25. redna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

10. 2. 2021

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni, nadaljujemo 25. sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, ki je sedaj odprta za javnost.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo poslala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Mihom Koridšem s predlogom, da se predlog obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 88. seji dne 11. 12. 2020 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 9. 12. 2020; mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 1. 2021; mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 14. 1. 2021; ter mnenje vlade z dne 11. 1. 2021. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

V poslovniškem roku je bil vložen amandma poslanske skupine Levica k 3. členu.

Na sejo so bili k obravnavi te točke vabljeni: predlagatelj – skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Mihom Kordišem; Ministrstvo za infrastrukturo; Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj; Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za promet; Obrtno-podjetniška zbornica Slovenija – Sekcija za promet; Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – Sindikat delavcev prometa in prevoz Slovenije; Sindikat poklicnih voznikov Slovenije; in Zakonodajno-pravna služba. Naknadno, dne 4. 2. 2021, pa je bil vabljen tudi predsednik Avtobusnega odbora v Sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, gospod Peter Mirt.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona, naš kolega poslanec Miha Kordiš.

Izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo.

O težavah voznikov, ki delajo pri nas, smo v Državnem zboru v zadnjih dveh mandatih že večkrat govorili. V Levici smo kot socialisti temo delavskih pravic šoferjev naslovili. Naslovili smo jo večkrat z raznimi zakonskimi pobudami, sejami odborov in poslanskimi vprašanji, pa najsi gre za voznike taksijev, šoferje tovornjakov, tiste, ki vozijo kombije, ali nenazadnje izvenlinijske prevoze kot je denimo GoOpti.

Celotna panoga ima zelo velik problem, da je ena izmed najbolj prekariziranih v državi, se pravi, stabilnih rednih pogodb zaposlitev ni. Prav tako na področju zeva huda luknja v nadzoru. Posledično so šoferji vseh možnih oblik znotraj branže prisiljeni v prekomerno delo. S tem, ko za volan prihajajo utrujeni, nespočiti, ne morejo skoncentrirati opravljati svoje vožnje, pa so tudi grožnja sami sebi, morebitnim svojim potnikom in drugim udeležencem v cestnem prometu. Seveda sami za to situacijo niso ne krivi ne odgovorni, oni so žrtve – žrtve podnormiranega sistema in žrtve divje privatizirane in prostotržno organizirane panoge. Znotraj tega korpusa so še posebej na udaru vozniki kombijev izvenlinijskih prevozov najsi gre za blago ali za potnike, ki jih ne varuje tahograf. Tahograf je naprava, ki beleži čas vožnje, počitke, kilometre in tako naprej, in ga kot takega lahko označimo kot varuha delavskih pravic šoferjev na cesti.

Ampak, kot rečeno, v zakonodaji in regulaciji zeva ena velika luknja, ki voznike kombijev oziroma delujoče v izvenlinijskem prometu pušča izven varnosti, ki jo zagotavlja tahograf. Prav to poskušamo v Levici nasloviti z današnjo sejo in z današnjim predlogom zakona, enako kot smo to storili že v preteklosti, pa je bilo takrat naše svarilo vzeto kot nekaj brezveznega češ, saj imamo evropsko uredbo, ki naj bi v kratkem to luknjo zašila. Danes, 4 leta kasneje, vidimo, da se situacija nikjer ni prav nič izboljšala. Čeravno smo sredi epidemije covida-19, ki bi morala prilagoditi še posebej industrijske procese, se ti odvijajo dalje nemoteno zaradi ignorance oblasti. Prav tako pa se nemoteno odvija dalje oziroma je dobila celo še pospešek mednarodna logistika in špedicija, s tem pa se seveda vršijo tudi dodatni pritiski na delavce, ki sedajo za volan.

Z našim zakonom zasledujemo naslednje cilje. Kot sem že omenil, odpraviti oziroma vsaj omejiti prekarno delo v prometu. Z zakonom želimo zagotoviti to, da se voznike vozil, ki se uporabljajo za prevoze v cestnem prometu, zaposli za določen ali nedoločen čas. Kot prekarizirana panoga so v njej namnoženi raznorazni s.p.-ji, podjemne pogodbe, tudi študentske napotnice in zato šoferji ne uživajo nobene socialne varnosti, plačila za opravljeno delo zamujajo, delo se opravlja prekomerno, brez počitkov, kadar imajo možnost počitka, spijo na zadnjih sedežih tovornjakov in tako naprej. Ne vsi, ne povsod, ampak prenekateri. Z zakonom vpisujemo v pravni red določbo, da morajo imeti vozniki pri sebi pogodbo o zaposlitvi in dokazila o nakazanih plačah in plačanih prispevkih, na tak način pa zavarovati minimalno socialno in ekonomsko varnost. S tako regulacijo namreč je veliko težje izigravati zakonodajo in izigravati tudi same voznike. S ciljem izboljšanja njihovega socialnega in delavskega položaja je naš ključni ukrep vgradnja tahografov v kombije, se pravi, tudi tista vozila, ki se ukvarjajo s prevozi, pa so zdaj v vakumu regulative, pogosto pa so ravno te vozniki plačani na prevožene kilometre. In zaradi tega, ker so plačani na prevožene kilometre, pa so postavke tako zelo nizke, zato, da sploh zaslužijo za osnovno preživetje, vozijo ogromno, vozijo preveč, tudi po več kot 12 ur na dan v celem tednu brez resnih počitkov, zato so utrujeni, so neprespani. Kot sem že dejal, je to velik problem ne samo iz vidika teh šoferjev samih, ampak tudi iz vidika varnosti v cestnem prometu. Ogroženi so njihovi potniki, ogroženi so ostali udeleženci v cestnem prometu, ki se na cesti srečujejo z vozniki v tovrstnih panogah. Na koncu dneva, zakaj je njihova situacija tako slaba, zakaj je naša skupna varnost v cestnem prometu ogrožena? Ja, vse samo za čim večje dobičke lastnikov licenc. Zlasti izrazit je problem pri voznikih kombijev izven že omenjene evropske in nacionalne zakonodaje, ki nimajo vgrajenih tahografov, in tukaj se pogovarjamo predvsem o izvenlinijskih prevozih blaga in potnikov. Še znotraj tega posebej prednjačijo izvenlinijski prevozi, navedel sem že primer Go Optija, ki potnike prevažajo v okoliška letališča oziroma celo cik-cakajo med okoliškimi letališči. Imamo konkretne primere, kako je nek šofer štartal sredi noči do milanskega letališča, se vrnil sredi dneva nazaj, vmes je imel eno uro in pol počitka, na cesti je bil efektivno 16 ur. Še tiste ure, ki so zavedene kot počitek, pa v resnici niso počitek - vmes se je šoferju morala namreč zgoditi malica, je nalagal prtljago, razlagal prtljago, skrbel za potnike in tako naprej. Z določbo, da je tahografe obvezno vgraditi, in tukaj sledijo tehnikalije, v vsa dvosledna vozila z višino vozila nad prvo osjo 1,3 metra ali več, in v vsa vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3 tisoč 500 kilogramov in so zasnovana in izdelana za prevoz več kot šestih potnikov poleg voznika, hočemo omogočiti voznikom kombijev ustrezen počitek in nanje razširiti uporabo določb zakona, ki ureja delovni čas in počitke mobilnih delavcev in zapisovalne opreme v cestnih prometih, torej teh tahografov kot varuhov delavskih pravic šoferjev, ki sem jih že omenil.

Na ta način se nadejamo dviga cestne varnosti za vse udeležence v kombinaciji tako s tahografi kot s tem, da morajo šoferji pri sebi imeti izkaz o zaposlitvi in dokazilo o nakazanih plačah in plačanih prispevkih. Zakaj? Zato, ker bodo tako zaščiteni vozniki lahko uveljavljali pravico do bolniške in ne bodo več odhajali na delo bolni, v stanju zmanjšane koncentracije, boljše bodo opremljeni, no, za prenašanje psihofizičnih naporov, ki jih od človeka zahteva vožnja. Hkrati pa bo vgradnja tahografov omogočila nadzor nad delovnim časom in počitkom, ki je zanje nujno potreben. Se pravi, prekomerno delo ne bo več mogoče oziroma ker se prenekateri lastnik licence znajde ne glede na to, kako tesno zašijemo zakonske določbe in regulativo, lahko rečem, da bo vsaj prekomerno delo, zahtevano od šoferjev, veliko težje izvajati, status njihovih delavskih pravic bo šel gor. In vozniki bodo posledično bolj zbrani na cesti, manj bodo ogrožali ostale udeležence v cestnem prometu, navsezadnje pa tudi same sebe.

Področje za urejanje prevozov v cestnem prometu je pri nas kaotično. Terja intervencije države tako zaradi ljudi, ki vse te prevoze opravljajo, kot tudi zaradi povečanja prometne varnosti, ki je v javnem interesu. Tako, da so to neke določbe, ki v Levici mislimo, da v redu posegajo tudi v t.i. pravico svobodne gospodarske pobude, ker je interes, ki ga zasledujejo, se pravi osnovno delavsko dostojanstvo teh šoferjev in dvig varnosti v cestnem prometu, primeren.

Kako to izgleda skozi oči posameznih voznikov, vam lahko navedem nekaj citatov. So se našli, kljub težki situaciji, v katero so zapadli, šoferji, ki so pripravljeni o svojem položaju spregovoriti. Takole pravijo recimo o naravi in pogojih dela, citiram: »spiš in delaš, spiš in delaš, nič drugega. Na bolniško ne pomisliš. Če greš na dopust, ne boš zaslužil nič. Pelješ na primer v Milano, vmes dobiš še obvestilo, da greš v Trst, Treviso, Benetke, mogoče v Bologno ali Verono. Šesturna vožnja do Milana se spremeni v 10-urno vožnjo. Med tem čakaš in pobiraš potnike. Če odkloniš ponujeno vožnjo, te za nekaj časa izločijo«. Za kakšno plačilo tovrstno noro delo šoferji opravljajo? »S 170 urami«, spet citiram, »prevozov na mesec je težko preživeti. Prideš do 1000 evrov bruto, po plačilu prispevkov ti ostane 400, mogoče 500 evrov neto. Dnevnic ni. Seveda moraš v tujini tudi kaj pojesti. Telefonski stroški gredo na tvoj račun. Prej so nas plačevali na ure, zdaj nas plačujejo na vožnjo, tako da se niti urne postavke ne da natančno izračunati. Od 25 do 30 % dela je čakanje na posameznih letališčih. Vozniki dobijo obvestilo o vožnji 24 ur prej, medtem se načrt vožnje še spreminja«. In zaključni citat šoferjev: »na nas se gleda kot na potrošni material. In čeprav nočem nič slabega podjetju, je njihovo izkoriščanje res nečloveško. V življenju še nisem doživel toliko ponižanj. Rečeno mi je bilo: tvoj sedež stane 500 evrov - če hočeš, vozi, če ne, lahko zaposlimo Romune in Bolgare«.

Toliko v moji uvodni predstavitvi. Hvala za besedo.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Mira Palhartinger?

Izvolite.

Miroslava Palhartinger

Pozdravljeni. Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih nalog, ki jih določa poslovnik. V mnenju je glede bistvene rešitve, tj. sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas med prevoznikom in voznikom, izpostavila pomislek o jasnosti in doslednosti predlagane ureditve. Čeprav je iz ciljev predloga zakona mogoče jasno razbrati, da naj bi se nanašala na domačega prevoznika, pa se bi zaradi umestitve predlaganih določb v veljavno zakonsko besedilo ta zahteva lahko nanašala oziroma se nanaša tudi na tuje prevoznike. Zato ni jasno, na koga se predlagana zahteva sploh nanaša, in opozarjamo, da je treba to vprašanje dosledno in jasno razrešiti.

Opozorili smo tudi, da predlagana zahteva za opravljanje prevoza blaga in oseb po svoji vsebini , posledici in učinku predstavlja določitev dodatnega pogoja za poslovanje gospodarskih subjektov, s čimer se oži polje podjetniške svobode. Čeprav ta sama po sebi ni nikoli neomejena, je vendarle treba oceniti ali predpisovanje dodatnih pogojev za poslovanje gospodarskih subjektov predstavlja ukrep, ki je nujen in sorazmeren.

Kar zadeva določbe, ki se nanašajo na opremljenost vozil s tahografom, je ZPS opozorila, da veljavni zakon teh vprašanj sicer ne ureja. Posebej pa opozarja tudi na presplošno napotilo na smiselno uporabo drugega zakona. Zato je predlagana rešitev nejasna, v povezavi s kaznimi pa neustrezna tudi iz vidika načela zakonitosti v kaznovalnem pravu, kar pravzaprav v mnenju tudi obrazlagamo.

K predlogu zakona je bilo vložen tudi amandma predlagateljev, vendar moram ugotoviti, da ta teh naštetih in opisanih pomislekov ne odpravlja.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi k predlogu zakona podati mnenje predstavnik Ministrstva za infrastrukturo, državni sekretar Aleš Mihelič?

Izvolite.

Aleš Mihelič

Spoštovani predsedujoči, cenjene poslanke, poslanci, ostali vabljeni.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga imamo v obravnavi, določa naslednje zadeve. Potrebna je vgradnja tahografa tudi za dvosledna vozila z višino vozila nad prvo osjo 1,3 metra ali več ter za vozila, katerih največja masa ne presega 3 tisoč 500 kilogramov in je zasnovana in izdelana za prevoz več kot šestih potnikov poleg voznika. S posameznim vozilom se lahko opravlja prevoz samo, če ima voznik vozila s prevoznikom sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas. In pa voznik naj bi imel v vozilu med opravljanjem prevoza pri sebi dodatne dokumente, in sicer pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas v slovenskem jeziku ter dokazila o nakazilih plač in plačanih prispevkih za zadnje 3 mesece v slovenskem jeziku. Če se pa sedež prevoznika nahaja na območju italijanske ali madžarske narodne skupnosti, so lahko dokumenti tudi v madžarskem ali italijanskem jeziku.

Vlada Republike Slovenije v zvezi s tem predlogom zakona meni, da bi v bistvu predlagana sprememba slovenska podjetja postavila v bistveno neenakopraven gospodarski položaj in poslabšala njihovo konkurenčnost. Obveznost vgradnje tahografa bi namreč povzročilo dodatne finančne stroške in tudi dodatno administracijo, ki pa jo nalagamo le domačim prevoznikom, pa še to le na svojem ozemlju, medtem ko v tujini k temu nebi bili več zavezani. Omenjene obveznosti torej ne moremo nalagati tujim prevoznikom, čeprav vozijo na našem področju, torej na enakem kot slovenski, pa prav tako povzročijo v bistvu enako nevarnost, enako grožnjo, če temu želimo tako reči, kot naša podjetja. Torej problematiko bi bilo vsekakor smiselno rešiti zgolj na nivoju EU, da bo torej enakovredna za domače in tuje prevoznike.

Na nivoju EU je bil sredi leta 2020 sprejet mobilnosti sveženj, ki že ureja torej vgradnjo tahografov v lahka tovorna vozila za prevoz blaga. To naj bi bilo implementirano do leta 2026. Za prevoz potnikov to zaenkrat še ni urejeno, je pa možnost, da EU to tudi enotno uredi.

Navajamo še, da je v bistvu v letu 2020 sprejeta novela Zakona o pravilih cestnega prometa bila ukinjena obvezna uporaba tahografov za prevoz skupine otrok. In to bi šli v bistvu zdaj pri tem postopku torej korak nazaj. Z uveljavitvijo tega predloga zakona v bistvu bi postala vgradnja tahografa spet obvezna, kar pa ni skladno z vidika uredbe evropskega Sveta 561/2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in pa tudi z vidika primerjalne ureditve v drugih državah članicah EU.

V zvezi s področjem zaposlovanja pa menimo, da je to področje najbolj smiselno sistemsko urediti, in sicer le v krovnem Zakonu o delovnih razmerjih.

Na podlagi navedenih utemeljitev menimo, da je zakon neustrezen in ga ne podpiramo.

Torej hvala lepa za pozornost. Toliko.

Hvala tudi vam, državni sekretar.

Želi predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj besedo, mag. Igor Velov?

Izvolite.

Igor Velov

Hvala za besedo, lepo pozdravljeni vsi prisotni.

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ne podpira predloga zakona. Zakaj? Tako je zapisano v obrazložitvi, zelo na kratko pa lahko povzamem v dveh točkah. Prva točka je ta, v prvi točki je govora o zaposlitvi voznikov, v drugi pa o tahografih.

Kar se tiče zaposlitev voznikov menimo, da je zaradi dinamike posla, dejavnosti in narave dela prevoznikov, so pač te različne oblike dela primerne in celo potrebne. Seveda pa, če pri tem prihaja do zlorab, morajo svoje delo opraviti razni nadzorni in pa inšpekcije. V kolikor pa se želi z zakonom reševati področje prekarstva, pa je to po našem mnenju potrebno reševati celostno z drugim zakonom in ne tukaj na tem mestu samo za voznike. Prav tako ta način, če je mišljeno, da bo s tem, ko bo nekdo imel izpiske iz banke ali pa pogodbo pri sebi, kaj rešeno, menimo, da ne bo. Pravzaprav je to samo še eno dodatno administrativno delo, ki nič ne rešuje, še manj pa kaj dokazuje. Nenazadnje pri vsakem nadzoru lahko oziroma bi lahko tisti, ki nadzira, imel vpogled v javne evidence, in tam je vidno, kdo je na kakšen način zaposlen ta moment. Ker sama pogodba lahko je 5 let ista, lahko je pa tista pred tremi dnevi danes neveljavna.

Kar se tiče pa tahografov se nebi ponavljal, to, kar je bilo povedano prej menoj s strani ministrstva. In verjetno bodo kaj več o tem povedali tudi predstavniki Gospodarske zbornice. Predvsem je seveda zato, ker so nas isti argumenti vodili k odločitvi in predvsem seveda to, da je omejeno samo na Slovenijo, samo za naše prevoznike. Bi pa tukaj samo to dodal, da pozdravljamo napor poslancev za izboljšanje prometne varnosti, vendar menimo, da v tem primeru te spremembe ne vodijo ali ne prispevajo k temu. Zato smo tudi, in je razvidno tudi iz obrazložitve, v razpravi tako vladi kot poslancem kot Ministrstvu za infrastrukturo, ki je pristojno za promet in prometno varnost, predlagali vrsto ukrepov, ki bi po našem pripomogli k večjemu spoštovanju pravil in cestnih pravil in drugih ukrepov, ki bi zmanjšali nelojalno konkurenco tujih prevoznikov, s tem pa bi seveda izboljšali položaj tako prometne varnosti kot naših prevoznikov in tudi voznikov.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo še kdo od ostalih vabljenih? Bi prosil, da se predstavite z imenom in priimkom in inštitucijo, iz katere prihajate, za magnetogram. Pa še eno prošnjo imam, da se omejimo nekje od 7 do 8 minut, ker je kar nekaj vabljenih tudi pri ostalih točkah. Hvala za razumevanje.

Izvolite.

Peter Mirt

Hvala za besedo. Gospod predsednik, gospe poslanke, poslanci in ostali vabljeni. Moje ime je Peter Mirt. Prihajam iz Obrtno-podjetniške zbornice, natančneje sem avtobusni prevoznik – prevoz oseb, hkrati sem pa na sami obrtni zbornici podpredsednik sekcije in predsednik avtobusnega odbora.

Kaj reči? Na strokovno plat se ne bom veliko podajal, ker so že moji predhodniki povedali, kot gospod državni sekretar in kakor gospod Igor Velov. Sam lahko kot človek, ki prihajam iz branže, rečem, da težko poslušam besede predlagatelja, ki jih dejansko trosi vsepovprek in dejansko mene in veliko, veliko večino, upam trditi, slovenskih prevoznikov, lahko rečem tudi žali enostavno, če se izrazim po domače kmečko. Moram reči, da nisem govornik , mogoče bom kaj bolj po domače povedal, ampak kljub vsemu bom skušal zajeti vse podrobnosti v tem času, ki ste ga mi dodelili.

Glejte, da samo povem glede zaposlovanja. Velika večina slovenskih podjetij bodisi v potniškem in tovornem prometu je majhnih in mikro podjetij. To so po večini družinska podjetja, katera brez alternativ v zaposlovanju ne morejo delati. Sam konkretno zaposlujem, upravljam z desetimi vozili, imam osem zaposlenih in upam in tako kaže, da bo moje delo nadaljeval tudi moj sin. Kljub temu, da smo v tem času lockdowna in vsega, lahko zatrdim in iz svojih izkušenj povem, da še vedno držimo s pomočjo tudi države ljudi na čakanju. To pomeni, da ohranjamo delovna mesta in želimo, da so ti ljudje naši zaposleni tudi jutri. To ne samo, da so naša družinska podjetja, to so dejansko vsi ti naši zaposleni, so del naših družin. Tako, da težko sprejmem govorice, da negativno delamo z našimi delavci in da jih silimo. Z veseljem povem, da večinoma zaposlenih so pri nas 10, 15, 20 let, da se že tudi njihova rodbina odloča, da pri nas dela. To pomeni, da če bi bilo tako kot navaja predlagatelj, se najbrž nebi ljudje delavci zadrževali pri nas toliko leta in tudi njihovi potomci prihajali na naše delo. Zato kar se tiče zaposlovanja smatramo, da je diskriminatorno, da samo branža prevozništva nebi imela alternativ in da je pri nas nujno potrebno, da uporabljamo delo upokojenca za občasna dela, za prekomerna dela, za izpad zaradi bolniških in določenih zadev, da je nujna pomoč družinskega člana v družinskem podjetju in da je tudi nujna občasna pomoč s.p. t.i. voznika. Poglejte, vse je zapisano, vse je dorečeno in čisto vsa ta dodatna dela imajo svoje omejitve. Ne rečem, tudi sam sem priča temu, da se tudi to zlorablja. Tudi meni in vsem dobrim podjetjem je to nelojalna konkurenca. Zato smo že na obrtni in na gospodarski zbornici apelirali nekajkrat na nadzorne službe, da to uredijo. V prid temu, da pa združenja obrne in gospodarske zbornice želimo izločiti nelojalno konkurenco, je bil predlog pridobitev pogojev za pridobitev licenc, sprememba pogojev za pridobitev licenc. Tukaj nam je prisluhnilo ministrstvo za promet in smo skupaj našli rešitev, katera tudi omejuje in določa zaposlovanje. Tako, da je težko poslušati, da se zmerja nas kot izkoriščevalce in ker želimo tudi red na tem področju.

Mogoče še dodam kar se tiče dodatne papirologije gospod pred mano je lepo povedal. In ne morem razumeti, da nekdo, ki prihaja iz predlagatelja mlajših vrst, da birokratsko papirološko omejuje in nam dodaja neko nalogo danes, ko poznamo elektronski sistem, in tudi je lepo povedal, in imamo s pritiskom na en gumb lahko tekoče in trenutno stanje, kdo je zaposlen, kdaj je plača in na kakšen način je delavec obravnavan. Lahko povemo, da tudi v tujino, ko moramo prestopiti meje, je v tujini zakon jasen. Obrazec A1 je neobhoden in ve se, na kakšen način prevoznik pridobi obrazec A1 – samo z zaposlitvijo. In tukaj ne vem, zakaj bi izumljali toplo vodo, ker jo je že nekdo izumil pred nami. Pa tudi narava dela je takšna, da voznik naklada tukaj, voznik naklada drugje, danes mu je nakazana plača, jaz bom pa naredil 200 kilometrov, da mu bom prinesel plačilno listo, no. Mislim, da se moramo.

Če je pa želja predlagatelja omejitev prekarstva, smo pa mi že pred nekaj leti, ko je bil dobesedno copy-paste tega predloga na mizi, in sam sem takrat sodeloval, predlagatelju ponudili roko. Pridite, oglasite se na našem združenju, najdimo skupno rešitev, da bo za vse prav. In je bil odgovor, da se s predstavniki kapitalistov ne bodo pogovarjali. Škoda. Mi nismo kapitalisti, jaz samo upravljam z lastnimi sredstvi in z, bom rekel vsem svojim premoženjem. Lahko rečem, da je takrat poslanec, ki tudi danes tukaj sedi, ki je bil takrat še v tisti poslanski skupini, pa izkazal interes, da bi se le pogovarjal. Žal so se tudi njihova pota razšla in dejansko ni interesa. In samo zmerjanje in omalovaževanje branže prevozništva in lastnike, ki opravljamo to delo in tvegamo svoje družine, zanemarjamo svoj čas in dajemo kruh, jaz lahko rečem, ogromno ljudem, da se za tisti del mogoče, ki imamo vsi enako željo in da to prekarstvo spravimo na minimum, za božjo voljo, bi moj oče rekel, usedimo se in se pogovorimo. Če vam je interes. Sam sem, kot sem dejal, podpredsednik sekcije za promet in še vedno vam pravim: mi nismo predstavniki kapitalistov, mi smo predstavniki prevoznikov. In prevozniki smo čisto nekaj drugega. Če imate res interes, najdimo skupno rešitev, pa bodo mogoče vaše pobude in naši strokovni, naši praktični pogledi lahko prinesli rešitev.

Tako, da lahko bi vam govoril še veliko, govoril iz prakse. 30 let opravljam to dejavnost in dejansko, kot sem rekel, delavce imamo kot družinske člane, zaposlujemo redno, ker to je interes dobrega in kvalitetnega dela. Apeliramo pa še enkrat na vse nadzorne organe, da izločijo plevel od zrna, tudi to je naša želja. Zrnje in plevel je treba ločiti. In ko bomo enkrat to naredili, in, gospodje poslanci, to je vaša naloga, da boste z mirnim pristopom, dobrimi predlogi, ki pijejo vodo in ki ne zajedajo samo v slovensko prevozništvo in ne posegati v tisto, kar že določa evropska unija, Mobility package 1 in 2, in tisto, kar že imamo, in naredimo nekaj, da bo za vse dobro, da bomo mi kot prevozniki delali v zdravem okolju, da ne bomo obremenjeni in da bodo tudi naši zaposleni bili zadovoljni.

Hvala lepa.