakona, ministrici za pravosodje, mag. Lilijani Kozlovič.

Izvolite.

Lilijana Kozlovič

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci in vsi ostali danes prisotni!

Resnično me veseli, da je danes pred nami predlog zakona, ki bo prispeval k boljši zaščiti otrok v kazenskem postopku in ki prinaša implementacijo modela Barnahus v slovenski pravni res.

Kazniva dejanja, storjena na škodo otrok, zlasti nasilje in spolne zlorabe sodijo med najbolj zavržna dejanja, ki otroku pustijo globoke travme celo življenje. V slovenskem kazenskem sistemu v želji po obsodbi in kaznovanju storilcev tovrstnih dejanj pogosto pozabimo na vpliv, ki ga ima sam postopek na žrtve, torej na otroke. Preiskovalni in kazenski postopek za otroka pomenita dodaten stres in travmo, ki jo lahko s pravilnim, celovitim in otroku prijaznim multidisciplinarnim in medinstitucionalnim pristopom preprečimo ali vsaj močno omilimo.

Kot primer dobre prakse na tem področju, je Svet Evrope prepoznal islandski model Barnahus, kar v prevodu pomeni hiša za otroke. Model se je v več kot 20 letih razširil na številne druge evropske države, zlasti skandinavske, pospešeno pa ga uvajajo tudi drugod. Da bi vas čim bolje seznanili s konceptom obravnave otrok po modelu Barnahus, smo v okviru skupnega projekta Evropske unije in Sveta Evrope načrtovali študijski obisk ene izmed delujočih hiš za otroke. Zaradi omejitev, povezanih z epidemijo koronavirusa, obiska žal nismo uspeli realizirati. Namesto tega pa smo pred dvema dnevoma organizirali virtualni obisk in pogovor s predstavniki hiš za otroke s Švedske, Norveške in Islandije. Verjamemo, da je bil dogodek zelo koristen v več pogledih, omogočil nam je lažje razumevanje modela Barnahus, ter boljši vpogled v delo v hiši za otroke.

Videli smo lahko tudi, da ne gre za uniformiran model, saj je tudi v državah s podobnim pravnim sistemov v izvedbi se torej pojavljajo razlike. Lahko bi rekli, da je model Barnahus kot kameleon, ki se prilagodi okolju, v katerem deluje, če se okolje spremeni, se le ta spremembam, torej model tudi prilagodi..

S predlaganim zakonom model Barnahus prilagajamo našemu trenutnemu pravnemu redu in organizacijskem okolju. Za zagotavljanje in največjih koristi otroka, se tako s predlogom zakona določa način in pogoje celostne obravnave mladoletnikov, oškodovancev in prič v predkazenskem in kazenskem postopku v hiši za otroke. Tako predlog zakona določa, da je celostna obravnava mladoletnih žrtev in prič javna služba, ki jo zagotavlja država. Izvajanje javne službe se bo izvajalo v posebnem javnem zavodu. Zavod bo strokovni zavod za določeno vrsto izvedenskega dela in bo imel pomembno vlogo pri organizaciji in zagotavljanju usposabljanj.

Obravnava v zavodu je namenjena otrokom, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj, ki posegajo v integriteto otroka, na primer kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ter zoper življenje in telo. Pod določenimi pogoji je odvisno predvsem od ocene, če je v posameznem primeru to najboljša rešitev zavarovanja koristi otroka, se lahko celostna obravnava zagotovi tudi mladoletnim žrtvam ali pričam drugih kaznivih dejanj oziroma mladoletnim storilcem kaznivih dejanj. Če zmogljivost zavoda to dopušča, lahko v zavodu svoje naloge o postopkih v zvezi z mladoletnimi oškodovanci in mladoletnimi pričami kaznivih dejanj, opravlja tudi Policija in centri za socialno delo.

Nadalje je v predlogu zakona opredeljen postopek obravnave v hiši za otroke. Postopek obsega zaslišanje otroka, telesni pregled žrtve ter krizno podporo in psihosocialno pomoč. Če najprej navedem glede zaslišanja otroka; čeprav pri modelu Barnahus praviloma govorimo o forenzičnem intervjuju, v predlogu zakona zaradi navezave na Zakon o kazenskem postopku uporabljamo izraz zaslišanje. Po predlogu zakona se zaslišanje začne na podlagi odredbe sodišča. Pred izvedbo zaslišanja se opravi pripravljalni sestanek, kjer se udeleženci izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvedbo zaslišanja o vprašanjih, ki naj se postavijo otroku in načinu izvedbe zaslišanja otroka.

Zaslišanje v ločenem prostoru izvede imenovani strokovnjak zavoda, pri čemer sledi izhodiščem, ki so bila dogovorjena na pripravljalnem sestanku. Navzočnost drugih oseb se zagotovi v ločenem prostoru s pomočjo zvočne in slikovne povezave. Med izvajanjem zaslišanja sodnik komunicira s strokovnjakov prek elektronske komunikacijske opreme in na drug primeren način ali na nek drug primeren način. Zaslišanje se posname in lahko uporabi v kazenskem postopku.

Drugo področje je telesni pregled, ki se izvede na podlagi odredbe sodišča v skladu z določbami o izvedenstvu v kazenskem postopku. Zavod pa zagotavlja prostore in drugo pomoč pri opravljanju telesnega pregleda tako, da je v največji meri zagotovljeno skrbno in obzirno ravnanje z otrokom ter spoštovanje njegovih osebnostnih pravic in koristi. Krizna podpora in psihosocialna pomoč pomeni nudenje podpore otroku ob zaslišanju ali osebnem pregledu. Psihosocialna pomoč pomeni trajnejšo obliko pomoči otroku, ki sledi v obdobju po zaslišanju. Izvaja jo s strani zavoda imenovani svetovalec otroka na podlagi pripravljenega načrta obravnave. Vključitev v krizno podporo in psihosocialno pomoč je za otroka prostovoljna.

Za izvajanje vseh nalog bo ključen primerno usposobljen kader, zato tako za strokovnjake, ki bodo pomagali pri izvedbi zaslišanja otrok, kot za svetovalce za krizno podporo in psihosocialno pomoč, zakon določa zahtevano stopnjo in smer izobrazbe, predhodne izkušnje z delom z otroki in opravljena dodatna usposabljanja, ki jih zagotovi zavod.

Ker gre za novo obliko dela, na katero se je potrebno pripraviti, je določena postopna uporaba zakona in sicer najprej čez približno leto dni za žrtve in priče spolne zlorabe, v nadaljnjih dveh letih pa še za žrtve in priče ostalih kaznivih dejanj in mladoletne storilce. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da se z dobrim delom hiše za otroke poveča zaupanje javnosti v sistem, zaradi česar se vse več ljudi odloča za prijavo zlorab. Število prijavljenih primerov se lahko v nekaj letih tudi podvoji.

Predlogu zakona je svoje mnenje posredovala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in na podlagi mnenja le-te so koalicijske poslanske skupine vložile amandmaje, s katerimi se naslavlja večino podanih pripomb. Glede določenih pa je podana obrazložitev in bo v nadaljevanju tudi predstavljena.

Naj za zaključek poudarim še nekaj posebnosti, vezanih na nastanek in ozadje predloga zakona, ki po mojem mnenju predstavlja primer pozitivne prakse. Zakon je plod nekajletnih prizadevanj in odličnega medresorskega sodelovanja v okviru medresorske delovne skupine, ki se je resnično trudila, da poišče pravo barvo Barnahus kameleonu, a bi se čim bolj zlil z okoljem v katerem se bo nahajal. Pri pripravi zakona so sodelovali tako domači, kot tudi tuji pravni in drugi strokovnjaki. Vse to pa je omogočilo plodno sodelovanje s Svetom Evrope in generalnim direktoratom Evropske komisije za podporo strukturnim reformam. Usklajevanje predloga zakona je zajemalo široko javno in strokovno razpravo, kjer smo domači strokovni javnosti prek organizacije spletnega posveta omogočili izmenjavo mnenj neposredno s tujimi strokovnjaki. Prvič v Sloveniji smo na temo rešitev o predlogu zakona, ki se nanašajo na otroke, za mnenje povprašali neposredno otroke. Izvedli smo sedem posvetovanj, na katerih so sodelovali, je sodelovalo skupno 104 otrok. Predlog zakona je požel veliko zanimanja in pohval v tujini, saj gre za prvi primer celovitega urejanja tega področja v zakonu.

Sredstva, ki bodo omogočila, da zakon zaživi tudi v praksi, bo prispeval Norveški finančni mehanizem, s pomočjo katerega bomo vzpostavili prostore, zagotovili začetni kader ter potrebna usposabljanja strokovnjakov. Želim si, da bi se enotnost, razumevanje in pozitivna energija, ki spremlja prizadevanja za vzpostavitev hiše za otroke, nadaljevali tudi v Državnem zboru ter v bodoče, ko bo, verjamem, zakon sprejet in se bo vzpostavljala praksa delovanja. To si želim zaradi vseh tistih naših otrok, ki jih kot družba nismo uspeli zaščititi pred zlorabami. Poskrbimo, da jih ponovno ne viktimiziramo. Naš cilj pa mora biti preventiva in tu imamo zastavljen širok program osveščanja, h kateremu vabim tudi vse vas.

Hvala za podporo zakonu, za katero verjamem, da prinaša izjemne rezultate. Hvala.

Hvala tudi vam.

Prejel sem še dve pooblastili in sicer mag. Andrej Rajh iz Poslanske skupine SAB nadomešča poslanko Mašo Kociper in poslanka Janja Sluga nadomešča mag. Dušana Verbiča iz Poslanske skupine SMC.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, Špeli Maček Guštin za dopolnitev pisnega pravnega mnenja.

Izvolite.

Špela Maček Guštin

Hvala lepa za besedo.

V okviru naših pristojnosti smo predlog zakona prečili in pripravili pisno mnenje, ki ga bom na kratko povzela. Najprej ugotavljamo, da obstaja neskladje med naslovom zakona in njegovo vsebino, kot je opredeljeno v 1. členu. Potem pomembna je tudi pripomba k tretjemu odstavku 1. člena, ker ta določba presplošno dopušča delovanje Policije in centrov za socialno delo. Zajema namreč vse naloge, ki jih tem organom nalaga pravni red. Potem pripombe smo dali tudi glede obsega javne službe po 7. členu. Gre za nejasno kombinacijo različnih pravnih temeljev za izvajanje nalog zavoda Hiša za otroke.

Nadalje smo opozorili na nejasno urejeno procesno ureditev izvajanja celostne obravnave otrok kot posebnega instituta. Namreč v 14. členu je kot recimo temu vstopni pogoj za celostno obravnavo otroka predvidena odločitev sodišča. Kljub temu pa lahko Policija in centri za socialno delo svoje naloge v postopkih z mladoletnimi oškodovanci in pričami kaznivih dejanj kot celostno obravnavo otrok obravnavajo s soglasjem zavoda.

Delitev pristojnosti je tu nejasna, ker zlasti Policija lahko nastopa v dvojnem svojstvu, bodisi kot organ, ki ga na celostno obravnavo otroka napoti sodišče v okviru kazenskega postopka. Prav tako pa lahko v takem kazenskem postopku Policija sama sodeluje z zavodom, če ta soglaša. Gre za tako podobne okoliščine obravnave otroka, da bi bilo treba posebej pojasniti ali je različna obravnava otroka do katere bi lahko prišlo na tak način, še v okviru načela enakosti pred zakonom.

Opozorili smo potem še na nekatere nejasnosti v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, posebej pri udeležencih usposabljanj. Potem izpostavili smo dilemo glede razlike pri pojmu osebno ime oziroma drugo poimenovanje. Kot vprašljivo smo izpostavili kako se presoja morebitnih zavrnitev soglasja za dostop do podatkov udeležencev celostne obravnave v psevdonimizirani obliki v primerih znanstvenoraziskovalnega dela ter kakšne pravne posledice nastanejo, če oseba, ki se ji dovoli dostop do podatkov, ki jih ima zavod, ne seznani javnega zavoda z rezultati tega svoje znanstvenoraziskovalnega dela. Ugotovili pa smo tudi podvajanje nekaterih določb v zvezi z nadzorom. Nekaj pripomb pa je tudi nomotehnične oziroma redakcijske narave.

Z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin je večina pripomb ustrezno upoštevanih. V preostalem delu pa bo treba zakonsko ureditev pri uporabi v praksi ustrezno in ustavno skladno razlagati.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Naslednji ima besedo predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Rajko Fajt.

Izvolite.

Rajko Fajt

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav, spoštovane gospe, gospodje!

Komisija za državno ureditev pri Državnem svetu je torej opravila razpravo o predlogu zakona in ga torej soglasno podprla oziroma pozdravila predlog zakona, ki omogoča vzpostavitev hiše za otroke, ki je otrokom olajšala udeležbo v kazenskih postopkih, ne glede na to ali gre za priče ali žrtve kaznivih dejanj. S projektom se dodatno uresničuje skrb za največje otrokove koristi v stresnih in travmatičnih situacijah, kot je udeležba otrok v kazenskih postopkih.

Seveda pa v razpravi je člane komisije zanimalo, ali bo vzpostavitev hiše za otroke kakorkoli posegalo v delovna področja, s katerimi se ukvarjajo centri za socialno delo. Pojasnjeno je bilo, da torej centre za socialno se s predlogom zakona v njihove pristojnosti ne posega, ampak se bo delo v primerih obravnave otrok v hiši za otroke celo dopolnjevalo.

Prav tako je v predstavitvi predloga zakona bilo rečeno, da bodo v javnem zavodu hiše za otroke delovali različni profili strokovnjakov in je seveda se zastavilo vprašanje, ali bodo torej recimo zdravniki pediatri, ki bodo opravljali zdravstvene preglede, zaposleni v zavodu ali bodo, bo to urejeno kako drugače. Torej pojasnjeno je bilo, da bodo v javnem zavodu zaposleni samo tisti svetovalci, ki bodo nujno nudili torej nujno krizno podporo in tisti, ki bodo izvajali zaslišanje otrok, medtem ko se bo pri zdravstvenih pregledih hiše za otroke naslanjala na sistem zdravnikov na primarni ravni.

Prav tako je bilo odprto vprašanje koliko otrok se predvideva, da bo v povprečju na letni ravni obravnavano v hiši za otroke. V razpravi je potem bilo pojasnjeno, da se bo delovanje zavodov začelo večfazno, najprej bodo v hišo za otroke sprejete žrtve določenih kaznivih dejanj in potem seveda postopno tako naprej. No in na podlagi analiz se ocenjuje, da bo v prvi fazi delovanja hiše za otroke, ki se začenja s 1. majem 2022 nekje v obravnavi približno 170 otrok letno.

Tudi razprava je bila odprta na temo, ali bodo v hiši obravnavani samo otroci slovenskih državljanov ali bodo obravnavani torej vsi otroci in tukaj je torej bilo obravnavano, da pojasnjeno torej, da do šlo za obravnavo vseh otrok, ki v skladu s usklajeno prisotnostjo sodijo pod posamezno tožilstvo. To pa izhaja tudi iz tega, da je predvideno sodelovanje tolmačev pri zaslišanjih otrok, če se bo za to pokazala potreba. Kot sem pa v uvodu že poudaril, pa je torej predlog zakona bil soglasno podprt.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Naslednji imata besedo predstavnici Vrhovnega sodišča in kot prva Tina Brecelj.

Izvolite.

Tina Brecelj

Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Prav lep pozdrav vsem!

Vrhovno sodišče predlog zakona podpira. Zaznali smo sicer nekaj izvedbenih nedorečenosti, ki pa se jih bo lahko odpravilo v postopkih izobraževanja sodnikov o uporabi zakona. V luči zasledovanja temeljnega cilja zakona, to je varovanje koristi otroka in pa tudi zaradi zagotavljanja učinkovite izvedbe postopka, smo zakon detajlno pregledali tudi skozi oči preiskovalnega sodnika in pri tem pregledu ugotovili dve vsebinski pomanjkljivosti, na kateri bi vas radi, spoštovani poslanci, danes opozorili.

Ugotovitve bi predstavila vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok, specialistka kazenskega področja.

Hvala.

Marjeta Švab Širok

/ izklopljen mikrofon/ dober dan tudi v mojem imenu.

/ oglašanje iz klopi/ mikrofon/

/ vklopljen mikrofon/ dober dan tudi v mojem imenu. Zahvaljujemo se Ministrstvu za pravosodje za opravljeno delo v okviru implementacije sistema Barnahus. Jaz sem ena od tistih, ki sem bila preiskovalna sodnica in ki sem dejansko otroke travmatizirane zasliševala. Ker to je v bistvu tudi v prejšnjem, po dosedanjem zakonu – ti otroci mlajši od 15 let niso bili nikoli zaslišani na glavni obravnavi, ampak s strani preiskovalnega sodnika, zato je seveda preiskovalni sodnik tisti, ki tudi vidi določene pomanjkljivosti in težave.

Jaz moram reči, da sem bila 3 leta preiskovalna sodnica. Preiskovalni sodniki zaslišujejo štiri dni na teden. Edina zaslišanja, ki se jih po 20-ih letih še spomnim, so zaslišanja travmatiziranih otrok, ki doma niso imeli podpore, ko jih je zlorabljal oče in ko jih je zlorabljal družinski prijatelj in s strani staršev niso imeli podpore in mislim da je ravno temu namenjena hiša Barnahus.

Imam pa v zvezi s tem nekoliko težave pri 37. členu, kjer piše, da soglasje za obravnavo otroka za vključitev otroka daje njegov zakoniti zastopnik, zato ker interesi zakonitega zastopnika niso vedno enaki interesu otroka. Zlasti, če gre za zlorabo znotraj družine, zlorablja oče, mama ne vidi te težave in tukaj zna biti težava, če bomo zahtevali soglasje, ker se lahko zgodi, da zakoniti zastopnik soglasja ne bo podal. Tudi pri deklicah, ki so bile zlorabljene v ožji družinski skupnosti, se tudi zgodi, da starši nočejo videti, da je njihov družinski prijatelj ali pa dedek zlorabljal.

Tako da tukaj vidimo nekoliko težav in v zvezi s tem je tudi na pripravljalnem sestanku predlagano, da je navzoč zakoniti zastopnik otroka. V kazenskem postopku, ko te otroke zaslišujemo, zakoniti zastopnik ni navzoč. Bistvo je ravno, da je otrok sam. Če si želi, je lahko navzoč. To je pa tista oseba, ki ji otrok zaupa. Vendar pa se mi ne zdi, se mi zdi, no, da to ne bo prispevalo k učinkovitosti pripravljalnega sestanka, če je tam obvezno navzoč zakoniti zastopnik. Meni je seveda jasno, da je imel zakonodajalec izjemne težave prilagodit sistem Barnahus, ki izvira iz skandinavskih držav, kjer imajo drugačen koncept, kjer je koncept pravzaprav res zaupanja v delo Policije, medtem ko je pri nas koncept žal zastavljen drugače in je široko nezaupanje javnosti in tudi strokovnjakov v delo Policije. In najbrž je iz tega razloga prišlo v zakon, da na pripravljalnem sestanku sodeluje predstavnik Policije.

Jaz moram reči, da za to v luči našega kazenskega postopka, to je člen 22, ne vidim nobene podlage, da bi bil predstavnik Policije navzoč na pripravljalnem sestanku, ki ga vodi sodnik. Prav tako ne vidim neke koristi od tega, da bi bil strokovni delavec centra za socialno delo navzoč in tudi zagovornik otroka.

Predvsem vidim pa oviro, da bi bili nekateri od teh navzoči tudi še ob zaslišanju otroka. Res je to v drugi sobi, vendar je potrebno izhajati iz določb Zakona o kazenskem postopku. Otrok bo zaslišan kot priča. Kdo lahko priči postavlja vprašanja – priči lahko postavljajo vprašanja samo stranke postopka in zagovornik. Torej ostali, ki bi bili navzoči, ne bi mogli postavljati vprašanj. Lahko bi prišlo do nekih zapletov procesnih, zaradi česar bi zaslišanje otroka dlje trajalo in bi jaz v tem delu predlagala glede na to, da se bo zaslišanje posnelo, da bosta dva posnetka – en posnetek bo hranilo sodišče, drugi pa zavod, da bi se tem strokovnjakom na ravni že zakona omogočilo vpogled v posnetek, ne pa da so navzoči pri samem zaslišanju, ker to lahko zaslišanje – tudi če so v drugi sobi, samo zavleče in zaplete. Koristi od tega pa ne bodo imeli, ker ne bodo smeli postavljati vprašanja, ker je to v nasprotju z določbami Zakona o kazenskem postopku.

Pa v začetni fazi, ko se bo ta zakon, ta hiša ustanovila, mogoče ni najbolj posrečena rešitev, da se obvezno opravi pripravljani sestanek v zavodu. Zato ker – predstavljajmo si, da bo zavod postavljen v Ljubljani, da morajo priti iz Murske Sobote obdolženec, zagovornik, sodnik, bi bilo verjetno bolj enostavno, da se odločijo in se sestanek opravi v Murski Soboti. In glede na to, da je itak predvideno predhodno komuniciranje sodišča z zavodom, ocenjujem, da bi morda v tej predhodni fazi lahko samo vneslo, da se lahko opravi pripravljalni sestanek tam in bi to marsikaj poenostavilo iz praktičnega vidika.

Sicer pa kot pravim, podpiramo zakon, sigurno bodo sodniki ga z veseljem sprejeli, da bodo vedeli, da res strokovnjaki zaslišujejo in bo kar nekaj bremena odvzetega. Že zdaj je seveda je možno zaslišanje s pomočjo strokovnjakov, samo nekaj drugega pa bo, ko bomo vedeli, da so to res usposobljeni strokovnjaki, da niso to samo izvedenci, s katerimi zdaj običajno sodelujemo. Tako da zakon vsekakor podpiramo. Bi pa mogoče, če bi se dalo nekatere praktične rešite malo prilagodili.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnica Vrhovnega državnega tožilstva? Želi.

Besedo ima gospa Mirjam Kline. Izvolite.