Spoštovani, vsem prav lep pozdrav.

Začenjamo 41. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Opravičenih danes ni, zato pa poslanec Jani Prednik nadomešča poslanko mag. Bojano Muršič in poslanec gospod Primož Siter nadomešča poslanko gospo Natašo Sukič, poslanec gospod Aleksander Reberšek pa nadomešča poslanca gospoda Blaža Pavlina. Sklepčni smo lahko začnemo. Glede dnevnega reda ni bilo do roka nobenih pripomb tako, da je dnevni red tak kot je bil poslan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Mnenje Vlade ste prejeli. Glede predlagateljstva veste, da je to dano s podpisi poslank in poslancev. Sam sem v tem primeru naveden kot predlagatelj, zato dovolite čisto kratek uvod. Razlog za današnjo sejo in pa predlog je pred vami je odločba Ustavnega sodišča, ki je razveljavila eden del zakona in sicer, zaradi tega, ker so se opredelili, da so razlike med volilnimi okraji prevelike. O tem zakonu je sicer Ustavno sodišče odločalo že vsaj petkrat od tega trikrat izrecno zapisalo, da v prvotnem stanju je bilo nesporno vse skladno s slovensko ustavo. Takrat so bila razmerja med največjim in najmanjšim volilnim okrajem po številu volivcev približno ena proti tri. Sedaj v zadnjem primeru pa je presodilo, da je razlika v velikosti volilnega okraja po številu volivcev oziroma prebivalcev ena proti 3,73 in da je to pa preveč, ker potem se postavljajo že nekatera druga pravila pod vprašaj in s tem tudi ustavne norme. Zaradi tega se je, potem odvijala zgodba, ki jo vsi poznate dve leti se je poskušalo spremeniti volilni sistem bodisi z ukinitvijo volilnih okrajev bodisi s spremembo. Ukinitev je bila dvakrat zavrnjena v Državnem zboru in dobila ustrezne podpore sedaj gre torej za popravek volilnih okrajev. Ta popravek je narejen tako, da je skladen z ustavnimi normami glede števila prebivalcev. V Zakonu o volitvah sicer govori o enakosti po številu prebivalcev ali približni enakosti in sicer je tisto razmerje 3,73 zmanjšano celo pod 2,5 se pravi celo bistveno bolj kot je bilo prvotno razmerje v času, ko se je ta zakon pred več kot 20 leti najprej sprejemalo in za katerega kot rečeno nekajkrat že Ustavno sodišče reklo, da je skladno z Ustavo. Spremembe so na ta način skladne z odločbo Ustavnega sodišča so pa narejene tako, da so minimalne se pravi, da zajemajo čim manjše število volilnih okrajev, kar je pač politični realizem, da ima, potem taka možnost za sprejem v Državnem zboru, kar največjo.

Toliko z moje strani za uvod. Gre torej za zakon, s katerim v okviru obstoječega ustavnega reda samo popravljamo tisto, na kar je Ustavno sodišče opozorilo se pravi prevelike razlike v številu prebivalcev med volilnimi okraji. S sprejetjem tega zakona bo pač zadoščeno odločbi Ustavnega sodišča nekoliko po roku, vendar to je bilo, zaradi tega, ker so bili prej še v igri drugi zakoni, ki pa kot rečeno niso bili sprejeti. Vsekakor bo s tem odpravljena tudi velika bojazen, ki jo je imel zlasti predsednik države, da bi naslednje volitve potekale po pač neustavnem principu. Če pa bi se kadarkoli odločili za neke večje spremembe bodisi take, ki bi zadevale volilni zakon bodisi Ustavo pa je itak to, kar danes delamo, potem pač postane zgodovina. Glede naslednjih volitev s sprejetjem tega zakona pa na volitve ne bo padla senca dvoma. Volitve bodo skladne z odločbo Ustavnega sodišča in s tem torej tudi z ustavnim redom Republike Slovenije. Toliko z moje strani. Preden k besedi povabim ministra pa vam samo še seznanim, da poslanec gospod Gregor Perič nadomešča poslanko gospo Janjo Sluga. Sedaj pa k besedi vabim gospoda ministra za javno upravo, gospoda Koritnika, ki je danes med nami ga tudi posebej pozdravljam.

Prosim.

Hvala, predsedujoči.

Predlog tega zakona je Vlada obravnavala na seji 21. januarja letos. Vlada ugotavlja, da je predlagatelj sledil izreku in obrazložitvi odločbe Ustavnega sodišča, saj so vsi kriteriji za določitev volilnih okrajev torej geografsko zaokroženo skupno s kulturo in druge značilnosti v vsakem volilnem okraju približno enako število prebivalcev ustrezno naslovljeni. Odstopanje od katerega od meril je stvarno utemeljeno z drugimi merili, Vlada predlog novele Zakona o določitvi volilnih enot za volitve v Državni zbor podpira in verjame, da bo z njenim sprejemom odločba Ustavnega sodišča ustrezno implementirano.

Hvala.

Hvala.

Še seznanil bi vas, da poslanec dr. Matej Vatovec nadomešča poslanca gospoda Boštjana Koražijo. Sedaj vprašam Zakonodajno-pravno službo, če želi besedo?

Prosim.

Hvala za besedo.

O predlogu zakona smo pripravili pisno mnenje. Predlog zakona kot je že povedal predstavnik predlagateljev je pripravljen kot odziv na odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je že večkrat presojalo obravnavani zakon in ključna stališča smo tudi navedli v mnenju v uvodni predstavitvi, ki jih sedaj ne bi povzemala. Bistveno torej je pri obravnavani vsebini, da zakonodajalec uskladi ureditev Zakona o določitvi volilnih enot za volitve v Državni zbor z Ustavo in sicer zlasti z načelom pravne države, pri čemer je zavezano upoštevati izrek in obrazložitev odločbe 2018. To pomeni oblikovanje območij volilnih okrajev skladno z merili iz 20. člena Zakona o volitev v Državni zbor. Obravnavani zakon ima položaj izvedbenega zakona v razmerju do ZVDZ, zato se mora zakonodajalec tudi držati meril, ki jih je sam določil, zato se lahko pri oblikovanju območij giblje le v okviru manevrskega prostora, ki ga okvirjajo ta merila. Ključno vprašanje, ki se zastavlja tudi v tem predlogu zakona je kolikšna odstopanja glede velikosti volilnih okrajev v razmerju do povprečne velikosti volilnega okraja oziroma med največjim in najmanjšim so dopustna, da se zagotovi spoštovanja primarnega merila iz petega odstavka 20. člena ZVDZ to gre za približno enako število prebivalcev in pa dodatnih meril iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena ZVDZ. Gre za upoštevanje geografske zaokroženosti skupnih kulturnih in drugih značilnosti in upoštevanja mej občin. Ustavno sodišče se do tega v odločbi 2018, s katero je spremenilo svoje stališče iz odločbe iz leta 1992 ni opredelilo saj je ugotovilo, da volilni okraji ne ustrezajo več nobenemu izmed teh meril. V mnenju navajamo tudi, da je po naši presoji ocena stanja in poglavitnih predlaganih rešitev pomanjkljiva, da bi bila nujna celovita analiza stanja in prikaz predlaganih rešitev v tem okviru zlasti prikaz podatkov velikosti vseh volilnih okrajev in analiza kolikšna so povprečna odstopanja glede velikosti volilnih okrajev od povprečne velikosti volilnega okraja na ravni države in na ravni posamezne volilne enote za koliko velikost posameznih volilnih okrajev odstopa od te povprečne velikosti in tudi na kakšen način so pri določitvi volilnih okrajev, pri katerem so odstopanja glede njihove velikosti večja od povprečnega upoštevanja ta dodatna merila.

Pri predlogu zakona pogrešamo tudi primerjalno pravno ureditev oblikovanja volilnih območij, saj je le za nekatere države na splošno podan opis volilnega sistema strnjen. Vpogled v primerjalno pravno ureditev je sicer razviden iz ločenega mnenja ustavnega sodnika Jakliča k odločbi 2018, v katerem so navedena dovoljena odstopanja v velikosti volilnih območij v / nerazumljivo/, ki se večinoma gibljejo od 5 do 15 odstotkov. Pri urejanju elementov volilnega sistema je pomembno upoštevati tudi priporočila kodeksa dobre prakse s področja volilnih zadev, ki med drugim določa, da naj bi bila razlika v velikosti volilnih območij do 10 odstotkov oziroma naj ne bi presegala 15 odstotkov razen v res izjemnih primerih. Po presoji ZPS mora biti torej pri oblikovanju volilnih okrajev upoštevaje odločbo iz leta 2018 primerjalno pravno ureditev in pa kodeks dobre prakse s področja volilnih zadev v prvi vrsti upoštevano primarno merilo v približno enakem številu prebivalcev v vseh volilnih okrajih kot dodatna merila pa geografska zaokroženost skupne kulturne in druge značilnosti ter meje občin zlasti, ko bi bila v posameznem primeru, zaradi nujnega in neizogibanju upoštevanju teh dodatnih meril dopustna določena večja odstopanja. Ta odstopanja pa bi bilo treba tudi, zaradi morebitne ponovne ustavno sodne presoje temeljito obrazložiti. Torej, zaradi odsotnosti celovite analize stanja poglavitnih predlaganih rešitev in primerjalno pravne ureditve je presoja ali predlog zakona pri določanju volilnih okrajev ustrezno upošteva merila iz 20. člena ZVDZ zelo otežena tako lahko ZPS na načelni ravni ugotovi, da predlagana odstopanja glede velikosti posameznih volilnih okrajev od povprečne velikosti volilnega okraja, ki znašajo tudi 50 % ter razlika v velikosti med najmanjšim in največjim volilnim okrajem 1 proti 2,7 ne omogočajo zaključka, da je velikost volilnih okrajev približno enaka saj odstopanje po naši presoji bistveno, zato se zastavlja vprašanje ali predlagana ureditev v zadostni meri upošteva primarno merilo v približno enakem številu prebivalcev v volilnih okrajih v skladu s petim odstavkom 20. člena ZVDZ in ali so tako velika odstopanja nujna ne neizogibna, zaradi upoštevanja dodatnih meril iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena ZVDZ.

Na koncu še dodajmo, da iz predloga zakona izhaja preoblikovanje 15 od 88 volilnih okrajev medtem, ko vsebinski razlogi iz katerih je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost veljavne ureditve nakazujejo obsežnejše posege v območja volilnih okrajev.

Hvala lepa.

Hvala.

K besedi vabim predstavnika Državnega sveta.

Prosim.

Gospod predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane gospe in gospodje!

Torej Komisija za državno ureditev je opravila razpravo in predlog zakona soglasno podprla. Komisija je poudarila, da je potrebno uresničiti odločbo Ustavnega sodišča in s tem poskrbeti za legitimnost prihodnih državnozborskih volitev. Prav tako so se člani strinjali, da je treba urediti razmerje med največjim in najmanjšim okrajem glede števila prebivalcev oziroma volivcev na način, da se opravijo korekcije glede mej okrajev in se tako odpravijo anomalije, ki so nastale v zadnjih letih. Imamo primere, ko je ena občina razdeljena na recimo kar tri volilne okraje. Člani komisije, ki prihajajo iz lokalnih okolij pa so predvsem poudarili, da je bistveno, da se ohranja zastopanost poslancev tudi iz ruralnih in obrobnih delov države saj so pri obravnavi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah Državni zbor po skrajšanem postopku, ki je ukinjal volilne okraje izrazili bojazen, da bi imeli pri izvolitvi v Državni zbor prednost kandidati iz centralnega oziroma urbanega dela Slovenije. Kot sem že uvodoma povedal torej na komisiji je predlog zakona bil soglasno podprt.

Hvala.

Hvala.

Preden odprem razpravo dovolite samo dve opombi kot predlagatelja. Sedaj, kar se tiče predstavljenih kriterijev za volilne okraje, o katerih je tudi govorila pravna služba ti kriteriji so v praksi uporabljani v državah, ki imajo večinski volilni sistem. Tam je seveda ta zgodba mnogo bolj občutljiva, ker gre za vprašanje enakosti volilne pravice, zato so tudi dopustna odstopanja mnogo manjša. V Sloveniji sedaj po zadnji spremembi volilnega zakona, ko se je črtala tako imenovani / nerazumljivo/ kot smo ga popularno imenovali pa je v praksi drugače, ker se na koncu naredi pač razrez ali pa če želite razporeditev mandatov na osnovi dontovega izračuna, ki se opravi za celotno državo skupaj. Se me sliši? Dobro, potem še enkrat ponovim, da bo jasno. Prvo in osnovno, kar se tiče kriterijev za volilne okraje ti so mnogo strožji. Tam, ko gre za večinski volilni sistem in del tega se je tudi dotikala razprava, ki smo ji bili sedaj priče. Gre namreč za vprašanje enakosti volilne pravice, zato so tam praviloma dopustna odstopanja nekje do 15 odstotkov v mnogih državah še manj 10 in manj, ampak tukaj gre za drugi princip, kajti v Sloveniji imamo proporcionalni volilni sistem, kjer seveda se po zadnji spremembi volilnega zakona opravi razrez mandatov na osnovi dontovega izračuna, ki se naredi za celotno državo skupaj. Dontov izračun poteka ne po procentih kot si ljudje napačno predstavljajo, ampak iz števila glasov, pri čemer se deli količnike z številom od 1 do števila tistih mest v parlamentu kot se jih voli. To se naredi za vse volilne rezultate za vse liste ali pa če želite politične stranke in potem se naredi stolpec in pri številu 88 kajti toliko se jih voli po proporcionalnem volilnem sistemu se potegne črta in se prišteje kolikokrat se posamezna stranka oziroma lista pojavi v tem stolpcu. To je Dontov izračun še enkrat ponavljam, ki se opravi na ravni države z vsemi volilnimi glasovi neodvisno od volilnih okrajev, zaradi tega vprašanje enakosti volilne pravice tukaj sploh ni v igri in je ta zadeva mnogo manj občutljiva in zaradi tega so tudi jasno lahko odstopanja večja. Sedaj kriteriji ustavnopravni kriteriji ali pa če želite zakonski kriteriji, ki so napisani v Zakonu o volitvah so pa taki, da se jih je nemogoče vse v celoti upoštevati se pravi, če bolj upoštevaš enega manj upoštevaš drugega. Kompromis, ki je pred nami še enkrat poudarjam je tak, da sledi minimalnim spremembam, vendar v celoti temu, kar je reklo Ustavno sodišče reklo pa ni samo enkrat še enkrat povem teh sodb je bilo več, da v prvotni razdelitvi so bila razmerja znotraj dopustnega to so bila pa razmerja 1 proti 3 ali pa če želite plus minus 50, 50 proti 150 je 1 proti 3, matematika. Sedaj so se povečala. Na žalost ljudje se selijo, naselja se povečujejo in je prišlo do razmerij 1 proti 3,73. Sedaj se to znižuje močno pod tisto mejo 1 proti 3, ki je bila že v prvotnem zakonu tako, da jaz iz tega vidika je zagotovo tukaj ustavno pravna presoja dosedanja praksa v celoti upoštevana. Seveda v vseh ostalih merilih je pa tako še enkrat poudarjam, da se je treba zavedati, da bolj kot slediš enemu bolj izključuješ drugega, da se narediti karkoli. Jaz sem enkrat naredil zakon si ga lahko ogledate je bil vložen v Državnem zboru ne z moje strani, ker nisem bil takrat poslanec, ampak s strani enega od poslanca SDS, ki je bil na 0,5 % razlike med volilnimi okraji, kar je bil za dvokrožni večinski volilni sistem in se je šlo za maksimalno spoštovanje volilne pravice, ampak seveda pri tem so pa, potem vsi drugi kriteriji: zgodovina, medsebojne povezave, meje občin, vse ostalo, če želite pač oblika terena in vse tisto, kar naj bi se upoštevalo pri oblikovanju volilnih okrajev pa žal v veliki meri po domače rečeno povoženi, ker če sledišč maksimalno enemu kriteriju druge, potem bolj izključuješ. To, kar je pred nami je kompromis. Kompromis, za katerega smo prepričani, da je skladen z Ustavo, ampak saj veste na koncu vedno o tem odloči Ustavno sodišče. Vsekakor pa je tista ključna napaka, na katero je opozorilo Ustavno sodišče prevelike razlike upoštevana celo bolj upoštevana kot je bila v prvotni zakonodaji takrat pred 25 leti, ko se je to sprejemalo in je to razmerje, ki je sedaj notri med največjim in najmanjšim okrajem po številu prebivalcev celo manjše kot je bilo takrat to se pravi tukaj pomislekov ne bi smelo biti. Kot rečeno potrebno se je pa zavedati, da to kar je pred nami je kompromis. Toliko z moje strani.

Prej se je že javil gospod Šiško za … Postopkovno? Prosim, postopkovno. Izvolite.

Predsednik sedaj smo vas slišali tako, da to je super, ker prej ko ste začeli govoriti nismo čisto nič slišali. Sicer je pa moj postopkovni predlog ta, da glede na to, da danes nastopate praktično v treh vloga prvič kot predsedujoči temu odboru drugič kot predlagatelj za ta zakon in tretjič kot poslanec, ki bo razpravljal v svojem imenu mogoče za večjo jasnost in preglednost razprave, ko začnete govoriti poveste v kateri vlogi. Jaz sedaj nisem vedela ali je to pojasnilo vodečega, potem sem ugotovila, da ne. Sedaj se mi je zdelo, da je to bila razprava poslanca Grimsa ali pa je bilo to v imenu predlagatelja dajte reči no kot predlagatelj pa, potem dalje, da vemo v kakšni vlogi govorite.

Hvala.

Hvala. Bom skrbel, da me boste zelo dobro slišali, ker mi moj glas to omogoča tako, da na začetku moje razprave sem povedal, da se oglašam kot predlagatelj s pojasnili, ki so bila glede na nekatere pač izražene pomisleke predvsem pravne službe. Sedaj pa ima besedo gospod Šiško.

Prosim.

Hvala, predsedujoči.

V Slovenski nacionalni strani se ne strinjamo s takšnimi predlogom. Mi smo za ukinitev volilnih okrajev in da so volilne enote tako kot je bilo že rečeno in nenazadnje gospod predsednik države pri njem smo osemkrat sedali na to temo, ampak sedaj izgleda, ko teče voda v grlo sedaj je pa treba na hitro vse nekaj sprejeti. Se bom navezal na mojo volilno enoto to je šesta. Res ste jo hecno pripravili kdo je pač pripravljal ali se ne spozna na številke ali pa celo ne ve kje je kateri kraj in kam kdo spada. V naši šesti volilni enoti ste nam bom kar začel v občini Brežice pustili isto število volivcev, Krško ima isto s tem, da ima bistveno več že samo mesto Krško prebivalcev kot Brežice zraven imam še od prej Kostanjevico na Krki. Če grem naprej pogledati volilni okraj Zagorje je samostojen združili ste Trbovlje in Hrastnik. Zagorje ob Savi ne vem, če dosega število prebivalcev takšno kot ima občina Brežice vsaj, da ne rečem, če skupaj seštejemo Krško pa Kostanjevico. Tukaj ste spet naredili neko tako zadevo predlagatelji, da si bodo določeni izračunali kje so močne politične stranke, v katerem volilnem okraju lahko pride kdo notri in tam bo kandidiral. Na zadnjih volitvah je bil kandidat iz Novega mesta ne bom omenjal stranke, ker ni humano iz Novega mesta v Krškem je kandidiral v narekovaju bil sem štiri leta v srednji šoli v Krškem in ko sem ga vprašal, če pozna eno izmed največjih ulic kje se nahaja to je Cesta krških žrtev ali Dalmatinova ulica pa mi ni znal povedati. Naprej. In to naj bi bili razlogi tudi za to, da se ukinejo volilni okraji in so samo volilne enote. Če pa pogledamo malo širše ne vem kje je težava kajti vsi poslanci tako vsaj vsi tukaj notri govorimo nas 90 smo predstavniki celotne Slovenije vse prebivalcev Slovenije in po moje najbolj korektno bi bilo, da se sestavi lista za celotno Slovenijo in da na volilnem listu niso poslanci oziroma kandidati so na tistem papirju na volišču, ko pridemo notri in imamo na ne vem koliko meter krat meter napisano celo zakonodajo, ki jo nobeden ne bere tiste zadeve. Tam bi lahko bili lepo kandidati na volilnem listu bi pa bila samo stranka in zraven kvadratek, da se lahko z številko iz liste tudi vpiše katerega kandidata, kateremu kandidatu bi dali preferenčni glas. To bi bilo korektno ne pa, da drobimo sedaj neke zadeve pa se sprehajamo pa gledamo, kalkuliramo kje lahko kdo pride v parlament. In ne vem, res ne vem zakaj se to ni že prej začelo dogajati. Kot mi je znano smo imeli rok do 14. decembra, 20. decembra lanskega leta, mi smo pa danes v februarju, pa še vedno nimamo dorečeno kako bodo volitve potekale. Če me spomin ne vara tudi 2018 leta so bile pritožbe, da sploh poslanci nismo pravnomočno izvoljeni glih zaradi takih stvari. Zato bi bilo pametno, da če že ni predloga od predsednika države oziroma kdo to pač predlaga, da enakomerno porazdeli volilne enot, da vsaj prešteje koliko je v katerem volilnem okraju prebivalcev. Jaz zastopim, da ste mogli dati k nam ljudi iz Litije. Veste kje je Litija? 10, 15 kilometrov od Ljubljane stran. Krško do Litije je pa 70, 80 kilometrov, da ne govorim dol za Brežice. In zdaj ste kar na enkrat notri potunkali notri nam Litijo, ki naj bi spadala, ne vem, tam kjer je prej spadala, niti ne vem, ker se nisem toliko poglabljal kje je prej bila. In takšnega predloga v Slovenski nacionalni stranki sigurno ne bomo podprli. Hvala.