Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, vsi gostje, en lep pozdrav in pričenjam 37. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne še enkrat prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil naš poslanski kolega Dušan Šiško, iz Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

Prehajamo na določitev dnevnega reda odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka – Potresna ogroženost stanovanjskih stavb v primeru močnega potresa v Republiki Sloveniji.

Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo torej na 1. TOČKO - in edino – DNEVNEGA REDA – POTRESNA OGROŽENOST STANOVANJSKIH STAVB V PRIMERU MOČNEGA POTRESA V REPUBLIKI SLOVENIJI.

Navedeno problematiko bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine SAB, za sklic nujne seje odbora z dne 13. januarja 2021.

Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni predlagatelj - Poslanska skupina SAB, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Mestna občina Ljubljana, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, Inženirska zbornica Slovenije. Po sklicu je bil dodatno vabljen še poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, gospod Srečko Šestan.

Prehajamo na obravnavo navedene točke.

Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k zahtevi, gospod poslanec magister Andrej Rajh? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Prav za novo leto, 29. decembra, ob 12.20 uri nas je tudi v Sloveniji prestrašil potres v bližini Petrinje na Hrvaškem in takrat je pokazal kako nepredvidljiva in neukrotljiva je narava. Moč potresa je s številnimi popotresnimi sunki prizadela veliko škodo in celo smrtne žrtve in močno smo ga občutili tudi v Sloveniji. Pravzaprav ni bilo prebivalca Slovenije, ki se takrat ne bi vprašal kako varen je njegov objekt, kako potresno ogrožen je njegov objekt. Ko se ob tako nepredvidljivih naravnih pojavih vprašamo, kako varna so naša bivališča, se premalokrat zavemo, da so posledice potresa odvisne tudi od kvalitete gradnje, sestave tal, gostote poselitve in nekaterih drugih dejavnikov. Slovenija spada med potresno zelo ogrožene države in zgodovinski zapisi o potresih segajo nekam v leto 1348. Od novejših potresov se nekako spominjamo rušilnega potresa v Ljubljani leta 1895, ki je imel moč 6,1 stopnje po Mercallijevi lestvici in po tem potresu so v Sloveniji nastali prvi potresni predpisi, neke vrste stavbinski red za občinsko ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljana in takratne izkušnje so bile upoštevane tudi pri načrtovanju ljubljanskega nebotičnika. Potem se je nekaj časa na tem področju ni nič posebnega dogajalo. Po koncu 2. svetovne vojne so se vzpostavili nekaki neki, bom rekel provizorični, začasni tehnični predpisi za obremenitev zgradb, ki potresa niso posebej obravnavale. V območju bivše države pa se je zavedanje o potresu in potresni ogroženosti začelo razvijati šele po rušilnem potresu v Skopju leta 1963. In po letu 1963 imamo tudi mi v Sloveniji prve, bom rekel sodobne potresne predpise, ki so bili nekako modernizirani leta 1981 in od leta 1981 imamo dejansko bistveno boljše in strožje zahteve, kasneje so pa bili nadgrajeni s sprejemom evropskih predpisov Eurocode, katerih uporaba je od leta 2008 obvezna.

V Sloveniji smo skozi desetletja zgradili obsežen stanovanjski fond in na intenzivnost gradnje je bila seveda v različnih obdobjih različna in je tudi odražala določeno mentaliteto in pa potrebe družb. Če pogledamo je bilo pred leto 1946 zgrajenih 171 tisoč stavb, v obdobju od leta 1946 do 1970, 201 tisoč stavb, med letom 1971 in 1990, 314 tisoč stavb, med 1991 in 2010, 140 tisoč stavb, po letu 2011 pa nekaj nad 25 tisoč. Leta 2001 je bila skladno s dognanji stroke pripravljena temeljna karta potresne nevarnosti Slovenije, torej karta projektnega pospeška tal in karta oziroma ta zemljevid potrjuje dosedanje ugotovitve o potresno ogroženih območjih. In stroka tudi nadalje izpostavlja kot potresno zelo ogrožena območja Ljubljane, Gorenjske, Severne Primorske, Notranjske, Brežic z Novim mestom. Še posebej so izpostavljene visoke stavbe grajene pred letom 1963. Vendar se pa moramo zavedati, da so ogrožene tudi druge stavbe, kot je bilo prikazano na gradivu, ki niso bile zgrajene skladno s sodobnimi dognanji stroke in dodatna tveganja seveda predstavlja tudi razpršen način gradnje v Sloveniji. To gre za en negativni prostorski pojav, ki ga še danes odpravljamo, ko gradimo komunalno in drugo infrastrukturo, ko urejamo, bom rekel iz preteklosti določene negativne prostorske in gradbene prakse.

Prav tako se v številnih objektih zgodi, da stanovalci sami odstranjujejo konstrukcijske elemente, ki zagotavljajo togost in potresno varnost stavb. Tako da, bom rekel vprašanj je tu veliko. V tem smislu, ker je zadev veliko, izhaja tudi dejstvo, da enega korektnega pregleda stanja objektov in ukrepov nimamo. Ko govorimo o potresu, če bi tak potres, ki se je zgodil v Petrinji na Hrvaškem, se je zgodil v Ljubljani, bi ekonomska škoda presegla devet milijard evrov. Porušenih bi bilo več deset tisoč stanovanj, tako da bi več deset tisoč ljudi ostalo brez doma, nekaj sto pa bi jih tudi umrlo. Zato smo v stranki SAB na ministrstvo naslovili predlog, da se tej problematiki pristopi celovito in da tudi pripravi strategijo in načrt potrebnih sanacijskih ukrepov. Kot gradbeni inženir se namreč ne morem sprijazniti s tem, da ob potresu, ki se bo zagotovo zgodil, nastane taka škoda, še posebej ker inženirska stroka ponuja rešitve, ki lahko to škodo omilijo in preprečijo žrtve med ljudmi.

Pomembno dejstvo je, da država določene prakse, negativne prostorske prakse iz preteklosti rešuje tako, na primer zagotavlja finančna sredstva za zagotavljanje poplavne varnosti. Tako zagotavlja sredstva za graditev kanalizacije in vodovoda. Danes smo priča tudi, da zagotavlja sredstva za izvajanje toplotne energetske sanacije stavb. Treba je poudariti, da ima večina teh objektov veljavno uporabno dovoljenje in po tej logiki bi bilo edino korektno, ker država z uporabnim dovoljenjem jamči, da je objekt varen za uporabo, da po vzoru opremljanja objektov z kanalizacijo, z vodo, z zagotavljanjem poplavne varnosti na poplavno ogroženih območji, tudi zagotovi sredstva, lahko tudi iz evropskih skladov za to, da se zagotovi potresna varnost teh objektov. Poseben kritičen sem tudi do tega, da se na nekaterih objektih, ki so potresno ogroženi, že izvaja energetska sanacija, ne da bi bila izvedena statična sanacija.

Tveganj, izzivov v tem smislu je veliko in zato smo predlagali, torej ta sklep, da se Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor seznanil s problematiko potresne ogroženosti stavb v Sloveniji in predlagamo pristojnemu ministru, da celostno na podlagi dognanj stroke pristopi k reševanju te problematike in pripravi načrt sanacije potresno ogroženih stavb in ga v roku šest mesecev predstavi Državnemu zboru Republike Slovenije. Zdaj glede na to, da je problematika zelo obsežna in raznovrstna in da teh rešitev ne gre pripraviti čez noč in da bo zagotovo, če se bomo kot družba odločili nasloviti te probleme, torej potresne ogroženosti, proces sanacije teh stavb trajajo desetletja, seveda to dopuščamo, bom rekel možnost drugačnega časovnega okvirja priprave ustrezne dokumentacije.

Tako da, toliko bi za zdaj povedal. Besedo predajam vam, spoštovani predsedujoči.

Hvala lepa.

Hvala, mag. Rajh za vaš uvod.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, državni sekretar Robert Rožac? (Da.)

Izvolite.

Predsedujoči, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni.

S tem, kar je poslanec gospod Rajh povedal se v principu v celoti strinjamo. Na ministrstvu se tega zelo zavedamo, zato tudi imamo v pripravi, pripravljamo se pravi resolucijo o programu protipotresne sanacije potresno ogroženih stavb, v čemer govorimo o vse stavbnem fondu, ne samo stanovanjski gradnji, da ne bi bilo pomote. Računamo oziroma planiramo, da bi do konca letošnjega leta imeli to resolucijo na vladi in sprejeto v Državnem zboru v prvi polovici leta 2022. Zdaj ta resolucija se bo pripravljala skupaj z strokovnjaki, ne samo z, bom rekel zaposlenimi na Ministrstvu za okolje in prostor. Tako, da bomo seveda spoštovali in upoštevali vsa spoznanja stroke.

Tukaj je treba povedati, da najbrž sprva bo treba narediti en popis stanja, neko evalvacijo in potem zagotoviti tudi sredstva. Najbrž si lastniki stavb sami ne bodo mogli privoščiti te sanacije, zato bo treba poiskati denar iz raznih strukturnih skladov, kohezije in tako naprej. Všeč mi je en izraz, ki ga nisem žal sam pogruntal, rehabilitacija stavbnega fonda, tako da tukaj bi morali, tako kot je že gospod Rajh rekel zaporedoma slediti najprej protipotresna sanacija in šele zatem bom rekel energetska sanacija, ker sama energetska sanacija, če se bajta poruši nobenemu ne koristi prav nič.

Toliko zaenkrat. Zdaj pa če bo v priliki diskusije še kakšna potreba po dodatnih obrazložitvah, bova tukaj s kolegom Velonja, z Ministrstva za okolje in prostor, ki pripravlja oziroma vodi pripravo te resolucije, morda dala kakšen, eno pikico bolj natančen odgovor.

Hvala za besedo.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Mestne občine Ljubljana? (Da.)

Izvolite, pa predstavite se za magnetogram.

Hvala lepa, predsednik. [Robert Kus, vodja Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo in namestnik poveljnika Civilne zaščite Mestne občine Ljubljana.] Hvala za povabilo, bom zelo kratek, seveda, ker pri tem uvodu, / nerazumljivo/ bi pozdravil tudi kolege iz Ministrstva za okolje in prostor in seveda tudi vse ostale.

Zdaj ne bi se ponavljal, ker to kar so kolegi že povedali, se seveda tudi mi na mestni občini strinjamo. Mi namreč že od leta 1997 vlagamo denar v raziskavo ugotavljanje stanja fonda stavb, res da s poudarkom bolj na stanovanjskih stavbah. Drugo kar je, smo ugotovili in menimo, da bi bilo tu dobro na državnem nivoju, da seveda proračunska sredstva namenjamo za protipotresno sanacijo ali pa povečanje potresne odpornosti naših stavb, ki so v celotni lasti MOL-a. Tu zadnjih 10 let se bolj fokusiramo na zdravstvene domove, predvsem pa zadnjih šest let na vrtce in šole. V zadnjih petih letih je bilo obnovljenih 15 takšnih objektov. Zdaj vrednosti denar je bilo nekaj 10 milijonov. Res je, da mi ali pa moji kolegi na Oddelku za predšolsko vzgojo ne vodijo ločene investicije koliko denarja od tega je bilo protipotresno, koliko pa v investicijo samega objekta. Hkrati seveda smo tudi oblikovali delovno skupino leta 2016, kjer smo tudi povabili kolega iz Ministrstva za okolje in prostor in pa seveda naše kolege, strokovno javnost in seveda kolegi z oddelkov resornih, kjer smo poskušali in pripravili protipotresne ukrepe ali pa predlog protipotresnih ukrepov in potem rezultat enega izmed teh ukrepov je tudi, kjer smo ugotovili seveda, da se je nekje potrebno lotiti priprave rešitev za povečanje potresne odpornosti teh znanih 15 stolpnic ali pa tistih stavb, večnadstropnih kjer živi največ ljudi in so seveda ocenjene s znanim aplikacijo potresne ogroženosti za največjo stopnjo potresne nevarnosti ali pa najmanj potresno odporne. No ne bi preveč o tem razpravljal. Župan je tukaj s stalnim evropskim županom tudi s pomočjo takratnih kolegom z ministrom za okolje in prostor in predsednikom vlade naslovil pismo na takratno komisarko za ordinalno politiko, v smislu ravno tega kar sedaj kolegi iz Ministrstva za okolje in prostor razlagajo, da bi Evropska komisija v koheziji ali pa v evropskem sladu za ordinalni razvoj in potem tudi v kohezijskem skladu spremenila tekst in omogočila namen teh sredstev ne samo za energetsko sanacijo, ampak tudi za potresno sanacijo. In ta apel se bo zdaj v januarju tudi ponovil.

Skratka to kar mislimo mi je podobno, kar ste že povedali prvič, da je potrebno vzpostaviti finančne vzpodbude za vse lastnike stavb, to pomeni tudi za lokalne državno raven, se pravi proračun za državni proračun, lokalni proračun, seveda tudi za lastnike stavb. To ne mislim samo na proračunska sredstva in evropska sredstva, potrebno je tudi speljati pogovor z zavarovalnicami in predvsem bankami glede na ustrezna finančna orodja, ki se dajo najti in pa po navadi obstajajo. In drugo kar je, seveda z prikazom praks, se pravi z vlaganjem proračunskih sredstev lastnih v potresno obnovo naših objektov je potrebno tudi pokazati namero na samih. To mi že delamo. Potrebno je tudi seveda na, pa kolikor vem se to tudi pripravlja potresna obnova objektov, ki so v državni lasti in tako pomembnih, seveda tudi Ljubljani lahko bi našteli kar nekaj šol srednjih, ki objekti niso najbolj potresno odporni.

In tretja zadeva je ideja, ki smo se že tudi pogovarjali o njej. Ena izmed je imela dobro prakso v potresu v Bovcu. Tisti, ki ste malo dlje, se boste spomnili, to so tako imenovane pisarne, takrat sicer za potresno obnovo, kjer vidim da zdaj ljudje, predvsem na naš oddelek kar kličejo s strokovnimi vprašanji, kako se tega lotiti z lastnimi sredstvi, pa tudi ali je možna kakšna finančna vir, seveda napotujemo na razne strokovne inštitucije, ki so v Ljubljani, ker se pač mi seveda s tem ne ukvarjamo, niti nismo strokovno sposobni rešitev dati.

Toliko zaenkrat in hvala lepa za povabilo in možnost, da sem lahko spregovoril.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Civilne zaščite Republike Slovenije, poveljnik gospod Srečko Šestan? (Da.)

Izvolite.

Hvala lepa za vabilo.

Sicer moja pristojnost je na koncu vsega tega, kot odziv in priprava na odziv, tako da če boste želeli, bom na koncu kaj okrog tega povedal. Morda pa samo eno, mislim da je predlagatelj, gospod Rajh izpostavil to potresno odpornost, v povezavi z energetsko sanacijo. Naj samo povem, da smo cirka 10 ali pa 12 let nazaj razpravljali v širokem krogu glede kohezijskih sredstev in predlog iz našega resorja, Ministrstva za obrambo ali pa Uprava za zaščito in reševanje je šel, da bi bil tu pogoj za uporabo sredstev za energetsko sanacijo, gladko so nas ignorirali, pa ne bom povedal kdo, ampak če boste pa želeli, bom pa komu na ušesu povedal, kdo je to bil. Tako, da v tem smislu je bilo veliko poskusov že, da bi se stvar spremenila. Tudi to, projekti, ki jih je omenjal Robi, pa verjetno bo tudi gospa Marjana povedala, ki smo jih sofinancirali v tej smeri, tudi z MOP-om, tudi z vsemi drugimi so peljali v to smer, da se oceni ta fond stavb, vsaj približno, če ne konkretno, da bomo tudi z našega vidika seveda gledali na to, kako se bomo pripravili na odziv, ampak to je na žalost gašenje požara.

Edini ali ne edini najbolj učinkovit ukrep je ta, kot ste ga že vsi rekli, potresno odporna gradnja oziroma sanacija teh stavb, ki jih imamo na žalost narejene, pa niso potresno odporne. Tukaj seveda so vložki zelo veliki in se absolutno strinjam z vsemi, ki ste do zdaj diskutirali, da je treba najti neke, bom rekel vzvode, kako priti do teh rešitev. In to seveda ne čez 30, 40, 50 let, ampak vsaj v nekem primernem obdobju, ker lahko je jutri Ljubljana. Petrinja je bila 29, Ljubljana je pa lahko jutri, ampak do jutri seveda sanirali ne bomo, ampak je treba vsaj, bom rekel pripravi v tej smeri. Kot sem rekel, hvala še enkrat za vabilo, če boste želeli na koncu, ker mislim da spada na koncu, lahko pa tudi prej, mi boste dali besedo, če boste hoteli pa bom povedal par besed okoli tega, kako načrtujemo oziroma kaj sploh imamo na razpolago za odziv in kaj seveda v smislu tega, ker zmeraj delamo za črne scenarije, pomeni rušilni potres, kaj sploh vidimo, kaj lahko sami naredimo, kaj bomo prosili in tako naprej.

Hvala lepa.

Hvala, gospod Šestan.

Bi pa vas mogoče prosil, če ste vi za to, ker bodo potem dobili ostali gostje besedo, pa poslanke in poslanci, če bi mogoče še z nekim delom šli v to, kar ste rekli, da bi kasneje. Nam bo mogoče lažje. …

Želite? No saj bom poskušal biti kratek, pa tudi zato, ker pravim to je strokovna gradbena, bom rekel diskusija, bolj kakor kaj drugega, ampak vseeno še enkrat hvala za vabilo.

Seveda, da se bom rekel kolikor toliko ustrezno odzivamo, jaz sem sam doživel, bom rekel doživel skozi odziv dva potresa 1998 in 2004, 2004 sem tudi operativno vodil v Bovcu veliko stvari, seveda s pomočjo kolegov tam lokalnih. Seveda so bili ti potresi, če smem tako reči, kar nekako lokalno omejeni. Spomnim imam, da smo takrat 2004 ocenili odnos, poškodovanih je bilo 18 tisoč objektov, iz spomina govorim, tako da nisem šel preverjati podatkov, ker sem bil prepozen z vsem skupaj, ampak kot pravim. Seveda za ta odziv se je treba načrtovati, pripravljati. In tisti papir, ki se kliče državni načrt, ki ga imam tudi s sabo seveda, samo tisti del, ki je javno objavljen, medtem ko so priloge, ki vsebujejo seveda osebne podatke pod prilogami spravljene, niso vidne vsem, kar je logično, tak cel fascikel. Ampak to ni namenjeno temu, da ga bo vodja intervencije ali pa tisti, ki bo na terenu delal, bral. To je produkt procesov načrtovanja, skozi katerega se vsi skupaj od občinske ravni, do državne pripravljamo na to, da bomo usklajeno odreagirali. Seveda gre tukaj za načelo postopnosti, absolutno, kot pri vsaki nesreči, vsaka stvar se zgodi v občini. Seveda če je pa večja, potem smo pa vsi notri. In mi imamo v načrtu tudi napisano, če nam gospod iz seizmologije reče ali pa če dobimo, bom rekel, preko prebivalcev, skozi številke 112 na žalost vidimo, kaj se zgodi z 112, 29. smo videli. Ne samo 112, telefonijo splošno poklekne in to je ena od bojazni, ki jo imamo pri vseh stvareh, ker enostavno ne pridemo več v, bom rekel komunikacijske kanale. Ampak dobro, mi imamo za te naše nujne stvari seveda radijski sistem, ki ni, bom rekel neobremenjen, ampak čem reči, ko dobimo en občutek, informacijo, da je to osma stopnja, govorimo o poškodovani stopnji, poškodovani evropski lestvici, ki imamo mi načrt narejen tako, ni na tisti pospešek, pospešek je narejen odnosno je za projektiranje, tako da tukaj seveda potem se avtomatsko aktivira državni načrt. Drugače imamo pa lahko od občinskega do regijskega. Za občinskega je pri potresu zelo majhna verjetnost, da bo samo eno občino zadel, ampak tudi to je seveda načrtovano. In seveda pri tem, mi smo zdaj pred leti ta sistem načrtovanja spremenili. Imamo pri vseh načrtih narejeno stopnjo ogroženosti od ena do pet.

No, če vam dam za informacijo na hitro, 97 občin spada v tretji razred ogroženosti po tem segmentu potresa, 71 četrti in 29 peti najbolj ogrožene. Med 29 temi je tudi Mestna občina Ljubljana in še kar nekaj takih velikih občin. No pri regijah malo drugače. Regije seveda tukaj govorimo o naših regijah, zaščitno reševalnih, »neostatističnih« oziroma kakšnih drugih, ker so na žalost te države različne. Tako da imamo v petem razredu ogroženosti tri regije, prej mislim da jih je kolega omenjal, bom po naše Ljubljanska centralna Slovenija, Posavska in Zasavska. Seveda te karte so se spremenile pred nekaj leti, tu kolega iz seizmologije ve, ker je tudi pripravljal, pomagal ali pa delal celo na teh kartah in na osnovi, bom rekel statistike 475 let in tako naprej. Ampak pri tem načrtovanju, prej sem omenil že eno od aplikacij, seveda uporabljamo tudi kar nekaj aplikacij. In sicer jih bom samo na hitro naštel, toliko da boste dobili nek občutek. Ena, ki jo lahko vsak človek, vsak prebivalec porabi in je spletna je oceni svojo stavbo. To je res taka, bi rekli v bivši jugi, / nerazumljivo/ na »čošak, ampak dobiš vsaj nek občutek v kakšni stavbi živiš, ali se ti bo podrla na glavo, če boš seveda vnesel vsaj približno, Marjana me bo lahko popravila pa »kolegirala«, vsaj približno ta prave podatke notri vnesel, potem boš dobil, bom rekel barvo svoje stavbe, če smem tako uporabiti. Druga je ocena posledic potresa. To je seveda tudi zanimiva tudi za naše kolege seizmologe.

Potem imamo tukaj bazo individualno ocenjenih stavb, ki je bila skozi te projekte narejena, zasedenost stavb, ker je zelo pomembna, imamo seveda tukaj veliko težavo, ampak zdaj se je začela reševati, pomeni dnevna zasedenost. Nočna ni problem, zato ker je migracij, delavnih migracij v Ljubljano in v centralno Slovenijo je toliko, da tega ne moreš tako na enostaven način ugotoviti. Zdaj seveda skozi, bom rekel, mislim, da je predlog celo prišel iz Mestne občine Ljubljana, da se z našimi operaterji mobilne telefonije iščemo neko varianto kako to locirati s pomočjo pametnih telefonov oziroma telefonov, na teh baznih postajah. No potem je analiza prevoznosti cest in tako naprej poškodovanosti stavb. No pa da ne bom predolg, še nekaj o konkretnem odzivu. Kot sem rekel, seveda je tista prva, ki smo jo tudi videli na Hrvaškem iskanje. Tukaj seveda imamo že takoj lahko tudi težavo, ki v želji pomagati, bi vsi ljudje radi iskali.

Tukaj tisti, ki na tem področju delamo, vemo da to ni kar tako enostavno. In ko sem videl župana Železnikov tukaj, takrat ko smo imeli Železnike, vemo da smo zaprli območje, ker je bilo toliko prostovoljcev, ki so želeli pomagati, da enostavno v Železnikih ne bi mogli niti gibati se, ne pa kaj delati. In tako se zgodi tudi na potresnem območju. Saj ste videli tam, dobesedno v »japonkah« so pomagali, želeli pomagati, ampak so seveda tudi sebe spravljali v nevarnost. Seveda se tega ne da preprečiti, ampak treba je iskati rešitve in tako. Kar se tiče pa profesionalnega ali pa bom rekel usposobljenega kadra, toliko da dobite nek občutek, imamo šest tisoč 350 gasilcev, ki imajo specialnost tehničnega reševanja. Šest tisoč 350. Potem imamo tukaj še gorske reševalce, ki so zelo uporabni, pa jamarske, teh je okoli 700, 800 recimo skupaj. Seveda naša najmanj masovna sila, ki pa niso specialisti za tehnično reševanje, ampak lahko pomagajo, so pa gasilci, ki jih je operativnih zraven tistih šest, ki sem jih tam napisal še, 35 tisoč ali pa tudi več. Nekateri seveda imajo težave z zdravniškimi pregledi, ampak če bi potrebno bilo, bi bilo tega bistveno več. Tako, da skupno imamo tam čez 42 tisoč, toliko kot sem jih naštel, pa verjetno še več, 50 tisoč ljudi, ki bi lahko, bom rekel vsaj, ki so delno ali pa sposobni ali pa delno sposobni za pomagati.

No tukaj se tukaj v drugi fazi pojavi seveda reševanje iz ruševin, ne samo iskanje. No pri iskanju sem pozabil reči, imamo 165, številka se spreminja skoraj dnevno parov, pomeni vodnikov in psov za iskanje, to so še zmeraj pri vsej tehniki najboljši instrument za iskanje, pri vsej tehniki. Zraven imamo še »geofono«, ni jih pretirano veliko po celi državi in pa tudi seveda nekaj še bolj modernih kamer, takih bom rekel preiskovalnih, ampak če pomislimo na tisto, ki bo verjetno gospa Marjana povedala skozi oceno ogroženosti, samo za območje osrednje Slovenije koliko objektov bi bilo pri tem rušilnem potresu, potem vidimo takoj, da smo tukaj revčki. In jaz bi prvo uro razmišljal, ne razmišljal, tudi verjetno šel v to smer, da bi zaprosil pomoč iz / nerazumljivo/ preko Evrope, ni pomembno v silah najprej, potem pa sredstvih seveda tudi. Ampak to iskanje je pomembno dva, tri dni, potem smo pa skoraj končali. Tisto kar je čez tri dni je potem sama sreča še, ko ga najdemo živega. Tako, da tukaj seveda je ta, bom rekel dilema okoli tega, če govorimo o rušilnem potresu, da je tukaj ta prvo uro bi verjetno se ob pogovarjanju odločali seveda, ne jaz sam, s strokovnjaki, koliko, kaj zaprositi, da bi nam čim prej seveda šlo, govorim za iskanje. Potem pri reševanju ali pa bom rekel pri tem reševanju druga faza, ki je zelo povezana s tem, pa ruševine. Tukaj imamo, včasih smo imeli v državi celo pogodbe z veliki izvajalci, imeli smo velike izvajalce, če se spomnite vse te kraške, zidar, ne vem podobne in je tudi celo država ima pogodbe, ampak tukaj jaz ne vidim težav. Resnično ne vidim težav.

Tudi zdaj na Hrvaškem, jaz sem dobil najmanj deset klicev iz takih gradbenih, drugačnih firm, ki bi radi šli pomagat. Da ne govorim, če bi bilo to pri nas v Sloveniji, bi jih mogli pa celo, da ne rečem kaj, držati nazaj in tako sploh ne vidim, tudi pri drugih nesrečah nimamo težav. No potem se pa pojavi spet velika težava, ki jo imajo tudi Hrvatje, pa tudi Italijani so imeli, pa tudi mi smo imeli v Bovcu takrat, nastanitev teh ljudi, ki ne morejo več v svoje objekte, zaradi tega, ker so označeni kot neprimerni za bivanje, so celo za rušenje, kakor hočete. Tako, da tukaj mi smo v državnih rezervah imeli načrt vedno nekako do deset tisoč nastanitvenih enot, nikoli ga nismo dosegli. Pri migracijah smo ga skoraj »znulirali«, zdaj smo ga še zmanjšali zaradi Covida. Ampak jaz sem prepričan, da mi bi mogli potem, če bi šlo skozi to potresno, bom rekel predlog, ki je zdaj bil podan s strani SAB-a in s strani vašega odbora, če bo sprejet sklep, da bodo potem tudi mi počasi se priključili s tem, da bi prišli do neke pomembne številke, ker če bo Robi dobil še besedo, bo lahko povedal, ko smo igrali vajo na osnovi tistega / nerazumljivo/, ko je v Ljubljani treba namestiti ljudi, če pride do rušilnega potresa. Mene je glava bolela, ko sem videl to številko. Mi pa govorimo o deset tisoč posteljah ali pa ne vem česa. Pa čeprav imamo Slovenci tako, da radi smo pri prijateljih, pri familijah, ne vem kje, ampak ne glede še zmeraj je tolikšni procent ljudi, ki bodo rabili nastanitev. In tukaj se vse začne in konča.

Mi smo naredili v Bovcu takrat 2004 eno majhno nastanitev z 20 kontejnerji, verjemite mi, da so bili vsi prazni, zato ker seveda tam je ruralno naselje bilo in so vsi želeli biti, tako kot zdaj Hrvati, če spremljate doma, zraven hiše. Tako, da je tukaj veliko takih dilem. No pri tem začasnih bivališčih jaz mislim, da kar se tiče pomoči oziroma rok, ki bi pomagale nimamo težav, mi imamo veliko tabornikov, skavtov, Rdeči križ, Karitas. Tukaj jaz sploh ne vidim težav. Je pa seveda težava pri odločitvi države, v katero smer s temi začasnimi bivališči. Pred leti smo govorili o šotorih, zdaj je to totalno neprimerno, kontejnerjih je pa spet prostorsko zelo majhna številka, rabiš ogromne površine, ogromne vse skupaj za majhno število ljudi na konec koncev. Tako, da tukaj je, govorim seveda o začasni nastanitvi. Potem pride tista sanacija, ki pa ni več naša domena. Tako, da v tem smislu jaz, menim da smo v teh zadnjih letih veliko naredili, kar se tiče odziva ali pa pripravljenost na odziv, tukaj se pa strinjam s predlagatelji, da v tem smislu pa nič. In jaz bi zelo rad in verjetno tudi vsi vi, da bi se ta stvar premaknila.

Hvala lepa.