Spoštovani!

Pričenjam 24. sejo odbora in prav lepo pozdravljam vse prisotne in vabljene. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red; predlog zakona o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva. Pod točko 2 je predlog zakona o nagradi Zlata čebela in pa pod točko 3 razno. Ker do včeraj do 12. ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik kakšne od točk, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU ZEMLJIŠČ ZA IZVAJANJE IZOBRAŽEVALNIH TER RAZISKOVALNIH IN RAZVOJNIH DEJAVNOSTI S PODROČJA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA.

Odbor je matično delovno telo, predlagateljica predloga pa je Vlada. K obravnavi te točke sem vabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet, Zakonodajno-pravno službo in Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Na seji pozdravljam tudi dr. Tomaža Boha, generalnega direktorja Direktorata za znanost. S sklicem seje ste poleg predloga zakona prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa mnenje Državnega sveta, naknadno pa ste prejeli tudi odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na mnenje Zakonodajno-pravne službe in pa stališče Vlade do mnenja Državnega sveta.

Hkrati vas obveščam, da do izteka roka, to je do 3. 2. 2021 nihče od kvalificiranih predlagateljev ni vložil amandmajev k predlogu zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru rednega postopka, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona, ki ima 16. členov.

Na začetku dajem besedo ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jožetu Podgoršku za uvodno predstavitev.

Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav predsedujočemu, kolegom iz šolskega ministrstva, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes smo tukaj zaradi dveh zakonov. Prvi zakon je Zakon o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti iz področja kmetijstva in gozdarstva. Naj uvodoma omenim, da ta zakon na nek način sledi tudi naši že sprejeti resoluciji - naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021. Ravno tako strateškim usmeritvam naše Vlade in tudi našega ministrstva po tem, da si zares na področju kmetijstva želimo razvoj in prenos znanja na kmetijska gospodarstva. Nenazadnje nas k temu napeljujejo tudi v Evropi sprejete različne resolucije, Od vil do vilic, Biodiverziteta in Evropski zeleni dogovor, ki govorijo o konkretnih ciljih, izjemno ambicioznih ciljih za bodoči razvoj evropskega kmetijstva, od zmanjšanja antibiotikov, zmanjšanja fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in tako dalje.

No, in zato tudi iz tega zornega kota ugotavljamo, da je potrebno raziskovalnim in izobraževalnim institucijam dodati neko stabilnost, stalnost, tudi iz vidika zagotavljanja zemljišč za izvajanje njihove raziskovalne in izobraževalne vloge. Torej na kratko, če dovolite, predstavim sam zakon.

Zakon, namen tega zakona je, da javni izobraževalni in javni raziskovalni zavod, zavodi, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija in izvajajo javno veljavno srednješolske, višješolske, visokošolske izobraževalne programe oziroma raziskovalne in razvojne dejavnosti iz področja kmetijstva in gozdarstva, dobijo v upravljanje kmetijska oziroma gozdna zemljišča v obsegu, ki je potreben za izvajanje njihovih dejavnosti.

Namen zakona ni, da dobijo te inštitucije zemljišča v last, ampak ponavljam, v upravljanje. Zemljišča bodo še vedno v lasti Republike Slovenije, kot so mimogrede v lasti Republike Slovenije tudi vsi prej našteti javni zavodi. V upravljanje bodo dobili največ toliko kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč, kolikor jih potrebujejo za svojo dejavnost, kvoto pa s predpisom določi minister ali v tem trenutku ministrica pristojna za izobraževanje in znanost, v soglasju z aktualnim ministrom oziroma ministrico, pristojnim za kmetijstvo in gozdarstvo.

Kvote določa komisija, ki je sestavljena iz različnih deležnikov, obeh ministrstev in potem tudi ostalih inštitucij iz področja šolstva in znanosti. In na podlagi kvote so določajo na podlagi kriterijev, ki so navedena tudi v samem zakonu, torej tudi na podlagi števila programov, potem na podlagi tega, koliko programi vključujejo praktičnega izobraževanja v različnih oblikah. Ravno tako koliko je neko povprečno število vpisanih dijakov in študentov na posamezne programe in tako naprej. V zakonu so ti parametri podrobneje opisani.

Ravno tako ta zakon predvideva, da z dnem uveljavitve zakona postanejo javno zavodi upravljavci zemljišč v lasti Republike Slovenije, ki jih imajo nadaljnje uveljavitve zakona na podlagi sklenjene bodisi pogodbe o zakupu, skladom kmetijskih zemljišč, bodisi pogodbe o dopustitvi izvajanja javnega izobraževanja, javnega izobraževalnega programa iz področja gozdarstva, torej pogodbo s podjetjem SiDG in na podlagi aktualne koncesijske pogodbe za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije.

Javni zavodi lahko pridobijo samo tista kmetijska zemljišča, na katerih ni vzpostavljenega zakupnega razmerja. Torej ta zakon ne posega v obstoječa zakupna razmerja, ampak posega oziroma javni zavodi bodo torej lahko pridobivali samo zemljišča, ki jih bo bodisi sklad na novo kupoval ali pa od tistih zakupnikov, ki bodo sami prekinili oziroma odpovedali zakupno razmerje.

Nekako smo opredelili tudi razdalje, do katerih naj bi javni zavodi bili upravičeni do teh zemljišč in sicer do vključno 15 kilometrov zračne razdalje od sedeža zavoda oziroma od 15 do 30 kilometrov, v kolikor govorimo o večjih kompleksih. Predvideli smo kompleks nad 10 hektarjev, razen za nekatere raziskovalne zavode, kot je na primer Gozdarski inštitut, ki pa dela nekatere raziskovalne oziroma ki pa izvaja raziskovalne naloge na območju celotne Slovenije. V tem primeru pa te razdalje odpadejo in so upravičeni do zemljišč tudi izven teh razdalj.

V nekaterih primerih se zemljišča lahko, ki jih javni zavodi dobijo v upravljanje, lahko vrnejo nazaj v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč oziroma SiDG-ju oziroma tudi Direkciji Republike Slovenije za vode in sicer, če so zemljišča /nerazumljivo/ prenosa po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma po Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Ravno tako se vrnejo nazaj, če so zemljišča po namenski rabi stavbna in so predmet odsvojitve ali ustanovitve stavbne pravice. Če so zemljišča po namenski vodna, v tem primeru gredo na Direkcijo za vode. In če so zemljišča predmet prostorske ureditve državnega pomena v sprejetem državnem prostorskem načrtu.

Toliko na kratko. Naj omenim, da smo se v fazi sprejemanja tega zakona intenzivno usklajevali, oziroma ne usklajevali – zakon smo pripravljali kar skupaj z ministrstvom pristojnim za izobraževanje, zato sem vesel, da sta danes tudi kolega z ministrstva tukaj. Ker smo skupaj iskali parametre, načine kako določiti kvote, kako določiti komisijo za določitev kvot, kako v bistvu nadzirat potem samo izvajanje namena tega zakona in tako naprej. Ravno tako smo se usklajevali tudi z Zakonodajno-pravno službo in službo Vlade za zakonodajo in upam oziroma menim, da smo se z vsemi službami ustrezno uskladili v fazi same priprave zakona.

Ravno tako smo ta zakon predstavili tudi na Svetu za kmetijstvo, kot pa svetovalnemu organu ministra za kmetijstvo in na nek način poskušali ugoditi večini pripomb. Tistim, ki so bile smiselne, smo jim tudi ugodili. Seveda vseh pa zaradi usklajevanj na medresorskem nivoju seveda nismo uspeli uskladiti s to našo – bomo rekli – strokovno javnostjo.

Toliko na kratko, ker je tudi zakon kratek. Tako da hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Hvala tudi vam.

Imam eno pooblastilo in sicer poslanko Mojco Žnidarič nadomešča poslanka Mateja Udovč iz Poslanske skupine SMC. Sprašujem dr. Tomaža Boha, če želi besedo?

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani minister! Hvala lepa za besedo.

Morda samo na kratko, z vidika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport tudi iz našega zornega kota lahko potrdim to, kar je ob koncu svoje predstavitve povedal minister in da je bilo sodelovanje obeh resorjev pri pripravi tega zakona lahko rečemo vzorno, kajti gre za interes obeh resorjev, da pripravimo zakonsko ureditev, ki bo dvanajstim šolam, srednjim šolam iz področja, trem univerzam, ki imajo oziroma, ki delujejo na tem področju in trem raziskovalnim inštitutom oziroma javnim raziskovalnim zavodom, omogočil dolgoročno stabilno in predvidljivo delovanje oziroma izvajanje njihove osnovne dejavnosti.

Pogosto slišimo v raziskovalni in izobraževalni sferi in nenazadnje tudi v širši javnosti, da kljub temu, da je kmetijstvo eno izmed pomembnih strateških področij v državi, se na področju raziskav in tudi v izobraževalnem procesu pravzaprav do njega pogosto obnašamo kot do pozabljenega pastorka in ravno zaradi tega sem prepričan, da je zakon, ki ga imamo pred seboj, prvi oziroma eden izmed pomembnih korakov v zagotavljanju predpogojev za izvajanje tovrstne dejavnosti, kot sem rekel predvsem na predvidljiv in pa spodbuden način.

Verjamemo, da bomo lahko v tako izobraževalnem, kot tudi raziskovalnem delu s pomočjo tega zakona prišli do bistveno bolj robustnega in stabilnega sistema, ki bo dajal tudi dolgoročno, ustrezno podporo kmetijskem gospodarstvu. Pomeni pomemben korak k zagotavljanju znanja družinskim kmetijam, kajti tudi v zakonu je večkrat napisano oziroma v obrazložitvah, da je format celotnega sistema nekako posebej na tem izobraževalnem delu formuliran na način družinske kmetije, kar pomeni, da nekega gospodarstva, v katerem se bodo zelo verjetno velika večina učencev in dijakov po zaključku šolanja znašla.

Tako da verjamemo, da je to pomemben korak k zagotavljanju stabilnosti in naprednosti našega izobraževalnega sistema na področju kmetijstva, gozdarstva in sorodnih področij.

Hvala lepa. Toliko zaenkrat.

Hvala tudi vam.

Sprašujem, če želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe.

Gospa Arko Fabjan, izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Želela bi le na kratko predstavit podano pisno mnenje in sicer zaradi tega, ker se naše pripombe nanašajo predvsem na jasnost ureditve in s tem povezano pravno varnost. Vedeti namreč moramo, da je upravljanje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči že predmet sistemskega urejanja in zato je bistveno urediti razmerje med sistemskimi rešitvami in sedaj predlaganimi rešitvami.

Če navedem samo primer; predlog zakona v 5. členu določa, da se smiselno uporablja zakon, ki ureja gospodarjenje z gozdovi. Če gremo pogledat ta Zakon o gospodarjenju z gozdovi, pa v 1. členu določa, da se ne uporablja za državne gozdove, ki jih imajo v upravljanju drugi upravljavci na podlagi posebnega zakona. In v bistvu naš predmet obravnave je prav upravljanje na podlagi posebnega zakona. Poleg tega imamo v predlogu zakona določene posle opredeljene kot posle razpolaganja z gozdnimi zemljišči. Ti posli razpolaganja so pa po veljavnem sistemskem zakonu v pristojnosti družbe Slovenski državni gozdovi. Predlog zakona pa te določene posle razpolaganja opredeljuje kot posle upravljanja javnih zavodov.

Predlagatelj je v uvodni predstavitvi se dotaknil tudi komisije za določanje kvot zemljišč, ki bodo pripadali posameznemu upravljavcu. No, tudi mi smo imeli pripombo glede komisije in sicer glede na to, da naj bi bila ta komisija desetčlanska, vsak predstavnik, ki je pač predlagan, naj bi imel samo enega predstavnika, medtem ko je edino le za sklad gozdnih … kmetijskih in gozdnih zemljišč, sta predvidena dva predstavnika. Razlogi za tako razlikovanje niso jasni, prav tako ni jasno na primer, kot sta predvidena predstavnika dveh agencij. Zakaj je različna opredelitev kdo v agenciji predlaga predstavnika. Pri tem smo izhajali tudi iz tega, da so obrazložitve zelo skope. Večinoma povzemajo le besedilo člena.

Predlagatelj je v uvodni predstavitvi omenil tudi usklajevanje z Zakonodajno-pravno službo. Res je, mi smo se pač slišali, potem ko je bilo dano pisno mnenje in zaključek tega usklajevanja je, da predlagatelj misli, da je zakon jasen, Zakonodajno-pravna služba pa nasprotno ostaja na svojem stališču, da je zakon premalo jasen.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta?

Gospod Cveto Zupančič, izvolite.

Predsednik, hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljam vse poslanke, poslance, ministra, predstavnike Ministrstva za šolstvo in izobraževanje in pa ostale goste tukaj na tej seji odbora!

Državni svet je na plenarnem zasedanju, kakor tudi na komisiji obravnaval obravnavani zakon na 35. seji 20. 1. 2021 in ga podprl. V razpravi je bilo kar veliko govora o temu, kako to, da šele sedaj, da smo toliko časa imeli to zadevo odprto, kajti nekako iz zgodovine kmetijskega šolstva izvira, da so vse države do zdaj prepoznale, da kmetijsko šolstvo je povezano s prakso, katera lahko opravlja samo na kmetijskih zemljiščih in gozdovih. Vse kmetijske branže, ki so, ali kmetijske panoge imajo svoje specifike, naj bo to vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo, živinoreja in tako naprej in seveda za svoja usposabljanja pač rabijo kmetijska zemljišča.

Kje je bil največji problem; največji problem je bil zdaj od leta mislim da 1993 naprej, ko je bil ustanovljen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, kateri je dal zemljišča šolam in izobraževalnim inštitucijam na področju kmetijstva zemljo v najem, brezplačen najem. To pa je dostikrat povzročilo posameznim šolam in institucijam probleme v tem delu predvsem takrat, ko je bilo potrebno dat kakršnokoli soglasje za širitev OPPN-jev, OPN-jev in pa dejanske druge širitve infrastrukture, kakor tudi soglasje služnosti in tako naprej. To je vedno potekalo preko Sklada kmetijskih zemljišč, ki pa ni največkrat poznal ali pa bi vstopil v kontakt s to inštitucijo in seveda dal določeno soglasje, ki je bilo lahko moteče za pripravo izobraževanja, se pravi njihovih izvedbenih programov in tako naprej.

Tako da ta oblika, ki je zdaj predlagana z zakonom, se pravi, da šole in pa izobraževalne inštitucije postanejo upravljavec teh zemljišč, pomeni, da bodo dejansko v celoti s temi zemljišči upravljali.

V Državnem svetu se je pojavilo tudi vprašanje predvsem tega kako bo, če neka šola ne bo delala gospodarno na teh zemljiščih kot dober gospodar, se pravi, da ne bodo zemljišča obdelana, kaj v takem primeru. In seveda ministrstvo, državni sekretar, ko je bil na komisije je pač povedal, da za šole enako veljajo vse inšpekcijske se pravi pristojnosti, kakor tudi za zasebna zemljišča ali pa v skladu z zemljišča(?). Se pravi vse kmetijske inšpekcijske in ostale inšpekcije tukaj lahko poseže, če se ne bo to dogajalo, kakor tudi, če šola … se pravi se javi na ukrepe skupne kmetijske politike. Seveda so tudi pod nadzorom inšpekcije Agencije za kmetijske trge. Se pravi, da preko tega vzvoda bodo tudi reševali ta del, ko gre za obdelovnost ali slabo gospodarjenje s temi zemljišči. Seveda lastnik je še naprej država in tudi v takem primeru lahko pač sklad tudi ukrepa.

Kar se tiče pa same velikosti posesti, tukaj so bili neki pomisleki, vendar ta kvotni sistem vsaj zaenkrat deluje dovolj zanesljivo. Se pravi zemljišče, ki jih neka šola glede na vpis, glede na vse te pogoje, ki bodo, pač tudi nekako omogoča zadostno število hektarjev, če temu tako rečem in pa tudi, če bo vpis manjši, seveda tudi lahko manj.

Stališče Državnega sveta pa tudi če rečem nas kmetijcev je, da število vpisov v kmetijske programe pada in še kakšen drugi ukrep bo treba, da bomo nekako navdušili ali pa dali večji pomen kmetijstvu in pa zagonu za večjo … kako bi temu rekel … veselje ali pa da bodo ljudje se bolj, mladi bolj oprijemali tega poklica, tako za lastne kmetije kakor tudi za vzgojo kadra, ki bo v nadaljevanju delal za pač naše znanja širšega formata, tako Kmetijsko svetovalne službe in pa potem tudi na višjih nivojih.

Toliko bi bilo zaenkrat iz strani Državnega sveta. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice? Gospod Žveglič, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi vsem poslancem, poslankam, ostalim vabljenim v imenu Kmetijsko gozdarske zbornice in v mojem lastnem imenu. V Kmetijsko gozdarski zbornici se seveda zavedamo, da vzgojno-izobraževalni zavodi potrebujejo, se pravi iz kmetijskega področja potrebujejo … in gozdarskega – potrebujejo kmetijska in gozdna zemljišča, kajti drugače seveda težko izvajajo in delajo vzgojno izobraževalni proces. Ravno tako ni dosti samo da jih imajo samo za samo vzgojo, ampak seveda so kmetijska zemljišča potrebna tudi za tako imenovanih raziskovalnih, znanstvenih nalog.

Seveda nas pa pri tem zakonu tudi kakšna stvar moti, predvsem naše člane in to imamo tudi nekaj pomislekov. Ti pomisleki seveda gredo v to smer, da bi pričakovali in bi si želeli, da bi bila narejena že vnaprejšnja analiza in kvote koliko kateri vzgojno-izobraževalni zavod na katerem področju pač potrebuje kmetijskih zemljišč. Tega pač zaenkrat ni in to se bo delalo naknadno, kar se mi zdi, da ni prav, kajti treba bi bilo seveda vedeti koliko se jih tam rabijo na določene zadeve in potem bi tudi vedeli tisti, ki so tam ali bo ta zemlja šla v upravljanje vzgojno-izobraževalnim zavodom ali ne.

Isto tako zdaj ni opredeljeno kaj se bo zgodilo, če bo število vpisov upadlo ali pa da pač neki vzgojno izobraževali zavod, ki bo dobil, poudarjam, ne v zakup, ampak v upravljanje kmetijsko ali gozdno zemljišče, da ne bo več imel pač tega programa izobraževalnega. Kaj bo zdaj s tistim kmetijskim in gozdnim zemljiščem, kajti ta zavod bo ostal recimo, bo izobraževal druge zadeve. Imel ga bo pa seveda v upravljanju. Malenkost nas moti tudi ta razdalja, kajti smatramo da je tista, sploh druga, od 15 do 30 kilometrov prevelika. Prvič je to že težko gospodarit, drugič pa tudi zadeve gredo lahko potem tudi malo nekontrolirano dlje.

Dalje, je zelo … obstaja bojazen pač naših članov, da bodo v okolici teh vzgojno-izobraževalnih zavodov, katere bo sklad kupil zemljo, pač že kar vnaprej se ve kdo jo bo lahko obdeloval. Se pravi kmetije kot take, nato bodo dokler ne bo zapolnjena kvota težko ali nemogoče, da bodo konkurirale. Druga stvar je pa tudi to, da če bo zdaj, se pravi vzgojno-izobraževalni zavod izgubil zemljišče, ne vem, zaradi nekih posegov takšnih ali drugačnih, mu bo seveda sklad moral nadomestiti to zemljo, kar pa moramo reči, da za ostale najemnike skladove zemlje tega privilegija pač ni in ga tudi verjetno nikoli ne bo.

V bistvu podpiramo zakon v tem, da vzgojno izobraževalne inštitucije seveda nujno potrebujejo kmetijske in gozdne površine zaradi vzgoje, zaradi izobraževanja in tudi v znanstvene in raziskovalne namene. Moti nas pa seveda, da te stvari niso bile prej dorečene, koliko in na kakšen način, koliko jih rabijo, da se to bi vedelo naprej. Ne pa – zdaj se ocenjuje 500 do 600 hektarjev in tudi kaj bo, če se tam zmanjšujejo vpisi ali pa da se preneha z izobraževanjem kmetijskega ali gozdarskega programa. Vzgojni zavodi imajo pa zemljišče v upravljanju, ne v najemu, kako bo to zemljišče potem.

Toliko. Hvala lepa.