Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, dobro jutro.

Začenjam 30. redno sejo Odbora za finance.

Prosim vas, da na začetku z minuto molka počastimo spomin na preminulega poslanca Franca Kramarja. Slava mu.

Obveščam vas, da je zadržan in se današnje seje ne more udeležiti poslanec Matjaž Han. Prejel sem tudi pooblastilo in sicer poslanec Leon Merjasec nadomešča poslanko Suzano Lep Šimenko iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Obveščam vas, da ste včeraj 2. februarja prejeli tudi predlog za širitev s 3. točko dnevnega reda seje odbora, in sicer je ta točka dnevnega reda Zahteva Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost in drugih za oceno ustavnosti 21. in 22. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19, s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja predpisa. Sprašujem ali želi predstavnik Vlade podati mnenje o tem predlogu za razširitev. Ne želi. Sprašujem predstavnike poslanskih skupin ali kdo želi podati mnenje o predlogu? Ne želi. Zato prehajamo na odločanje o predlogu za širitev s 3. točko dnevnega reda seje odbora. Začenjam glasovanje.

Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red kot smo ga ravnokar izglasovali.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda – še prej pa vas obveščam, da po pooblastilu poslanec Tomaž Lisec nadomešča poslanca Marka Pogačnika iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI NASLEDNJIH DIREKTIV (OSEM JIH JE) 2006/43/ES, 2009/65/ES, 2009/138/EU, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/65/EU, (EU) 2015/2366 IN (EU) 2016/2341. Gradivo k tej in tudi k naslednji točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 21. januarja letos na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj obeh stališč je torej Vlada Republike Slovenije. Odbor bo kot matično delovno telo obe točki obravnaval na podlagi drugega odstavka 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Poslovniško določen rok za vložitev amandmajev matičnega odbora delovnega telesa je najkasneje dva dni pred sejo pristojnega odbora. Pristojni odbor je Odbor za zadeve Evropske unije. K tej in tudi k naslednji točki dnevnega reda so vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance. Za uvod dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance, to je državni sekretar gospod Peter Ješovnik. Prosim.

Predsednik hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Ambiciozna reforma evropskega digitalnega prostora in s tem povezane pobude za inovacije digitalnega gospodarstva spreminjajo tudi pravila za delovanje evropskega finančnega sistema. Sprejetje zakonodajnega in regulatornega okvira na trgu digitalnih financ je ena izmed prednostnih nalog Evropske unije in Slovenije. Globalno se namreč soočamo s hitrim razvojem na področju kriptoimetij. Vse večje zanimanje povečuje tržno kapitalizacijo kriptoimetij in njihovo število, s čimer kriptoimetja pridobivajo vedno večji pomen pri plačilnih storitvah. Zaradi različnih nacionalnih pravil v zvezi s kriptoimetij se enotni trg drobi, s tem pa slabi stabilnost in integriteto finančnega sektorja Evropske unije, kar ogroža tudi zaščito potrošnikov in vlagateljev. Evropska komisija je 24. septembra 2020 kot del paketa o digitalnih financah objavila predlog direktive Evropskega parlamenta in svet o spremembi direktiv 2006/43, 2009/65, 2009/138, 2011/61, 2013/36, 2014/65, 2015/2366 in 2016/2341. Posebni razlogi za ta predlog direktive so, da je treba za zagotovitev pravne varnosti v zvezi s kriptoimetji in dosego ciljev v zvezi s krepitvijo digitalne operativne odpornosti določiti začasno izvzetje za večstranske sisteme trgovanja in spremeniti ali bolje pojasniti nekatere določbe v obstoječih direktiva Evropske unije v finančnih storitvah. Ta predlog je podoben predlogom uredb, ki se obravnavajo v okviru paketa za digitalne finance in del širših tekočih prizadevanj na evropski in globalni ravni. Cilj teh prizadevanj so sledeča: povečati kibernetsko varnost na področju finančnih storitev in obravnavati širša operativna tveganja ter hkrati zagotoviti jasen, sorazmeren in ugoden pravni okvir za ponudnike storitev v zvezi s kriptoimetij znotraj Evropske unije.

Spoštovani glede na to, da predlog zakonodajnega akta omogoči in podpira potencial digitalnih financ v smislu inovacij in konkurence ter zagotavlja ustrezno raven zaščite potrošnikom in vlagateljem Vlada predlaga, da predlagano stališče Republike Slovenije podprete. Hvala za pozornost.

Hvala gospod državni sekretar. Kolegice in kolegi, predlog mnenja se nanaša na stališče v zvezi z Evropsko direktivo, katerega sem malo prej prebral, zato ga zdaj ne bi ponavljal, ker gre za osem številk in me zanima ali želi kdo razpravljati. Poslanec Primož Siter, prosim.

Hvala lepa in dobro jutro po nekaj urah premora. Jaz bi samo kratek, ne bom dolgovezil, kratek komentar spoštovani predsednik v bistvu na oba dela, pa bom si dovolil kar skupaj pokomentirati, neko splošno stališče na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma kako se zrcali v finančni sektor v mednarodnem kontekstu.

V Levici stališčema Vlade načeloma ne bomo nasprotovali. Prinaša nekaj koristnih točk oziroma koristnih ukrepov za sam nadzor nad tveganji na področju digitalnih financ. Kljub temu pa je treba opozoriti na dve dodatni točki predvsem na to, da je pristop Evropske unije in Vlade Republike Slovenije pri regulaciji digitalnih financ na tej točki še vedno zelo pomanjkljiv oziroma nezadosten ali pa protisloven, naj razložim. Simptomatičen primer je hitro rastoči trg kriptovalut. Ta po eni strani še vedno ni podvržen nikakršni finančni regulaciji držav oziroma nadzoru Evropske unije oziroma Evropske centralne banke in Banke Slovenije. Po drugi strani pa se je tako na ravni Evropske unije kot na nacionalni ravni Slovenije uvaja neke parcialne ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti, ki zadevajo torej ponudnike storitev na področju kriptoimetij. Novela teh pričujočih oziroma teh direktiv in uredba tako rešujeta, torej le problem upravljanja s tveganji, ki izhaja iz uporabe informacijo komunikacijske tehnologije. Med tem ko, pomembno, ključne probleme ogromnih tveganj, se pravi, ki jih za stabilnost nacionalnih monetarnih sistemov predstavljajo deregulirani trgi kriptovalut in drugih oblik digitalnega tveganja, pa pušča odprte oziroma ob strani, na njih pozablja. To je eden od ključnih problemov.

Kar se kriptovalut tiče seveda bi lahko na dolgo in široko, je pa ključen problem v tem, da subjektom na trgih kriptovalut ni treba izpolnjevati niti osnovnih pogojev glede opravljanja dejavnosti, tistih, ki sicer veljajo za vse ostale finančne institucije. Da ne govorim o tem, kako kriptovalute veljajo kot en tak lep »loop how« za izogibanje davkov. V Levici torej sumasumarum menimo, da Vlada na področju prepričevanja tveganj, ki izhajajo iz uporabe digitalnih financ ne bi smela zadovoljiti tako s parcialnimi rešitvami, ampak bi morala nujno prevzeti bolj aktivno, bolj proaktivno vlogo tudi pri iskanju nekih celovitih sistemskih regulatornih, se opravičujem, rešitev, hvala lepa.

Hvala gospod poslanec. Zaključujem razpravo in predlagam, da odbor odloča o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za finance podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/43, 2009/65, 2009/138, 2011/61, 2013/36, 2014/65, 2015/2366 in 2016/2341, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Začenjam glasovanje.

Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Predlagam, da je poročevalec Odbora za finance na seji pristojnega delovnega telesa poslanec Jure Ferjan. Hvala lepa. Na ta način zaključujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. točko – to je PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DIGITALNI OPERATIVNI ODPORNOSTI ZA FINANČNI SEKTOR IN SPREMEMBI UREDB ŠT. 1060/2009, 648/2012, 600/2014 IN 909/2014. Besedo dajem za uvod državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance gospodu Petru Ješovniku. Prosim.

Predsednik hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Cilj predlagane Uredbe o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor, na kratko poimenovani DORA, je v krepitvi digitalno operativno odpornost finančnega sektorja Evropske unije z racionalizacijo in nadgradnjo obstoječe finančne zakonodaje Evropske unije ter uvajanjem novih zahtev v primeru vrzeli. V sklopu sprememb zakonodaje Evropske unije o finančnih storitvah, ki so bile izvedene po finančni krizi so bila vzpostavljena enotna pravila, ki urejajo velik del finančnih tveganj povezanih s finančnimi storitvami, vendar se digitalno operativno odpornost ni v celoti obravnavala. Pomanjkanje podrobnih in izčrpnih pravil o digitalni operativni odpornosti na ravni Evropske unije je privedlo do vse večjega števila nacionalnih regulativnih pobud in različnih nadzorniških pristopov, kar ima na ravni držav članic le omejen učinek glede na čezmejno naravo tveganj na področju informacijsko komunikacijske tehnologije. Te razmere drobijo enotni evropski trg, slabijo stabilnost in integriteto finančnega sektorja Evropske unije ter ogrožajo zaščito potrošnikov in vlagateljev, zato je cilj vzpostaviti podroben in celovit okvir za digitalno operativno odpornost finančnih subjektov v Evropski uniji. Socialno-ekonomske posledice pandemije COVID-19 še bolj izpostavljajo pomen digitalnih finančnih trgov in njihove operativne odpornosti. Sprejem uredbe predstavlja možnost izkoriščenja digitalne preobrazbe z zagotavljanjem, da je enotni trg finančnih storitev, vključno z bančništvom in unijo kapitalskih trgov, operativno odporen na podlagi skupnih pravil in zahtev, ki stremijo k varnosti, zmogljivosti, stabilnosti in enakim konkurenčnim pogojem. Predlog DORA bo pripomogel k izboljšanju in upravljanju tveganj na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki ga izvajajo finančna podjetja, okrepil znanja nadzornih organov o grožnjah in incidentih, izboljšal testiranja, ki ga izvajajo finančna podjetja za svoje sisteme informacijsko-komunikacijsko tehnologije ter pripomogel k boljšemu nadzoru nad tveganji, ki izhajajo iz odvisnosti finančnih podjetij od tretjih ponudnikov storitev informacijsko-komunikacijske tehnologije. Predlaga se tudi določitev skladnejšega in doslednejšega mehanizma poročanja o incidentih, s čimer bi se zmanjšalo upravno breme za finančne institucije in okrepile učinkovitost nadzora. Republika Slovenija podpira sprejem uredbe DORA, saj se zaveda, da tveganje na področju informacijsko-komunikacijsko tehnologije vedno bolj predstavljajo izziv operativne odpornosti, zmogljivosti in stabilnosti finančnega sistema Evropske unije. Republika Slovenija pozdravlja sprejem ukrepov z omogočenim podpiranjem potenciala digitalnih financ v smislu inovacij in konkurence ter hkratno blaženje tveganj, ki izhajajo iz tega. Zaveda se potrebe po vzpostaviti podrobnega in celovitega okvirja za digitalno operativno odpornost finančnih subjektov v Evropski uniji, s katerim se bo poglobila razsežnost enotnih pravil, povezana z upravljanjem digitalnih tveganj. Povečanje odpornosti na krize po posledicah pandemije COVID-19 digitalizacija gospodarstva in kibernetska varnost bodo ene izmed ključnih prioritet slovenskega predsedovanja Evropski uniji v drugi polovici 2020-2021, ko se tudi pričakuje, da bo sprejem uredbe DORA v zaključni fazi. Hvala za pozornost.

Hvala gospod državni sekretar. Želi kdo razpravljati? Če ne potem predlagam, da odbor odloča o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za finance podpira predlog stališča Republike Slovenije predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb številka 1060/2009, 648/2012, 600/2014 in 909/2014, ki ga je predložila Vlada in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme. Začenjam glasovanje.

Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

Tudi v tem primeru bo poročevalec Odbora na seji pristojnega delovnega telesa poslanec Jure Ferjan. Na ta način zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO – TO JE ZAHTEVA KONFEDERACIJE NOVIH SINDIKATOV SLOVENIJE NEODVISNOST LJUBLJANA IN DRUGIH ZA OCENO USTAVNOSTI 21. IN 22. ČLENA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ PRI OMILITVI POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19, s predlogom za začasno zadrževanje oziroma zadržanje izvrševanja predpisa. Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 27. januarja letos posredovalo zahtevo za oceno ustavnosti in določilo 5-dnevni rok za izjavitev glede začasne zadržanosti in 30-dnevni rok za izjavitev Državnega zbora glede zahteve za oceno ustavnosti. Odboru sta bili v zvezi z zahtevo posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Zakonodajno-pravna služba. Kot dodatno gradivo k tej točki ste prejeli gradivo Ustavnega sodišča z dne 27. januarja, mnenje Vlade z dne 1. februarja ter mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 2. februarja. Za uvod dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora gospe Andreji Kurent. Prosim.

Pozdravljeni. Hvala lepa sicer za besedo. Ampak Zakonodajno-pravna služba k oddanemu pisnemu mnenju nima kaj dodati. Hvala.

Hvala gospa Kurent. Gospe in gospodje, zdaj bi moral po programu in protokolu vodenja seje dati besedo predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Bili so popolnoma regularno povabljeni. Vidite, da tukaj trenutno ni nikogar. Tudi kolegica je preverila v preddverju velike dvorane, očitno je, da se vabilu na današnjo sejo niso odzvali. Izrekam kot predsednik odbora izrazito hudo kritiko predstavnikom ministrstva, zato da so si dovolili ignorirati povabilo na sejo odbora. Trenutno lahko storim samo to, česa takega do zdaj še nisem doživel v svojem vodenju Odbora za finance in moram reči, da sem do skrajnosti negativno presenečen. Ker nikogar z ministrstva ni, mu tudi ne morem dati besede. Vi ste gradivo dobili, gospe poslanke, gospodje poslanci. Ali želi kdo razpravljati? Če ne, potem predlagam… Pardon, kolega Bandelli, se opravičujem. Izvolite, besedo ima poslanec Marko Bandelli.

Hvala. Samo dve besedi glede na to, da – glede na to, da smo v SAB zatrjevali, da je to protiustavno, mnenja ZPS ne bi potrdila. Prvo naj povem, da je SAB vložil amandma, s katerim bi se določila v Zakonu o delovnih razmerjih in Zakonu o javnih uslužbencev, ki izvajajo prisilno upokojevanje črtala. Amandma je bil na odboru potem sprejet. Členi so bili črtani, a jih je potem koalicija na seji Odbora Državnega zbora ponovno predlagala in seveda potem sprejela. S to spremembo pa se je potem določila pravica do odpravnine kot v primeru odpovedi iz poslovnega razloga. Danes bi morali odločiti o predlogu, da se izvrševanje teh določb zakona začasno zadrži in tudi prav je tako. Toliko z moje strani, drugega nimam kaj povedati. Hvala.