Spoštovane članice, člani Komisije za nadzor javnih financ lepo pozdravljeni, pričenjam 19. redno sejo Komisije za nadzor javnih financ. Do začetka seje nisem prejel opravičil o odsotnosti. S sklicem seje pa ste prejeli dnevni red seje komisije. Ker v poslovniško določenem roku nisem prejel predlogov za spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TOČKA 1A – POROČILO MINISTRSTVA ZA FINANCE O OPRAVLJENIH POSTOPKIH INŠPEKCIJSKEGA NADZORA NAD PORABO SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V OBDBOJU 1. 7. DO 31. 12. 2019 EPA 1769/VIII IN PA 1B POROČILO MINISTRSTVA ZA FINANCE O OPRALVJENIH POSTOPKIH INŠPEKCIJSKEGA NADZORA NAD PORABO SREDSTEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V OBDBOJU OD 1. 1. DO 30. 6. 2020 EPA 16697VIII. V okviru te točke gre za obravnavo dveh poročili, ki sta bile Državnemu zboru posredovani na podlagi 106. člena Zakona o javnih financah. K tej točki so bili na sejo vabljeni mag. Andrej Šircelj, minister za finance, ki se je opravičil, Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, Državni svet in Ministrstvo za finance. Kot dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda ste prejeli mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance k poročilu Ministrstva za finance o opravljenih postopkih inšpekcijskega nadzora nad porabo sredstev državnega proračuna v obdobju 1. 1. do 30. 6. 2020 z dne 22. 3. 2021. Predlagam, da uvod v razpravo pod predstavnik Ministrstva za finance, nato bi dal besedo še predstavniki Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna in pa predstavnici Državnega sveta. Predstavnica Ministrstva za finance gospa mag. Kristina Šteblaj beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, polletni poročili Ministrstva za finance za obdobje drugega polletja leta 2019 in prvega polletja leta 2020 zajemata nadzore, ki jih je izvajal Urad za nadzor proračuna kot organ v sestavi Ministrstva za finance. Sestavljeni sta nekako iz treh glavnih sklopov, in sicer eno so inšpekcijski nadzori, potem so prekrškovni postopki in odkrivanje sumov storitve kaznivih dejanj in še posebni inšpekcijski nadzori v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za finančno sanacijo zdravstvenih zavodov. Glede inšpekcijski nadzorov je v poročilu pojasnjeno, da je v drugem polletju leta 2019 naš UNP izvajal 33 inšpekcijskih nadzorov, od katerih je bilo 18 v celoti zaključenih, se pravi do faze izvedbe ukrepov, 15 jih je bilo konec leta 2019 še v teku. V 33-ih izvajanih inšpekcijskih nadzorih je bilo v nadzor zajetih skupno preko 75 milijonov evrov proračunskih sredstev. V teh nadzorih je bilo pri 17-ih proračunskih uporabnikih skupaj ugotovljenih 37 nepravilnosti in pomanjkljivosti in za odpravo teh in zagotovitev pravilnega izvajanja predpisov je bilo skupaj sprejetih 29 ukrepov po 104. členu Zakona o javnih financah. V prvem polletju leta 2020 je proračunska inšpekcijska izvajala 33 inšpekcijskih nadzorov, od katerih je bilo 16 v celoti zaključenih, se pravi do faze ukrepov, 17 jih je bilo še v teku. V prvem poletju leta 2020 je bilo zajetih v inšpekcijskih nadzorih skupno skoraj 41 milijonov evrov proračunskih sredstev. V izvajanih inšpekcijskih nadzorih je bilo pri sedmih proračunskih uporabnikih skupaj ugotovljenih 19 nepravilnosti in pomanjkljivosti ter sprejetih 19 ukrepov po 104. členu Zakona o javnih financah. Ključne nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene, so bile pri notranjih kontrolah in izvajanju notranjih aktov proračunskih uporabnikov pri javnem naročanju, potem nekaj v zvezi z nenamensko ali negospodarno porabo sredstev in še nekaj pri nadzoru financerja nad porabo sredstev pri prejemniku sredstev. Na podlagi drugega odstavka 104. člena Zakona o javnih financah je bilo v drugi polovici leta 2019 sprejetih 21 ukrepov o izvedbi katerih morajo zavezanci poročati proračunski inšpekciji, od teh je bilo na ustrezen način izvedenih 11, v ostalih primerih pa je bila realizacija še v teku. Na isti pravni podlagi je bilo v prvi polovici leta 2020 sprejetih 16 ukrepov, od teh je bilo na ustrezen način že izvedenih 7, v ostalih primerih je bila realizacija prav tako v teku. Ključni učinki izvedenih ukrepov so v povečanju sredstev proračuna Republike Slovenije ali proračunskega uporabnika. V vzpostavitvi zakonitega ravnanja s proračunskim sredstvi, v uveljavitvi odgovornosti za prekršek, v izboljšanju ali vzpostaviti ustreznih notranjih kontrol in sprejemu ustreznih internih aktov ali pa v večji preglednosti pri porabi proračunskih sredstev. Drugi sklop se nanaša na vodenje prekrškovnih postopkov in odkrivanje sumov storitve kaznivih dejanj, ravnanj, ki bi po Kazenskem zakoniku imela znake kaznivega dejanja proračunske inšpekcijske v drugem polletju leta 2019 ni ugotovila, v prvem polletju leta 2020 pa je bil ugotovljen sum v dveh inšpekcijskih nadzorih. V zvezi z ugotovljenim dejanji, ki imajo znake prekrška po predpisih, ki sodijo v pristojnost drugih prekršovnih organov je proračunska inšpekcija v obravnavanih obdobjih predlagala državni revizijski komisiji uvedbo po enega prekrškovnega postopka v posameznem obdobju.

In še glede inšpekcijskih nadzorov v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi interventnega zakona. V prvi polovici leta 2019 je naša proračunska inšpekcija nadaljevala z izvajanjem inšpekcijskih nadzorov uvedenih po uradni dolžnosti v javnih zdravstvenih zavodih, ki so na podlagi tega zakona prejeli interventna sredstva za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki iz preteklih let. Vsi javni zdravstveni zavodi razen enega katerim je proračunska inšpekcija izdala odločbe za vračilo proračunskih sredstev so vložili pritožbe o katerih je odločala Vlada kot drugostopenjski organ. Vlada je zavrnila pritožbe in potrdila odločbe proračunske inšpekcije, bolnice pa so nato sprožile ustavne spore. V začetku leta 2020 je Državni zbor sprejel avtentično razlago relevantnega člena tega zakona in na tej podlagi je Vlada v letu 2020 odpravila prejšnje odločbe. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Ker v dvorani ni predstavnika Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna, aha, ste, se opravičujem. Gospod Dušan Sterle, predstavnik Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna imate besedo.

Hvala, predsednik. Kaj veliko ne bi dodajal k temu kar je bilo povedano s strani državne sekretarke, v bistvu je že zajela ključne podatke, ki izhajajo iz samega poročila. Obe poročili sta mogoče prišli tudi na vaše mize z nekaj zamika, predvsem zaradi situacije, spet se bom izgovoril na covid, kot se pač žal moram velikokrat, ker delo proračunskih inšpektorjev, pa nenazadnje tudi naših revizorjev je v času že od marca lani, ko so nastale te izredne razmere, precej oteženo, precej z vidika dostopanja do podatkov, s strani inšpecirancev, s strani revidirancev, če hočete, in smo nekako omejeni tudi z vsemi temi ukrepi, ampak ne glede na to lahko pohvalim ekipo proračunskih inšpektorjev, da se po svojih najboljših močeh trudijo slediti letnemu načrtu dela in pa tudi vsem prijavam, ki jih prejemamo in temu, da se delo naredi v skladu z zakonom in pooblastili, ki jih imamo. Obseg dela pa v bistvu vsako leto tudi uspešno povečujemo. Toliko mogoče čisto na kratko dodatek.

Hvala lepa, gospod Sterle. Predstavnice Komisije Državnega sveta pa res ni, zato prehajamo na razpravo članic in članov o obravnavanih poročilih. Želi kdo besedo? Gospa mag. Alenka Bratušek, izvolite.

Najlepša hvala. Lep pozdrav vsem tudi gostom!

Moje prvo vprašanje je bilo ali pa pripomba, da res obravnavamo ti dve poročili zelo pozno, pa mogoče za leto 2020 bi še nekako lahko kupila tudi to vašo obrazložitev, za leto 2019 pa zelo težko. To je v bistvu zdaj leto in pol po izteku. ampak odgovor sem dobila in narediti tukaj v tem primeru tako nimamo kaj.

Moja vprašanja bi se nanašala predvsem na to koliko stvari ali pa koliko teh napak oziroma pomanjkljivosti, kot jim rečete, opažate, da se iz obdobja v obdobje ponavlja? Katere so tiste ključne stvari na katere je treba opozoriti, da jih proračunski uporabniki še vedno ne delajo pravilno, se kažejo učinki, bom rekla, vašega dela, da gre stvar v pravo smer? Če naredite nadzor, zdaj bom jaz za leto 2019 rekla, drugo polovico leta 2019, 33 inšpekcijskih nadzorov, ki zajemajo 75 milijonov evrov od takrat mislim, da desetmilijardnega proračuna, potem vemo, da nekega velikega efekta te službe na žalost ni. Se pravi kaj bi bilo treba narediti po vaše tudi da bi teh pregledov lahko bili v nekem normalnem odstotku, cilj naš skupen bi moral biti, da vaši pregledi dajejo rezultate in to pomeni, da se stvari, ki ih vi ugotavljate kot slabe kot pomanjkljivosti, ne ponavljajo iz leta v leto. In mogoče še vprašanje katerega proračunskega uporabnika bi ocenil kot tistega, ki, kako naj rečem, da je delal najbolje ali pa je naredil najmanj napak, čeprav to je mogoče ne najbolj primerno vprašanje glede na to, da verjetno niste revidirali sploh vseh proračunskih uporabnikov. Mislim, da je bilo rečeno, da jih je bilo revidiranih 17 od kar nekaj. Tako, da toliko za začetek.

Hvala lepa. Gospod Sterle, želite odgovoriti?

Če grem najprej na te nepravilnosti in pomanjkljivosti. Tisto kar je največkrat ugotovljeno, torej področje na katerih so nepravilnosti in pomanjkljivosti ugotovljene, kot je že bilo v tem uvodnem delu povedano, so na področju notranjih kontrol pri izvajanju notranjih aktov proračunskih uporabnikov pri postopkih javnega naročanja, čeprav tukaj moram reči, da je le državna revizijska komisija tista, kateri največkrat odstopamo potem v nadaljevanju te ugotovljene nepravilnosti, ugotovimo jih skozi naše preglede, ampak ni v naši pristojnosti, da v zvezi s tem odreagiramo ali pa odredimo kakšne prekrškovne postopke, zato se te zadeve potem dodeljujejo v državno-revizijsko komisijo. Potem je tu naslednje področje nenamensko in negospodarna poraba sredstev in pa potem neurejeni notranji akti posameznih proračunskih uporabnikov. To so recimo ta štiri področja, pa mogoče še kakšne druge malenkostne pomanjkljivosti, ampak to so ta ključna štiri področja. Ste omenili proračun, se strinjam z vami, bistveno več po vrednosti bi lahko pregledali sredstev, seveda ob nekih pogojih, če bi imeli zadostno kadrovsko strukturo za to, v proračunski inšpekciji sektorju je zaposlenih šest ljudi, vodja in pet inšpektorjev, ki so zdaj že tudi v tej starostni skupini nad 60, kjer moramo biti, spet bom omenil covid, previdni kam jih pošiljamo, kako jih pošiljamo sploh v teh časih, se pa trudijo po svojih najboljših močeh, da oddelajo tisto kar je v letnem programu dela sprejeto in od kar sem na mestu predstojnika urada od leta 2017 smo v bistvu vsako leto to pri isti zasedbi smo obseg dela teh nadzorov povečevali, začeli smo tam nekje pri 32, 35, za letošnje leto smo pri 60-ih z isto zasedbo, jih pa običajno vsako leto naredimo čez plan, se pravi, da plan presežemo bodisi zaradi kakšnih izrednih nadzorov, ki jih uvedemo, bodisi zaradi števila prijav, prijave so pa tako eno leto jih je več, drugo leto jih je manj, skratka te številke varirajo, odregiramo seveda na vsako, ne nujno, da za vsako uvedemo inšpekcijski nadzor, skušamo pa dosledno slediti letnemu načrtu dela, v tem načrtu dela je pa tako kar se tiče teh proračunskih uporabnikov. Proračunskih uporabnikov v Sloveniji posrednih ali neposrednih je približno 2800. In z ekipo, ki jo imamo, je težko pokriti vse to tudi če bi vsako leto pokrivali nove, zmeraj nove proračunske uporabnike, ki jih še nismo inšpecirali, ne vem v kolikem času bi vse skupaj izvedli. Skušamo pa se orientirati na tiste, kjer se nam zdijo, da so tveganja večja tudi na področja, ki so malo bolj riskantna, recimo omejene so bile bolnice, lansko leto je to bilo šolstvo. Vsako leto je mogoče poudarek dan na nekaj novega, tu se pa zanašamo na neke vhodne informacije, ki jih na našo zahtevo dobimo iz Ministrstva za finance, konkretno iz direktorata za javno računovodstvo, direktorata za proračun in pa iz uprave za javna plačila in na osnovi tega nekako kreiramo ta letni načrt dela, poleg tega smo v zadnjih dveh letih tudi naredili nadzore za katere smo po zakonu pristojni oziroma smo pristojni po zakonih neke druge vrste, ne izključno samo Zakona o javnih financah. Lani smo recimo začeli s temi nadzori po, ima precej dolgo ime, Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti, tukaj gre za nadzore v podjetjih tudi, predvsem so vezani na poročanje o razporeditvi čistega dobička in tako naprej, in tu so pregledane vrednosti bistveno večje. V lanskem letu, to bo verjetno izšlo potem iz poročila za drugo polovico leta 2020, je bil letni načrt narejen tja do mislim, da nekaj manj kot čez milijardo po vrednosti pregledanih sredstev oziroma nadzorov in tudi za letošnje leto je ta znesek narejen čez milijardo. Začeli smo potem tudi z nadzori, ki jih do zdaj žal še ni bilo narejenih, na podlagi Zakona o lekarniški dejavnosti. Tako, da skušamo zaobjeti tiste zakone, kjer smo pristojni za tovrstni inšpekcijski nadzor. Svojevrstna zdaj, če je bil pa ta Zakon o interventnih ukrepih za finančno stabilnost zdravstvenih zavodov, kjer so bili nadzori izredni, kjer smo uspeli nek denar povrniti nazaj v proračun, nekega denarja pa pač žal ne, s pričo tega kar je sledilo na osnovi pritožb določenih bolnic, ne vseh, pa potem v nadaljevanju teh pritožb na Vlado, pa predloga o avtentični razlagi, ki je bila obravnavana tudi v Državnem zboru, izkupiček tega pa je bil, da štiri milijone in pol približno denarja, ki naj bi po naši presoji moral priti nazaj v proračun ni prišel nazaj v proračun, ker so bile naše odločbe umaknjene po sprejetju te avtentične razlage dela tega interventnega zakona. Tako, da ja se trudimo, kaj naj rečem, če bi pa želel izpostaviti nekega neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika, ki pa je lahko zgled drugim, to bi pa težko ocenil, ker se dogaja, da hodimo istega proračunskega uporabnika, pa najdemo zmeraj kakšne, nikoli ne gledamo vsega, gledamo določena področja in ena so urejena, druga niso, zgodi se tudi, da smo v nekem rednem nadzoru, pa pride vmes prijava v zvezi z nečem in potem ta nadzor nadgradimo še z nekimi drugimi pregledi, seveda potem se pokaže, da ene stvari delujejo, druge ne, za nas je pa ključno to v kakšni meri izpolnjujejo proračunski uporabniki predvsem pa predstojniki teh uporabnikov priporočila oziroma ukrepe, ki jih proračunski inšpektorji izdajo. Tu pa mislim, da večjih zadreg ni, stvari se spremenijo, nenazadnje tudi poročati morajo o tem kaj je narejeno, tako da gredo stvari na bolje, ampak saj pravim, zmeraj se najde kaj novega tudi v okolju teh proračunskih uporabnikov se stvari spreminjajo, pa mogoče niso včasih dovzetni za kakšne spremembe, odreagirajo prepozno, urejajo stvari prepozno in se potem to rezultira v kakšnih ugotovitvah, pa kakšnih prijavah. Smo pa pozorni na področja, ki menimo, da so malo bolj tvegana, kjer je veliko denarja, zdravstvo je že tako, šolstvo, še kaj bi rekli. To je to, če sem vam uspel na kratko odgovoriti. Hvala.

Hvala lepa, gospod Sterle. Preden nadaljujemo bi prebral še eno pooblastilo, in sicer poslanka Andreja Zabret nadomešča poslanca Braneta Golubovića poslanske skupine LMŠ. Gospa Alenka Bratušek, izvolite.

Hvala za odgovore. Tista štiri področja sem slišala na začetku. Jaz sem mislila mogoče malo bolj konkretno kaj od notranjih kontrol, ali to pomeni, da službe sploh oziroma proračunski uporabnik sploh tega še nima vzpostavljenega, da dela slabo. Skratka, to, ampak pustimo. Zdaj samo še dve vprašanji. Bilo je izpostavljeno število zaposlenih oziroma pomanjkanje kadra na proračunski inšpekciji. Dejstvo je, da se je število zaposlenih v državni upravi in javni upravi v zadnjih dveh letih kar konkretno povečalo. Zato me zanima kolikšna je ta številka za Ministrstvo za finance kot celoto, koliko se je število zaposlenih povečalo lahko samo v zadnjem letu in koliko od tega odpade na proračunsko inšpekcijo. In še mislim, da boste v naslednjem obdobju, vsaj morali bi, glede na poročanja imeti ogromno dela s temi tako imenovanimi covid dodatki in me zanima, če je že uveden kakšen postopek pregleda zaradi teh covid dodatkov.