1. TRAK: (VP)

Spoštovane kolegice poslanke in poslanci, pričenjamo s 46. nujno sejo odbora Državnega zbora in se pravi Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana v skladu z 41. in drugim odstavkom 48. člena poslovnika Državnega zbora, in sicer na podlagi zahteve poslanske skupine SD.

In takoj na začetku bi seveda najprej opravičil oziroma prebral zamenjave. Leona Merjasca zamenjuje oziroma on zamenjuje gospo Anjo Bah Žibert. Potem imamo naslednjega Vojkota Starovića zamenjuje mag. Andrej Rajh. Potem imamo naslednje pooblastilo, gospoda Roberta Pavšiča zamenjuje Nik Prebil. In še eno obvestilo, to pa je, da gospod Branko Simonovič se opravičuje zaradi službene odsotnosti od 16. ure dalje.

Zdaj glede na to, da je bila sklicana seja 12. 1. in je bil takrat tudi določen dnevni red in glede na to, da do danes nisem dobil nobenega predloga o razširitvi ali pa umiku točke dnevnega reda, je predlog dnevnega reda naslednji: Predlog priporočil Vladi Republike Slovenije v zvezi z nakupom in uporabo hitrih antigenskih testov. Zahteva poslanske skupine SD za sklic nujne seje odbora z dne 7. 1. 2021 je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG PRIPOROČIL VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z NAKUPOM IN UPORABO HITRIH ANTIGENSKIH TESTOV.

In s tem seveda predajam besedo predlagatelju točke dnevnega reda.

Gospod dr. Trček, prosim. Imaš besedo.

Hvala, Jani. Lep pozdrav vsem skupaj, že zlasti vabljenim gostom, ki so strokovnjaki za to področje.

Zdaj moramo iti malo historiat te epidemije, ki nam je pandemično pobezljala, s katero se ukvarjamo skoraj že leto dni. Dejstvo je, da v prvem valu smo bili v veliki meri podcenjujoči in je bila tudi večina držav nepripravljenih. Tudi, če bi bila kakšna druga ali drugačna vlada, kar sedanja vlada rada očita, bi bilo stanje blagovnih rezerv identično. Do 2006 tam celo not nič ni bilo, tozadevne zaščitne opreme. Zdaj spomnimo se, da kmalu po nekaj tednih po 13. marcu 2019 smo imeli afero maske, nek pajdaško-koruptivni način ukvarjanja z zaščitno opremo z izgovorom rešujemo življenja. Takrat nekako se je dolgo časa zavajalo, da direktna naročila niso možna, kar seveda ni res. Direktna naročila skratka države Slovenije glede in zaščitne opreme in glede področja današnje izredne seje (hitri antigenski testi) so možna.

Zato je tudi tukaj moje prvo vprašanje. Če prav razumem, vlado zastopa gospa državna sekretarka. Zakaj se ni šlo v direktna naročila hitrih antigenskih testov? Zakaj Slovenija, tudi ena od treh predsedujočih v tem obdobju, skratka z Nemčijo, sedaj prihajajočo Portugalsko in nami, ni to izpostavila kot eno prioritet predsedovanja, da bi se tudi, podobno kot cepivo, hitri testi naročali v veliki meri skozi skupna naročila?

Zdaj v neko dodatno gradivo, ki sem ga nekako zahteval, da se vam priloži kot tisti pač, ki v imenu predlagatelja ubesedujem, ste najprej dobili tudi – upam, da ste si to pogledali – uredniški razmislek neke periodike, ki jo poznamo po kratici BMG, British Medical Journal. To je eden najstarejših, če že ne najstarejši, tozadevnih periodik, izhaja od leta 1840, kjer je 13. novembra lani, skratka evo, ravno na osmi mesec te vlade, urednik nekako objavil razmislek z naslovom COVID-19 – politizacija, »korupcija« in zatiranje znanosti ter s podnaslovom Ko je kvalitetna znanost zatirana s strani medicinsko-političnega, to bi lahko prevedel komplota, ljudje umirajo. In nekako žal se to dogaja.

Zdaj če gremo naprej, mi smo imeli t.i. zmago ob prvem valu s preleti letal. Nekaj ljudi, ki je tam moralo mahati, so povedali, kaj so pri tem mislili, pa bom varoval njihovo zasebnost. Zdaj tukaj prisotni bivši minister je nekako v eni od izjav v zadnjem času nekako rekel, da so se pol leta pogovarjali, pa da je potem bilo potrebno nekaj ukrepati. Tukaj je verjetno neko drugo vprašanje: kaj ste počeli kar nekaj mesecev? Vemo, da smo imeli tudi neko stanje odnosa med ministrom in, očitno, državno sekretarko iz kvote NSi-SDS, da smo imeli naročila mimo ministrstva, celo državno sekretarko, ki v bistvu niti ne vemo, kaj počne zadnje čase, našo bivšo poslansko kolegico gospo Godec, razen tega, da z nekim drugim državnim sekretarjem klicari, koga morajo odstaviti ali pa nastaviti v splošni bolnišnici Celje. Imeli smo do pred kratkim ta neposrečeni dvojec brez krmarja, ki sliši na ime Kacin-Hojs. Imeli smo pa tudi, in me veseli, da je z nami dr. Viktorija Tomič, mikrobiologinja, vodja laboratorija mikrobilooškega na Golniku, strokovno skupino, ki jo je pač ministrstvo, če pravilno razumem, ustanovilo, strokovno skupino za hitre antigenske teste. Jaz sem priložil tukaj intervju z omenjeno gospo, ki je objavljena, pa nam bo pač sama verjetno bolj povedala, kot da bi jaz tu nekaj prebiral.

In tukaj se nam seveda tudi Socialnim demokratom in Koaliciji ustavnega loka postavi vprašanje, zakaj se sploh ustanavljajo neke skupine, če se dejansko njihova strokovna mnenja ne upoštevajo. Seveda je odločitev politična, ampak politika ne izključuje strokovnosti, zlasti v tistih državah, ki dosti bolj uspešno, če rečem v ljudskem jeziku, pedenajo problematiko pandemije koronske. Zdaj, tam je bilo lepo povedano, da je ta komisija nekako svetovala, naj se ne hiti, naj se ne zavaja, da ti hitri testi niso seveda čudežna pojoča travica, da imajo omejitve. Če smo se malo pozanimali, seveda gre vseeno za neko laboratorijsko diagnostiko, ki jo je treba delati na ustrezni temperaturi ob ustrezni vlažnosti. Gospa Tomič tam omenja tudi nek primer iz Liverpoola, kjer so malo tako na veliko navalili, pa so v bistvu hitro ugotovili, da je zelo tudi odvisno, kdo to izvaja. Ampak do tega še pridemo. In zdaj posledično smo mi padli v kaj? Posledično smo padli v to, da smo vsi mi državljanke in državljani, tudi tisti brez državljanstva, ki sobivajo z nami v tej prelepi Sloveniji, postali in smo še sedaj v neki meri poskusni zajčki - poskusni zajčki nekih želja po dobičku. A veste, v tistem PKP7 se je nekako zapisalo, da bomo, kot se reče država, proračunsko financirali do 40 evrov na zaposlenega za hitre teste. S tem Socialni demokrati v KUL-u seveda nimamo težav, da se testi izvedejo strokovno. Seveda pa imamo težave na način, kako se je to izvedlo.

Skratka naslednje vprašanje, tudi gospe državni sekretarki: kaj je vlada naredila na pripravo na testiranje? Jaz kot politik in kot državljan in velika večina nas nekako nimamo jasne informacije, zakaj se to testiranje izvaja, kako se izvaja, kaj je namen, kaj bomo s tem nekako pridobili - kar bi nekako pričakoval kot neko osnovno komunikacijo.

Zdaj nekako druga zgodba je tudi, zakaj ti testi niso bili validirani v Sloveniji, če se tako izrazim. Vršilec dolžnosti trenutno ministra za zdravje in predsednik vlade je pred kratkim lagal, da se to dogaja oziroma da se je to zgodilo, v bistvu se je pa zgodilo šele pred kratkim. Zdaj tukaj bi rad prebral en komentar tega intervjuja z gospo Tomič, ko neki gospod, ki se ne skriva za nekimi izmišljenimi imeni kot razni BOT-i političnih strank na spletu, pravi takole: »laboratorij vodim že 10 let, od tega 5 kot specialist medicinske biokemije. Zgoraj napisano v celoti drži«, nanaša se na intervju, »toda lahko bi povedala tudi malo bolj ostro«. Nadalje: »Veste preizkušanje testa pred uvedbo ni stvar presoje / nerazumljivo/ laboratorija, temveč eden izmed minimalnih standardov, ki jih laboratorij mora izpolnjevati, da lahko pridobi ali obdrži dovoljenje za delo. Dovoljenje za delo je pogoj za izdajo izvidov, brez tega nisi zdravstveni delavec, temveč mazač.« Konec citata.

Skratka jaz bi rad tudi ta odgovor, zakaj ni bilo te neke validacije? Zakaj se je šlo v nabavo testov, če sem prav razumel, pač se je pogledalo kdo ima licenco, da lahko nabavlja, se je vse poklicalo in potem se je izbralo nekoga, če rečem metaforično, ki je predvčerajšnjim kupil eno napol nasedlo firmo za nič evrov in ponudil nek test, ki je včeraj šele prišel v Evropo. Vemo to zgodbo, to je Odbor za zdravstvo, ni odbor za moraliziranje o življenjskih stilih teh gospodičev. Brez neke preverbe. Zdaj tukaj se postavlja neko vprašanje, kdo pa se je sploh odločil, ne, dobro vemo kdo mora to formalno podpisati, ampak kdo je sploh sprejel ta sklep? Gospa državna sekretarka, tudi ta odgovor nekako želimo. Zdaj na mestu je tudi to, da je svetovalna skupina, tako imenovana znana skupina pod vodstvom gospe Bojane Beović predlagala že bolj zgodaj jeseni, da bi dvignili raven testiranja PCR testov na 10 tisoč. Kaj se je zgodilo s tem, ne? Seveda razumemo, da ti laboratoriji dejansko kot rečemo v ljudskem jeziku delajo na škrge, čez svoje zmožnosti, ampak ali se je delalo kaj na tem, da se to kadrovsko in tudi z opremo pojača, ker gre vseeno za neke dve različni zadevi. Hitri testi so dosti bolj nezanesljivi, ker seveda virusa ne namnožijo oziroma ugotavljamo tam neke proteine, ne bom šel zdaj v detajle, ker nisem strokovnjak za to, ampak sem se vsaj toliko podučil.

Zdaj, potem smo mi poskusni zajčki ratali še drugič, skozi tako imenovana ta hitra testiranja, ki so bila nekako izvedena malo na tak piarovski način. Izvaja se zunaj, pod nekimi šotori, kjer zdaj lahko problematiziramo ali so to ustrezni pogoji ali ne, ali tisti, ki izvajajo verjetno tudi neki študentje, ni jasno ali smo jih ustrezno našolali ali ne in potem pridemo spet do ene afere, ki se pa zdaj na novo rola, pa ni nobena skrivnost, to so nam ljudje iz zdravstva že kak mesec govorili, da gre tukaj za nek dober zaslužek nekega koncesionarja, ki sliši na ime gospod Bitenc, ki je sočasno tudi član te strokovne komisije, ki jo vodi gospa Beović. In pridemo do tega, kar se nam s to vlado dogaja zdaj že deset mesecev. Najprej smo imeli Tonina in Toninovo mamo, neka firma 30 milijonov, pa toliko dobička, ki presega proračun srednje velike slovenske občine, potem se je to malo zniževalo, potem smo imeli zgodbo drugega podpredsednika te vlade gospoda Počivalška pa kaj je bil že njegov bratranec, Marko Bandelli bi rekel savoletka maske, potem imamo ministra za okolje in prostor, ki kupuje delnice Petrola, pa reče, da on pač tam na vladi ni ust odprl, potem imamo navsezadnje veste gospoda Lahovnika, ki vodi nek drug posvetovalni organ, dela pro bono, sočasno je nadzornik, ker ga je pač vlada dala za nadzornika to je tam enih 24 jurjev bruto letno. In kdo mi zdaj garantira, da gospod Lahovnik pa ne bo delal v interesu navsezadnje tistega akterja, ki ga nadzira, saj bo lahko potem dobil tudi neko nagrado in zdaj neka zadnja zgodba je pa gospod Cigler Kralj, ki je tam nakazal 130 tisoč nekemu / nerazumljivo/ v katerem je tudi sam, dobro on je pisal še take prebavljive, ustavno nesporne poglede na svet, za razliko od koga drugega. Zdaj neko vprašanje gospa državna sekretarka ali se vam to ne zdi šolski primer malo več kot zgolj potencialne koruptivnosti? Da nekdo, ki je v neki komisiji, ki ima neke interne informacije, se nekako predorganizira. Če sem malo ciničen, to je približno tako, kot da bi ne vem Bojana, jaz in Židan, Židan bi bil v vladi pa bi zvedel, da bomo delali drugi blok nuklearke, potem bi mi trije s kolegom Rajhom kupili neko firmo, ki je uvažala toplotne črpalke, pa je nekdo šel v penzijo, pa mu drugi blok nuklearke preko naše firme gradili. In to je super, fino, odlično.

Potem imamo še to neko zgodbo, ki malo pride na Počivalškov zelnik. Seveda številne gospodarske družbe so se samoorganizirale, nabavljale te teste tudi kvalitetnejše od tega, to si upam reči, ne navsezadnje živim 15 kilometrov od Avstrije, tudi jaz si kakšnega boljšega lahko kupim, sicer res tam za tri, štiri evre. Ampak potem se pojavi tudi vprašanje neustreznosti testiranja in samotestiranja. Zdaj ta vlada se zelo hvali, da delovna mesta niso več ključen vir okužbe. Ja krščen matiček seveda niso, če smo sedaj čez praznike bili bolj doma, ampak to vam je zdaj izgovor. Pol leta se ni uredilo problematike karantenskih odločb in posledično smo nekako tudi imeli okužbe na delovnih mestih, zlasti rizične so bile kakšne malice in podobno. Ne bom zdaj omenjal neko konkretno veliko podjetje. Iz našega konca, ki je bil glavni vir okužbe v občini in delu regije, ker jih je pamet malo srečala, ker je umrl nek relativno zdrav človek, drugače ne kronični bolnik nekih mojih let, če se tako izrazim. Zato še naslednje vprašanje kako, kdo, kje je izobrazil ljudi za to zadevna testiranja s hitrimi testi. Zdaj potem imamo naprej še zgodbo ta ista skupina pod vodstvom bodoče sedanje predsednice tudi cehovske zdravniške organizacije, gospe Beović je tam že v drugi polovici septembra predlagala, da se gre v redna testiranja DSO-jev. Za eno ali drugo obliko testov. Zakaj vlada to ni upoštevala. Zdaj pa žal že vemo, da je dejstvo tisto, kar je mogoče s prehudimi besedami na začetku jeseni trdila gospa Marolt Meden, da ta vlada izvaja grantocid. Težke besede, ampak zakaj se tudi to ni upoštevalo. In zdaj da uvodoma ne bom predolg, kje so mi danes.

Zdaj vi gospa državna sekretarka boste rekli, ja testi so v redu, smo jih končno validirali, ampak trenutno smo v stanju ko po resni raziskavi Valikona dve tretjini ljudi ne zaupa v hitre teste, to laganje samega premierja in vršilca dolžnosti, ministra da je neki že validirano, kar še ni bilo, sem že omenil. Nekega gospoda Kacina, ki ga pol leta že tri četrt Slovenija živega ne more videti, ste dal zdaj za državnega sekretarja, ki bo skrbel za logistiko cepljenja, pa nimam nič proti gospodu Kacinu, nočem da se mu dela krivica, ampak a veste to je neko tako sporočilo zdaj, da bodo pa ljudje še bolj dvomili o tem, madona ali bi se sploh cepili ali ne, potem se bomo pa še malo hecali glede tega. Mislim genialna piarovska poteza.

Zdaj če grem naprej, ne bom govoril, kaj se dogaja v bolnišnici Celje, potem imate bolnišnico Slovenj Gradec, ker ste ponovno postavili za direktorja nekega gospoda, ki je pisal, citiram: »Blaž Zgaga morda boš kmalu pozitiven, pa da vidimo kako boš cvili. Če bi Natašo polizal bi še po sardovih dišal ta Marjan Šarec, Janez Stanovnik je umrl končno.« Kakšno sporočilo je to gospa državna sekretarka. Ali veste kaj bo posledica tega sporočila? Da bo na drugo stran koroškega hriba šlo še več zdravnic in zdravnikov delati, ker ne bodo hoteli delati. Kolega iz Koroške lahko potrdi to. In zdaj mi imamo to neko stanje, imamo stanje zaprtja šol, današnja informacija je, da je v lanskem letu bilo, podatek je samo za pediatrično kliniko 30 % več težkih poskusov samomorov med otroci in mladostniki, ki so pač pristali na pediatrični kliniki in potem, ja daj bodi tiho ajznponar boš potem govoril, ko boš prišel do besede. In potem bo poslanka SDS govorila, ja virus je kriv. Dragi moji, virus ni nič kriv. Virusi so obstajali preden smo mi obstajali, pa bodo obstajali tudi ko mene pa ajznponarja ne bo več.

Skratka, verjetno gospa državna sekretarka so tudi na mestu vprašanja kdo bo prevzel odgovornost. A veste skrajni čas je, da se nehamo iti ta slovenski politični infantilizem, ki se ga gremo 30 let. Nekdo, ki gre na nek položaj se mora tudi zavedati, da s tem prevzema odgovornost. Zdaj če bi se na Golniku izkazali, da jim diagnostika šepa, da so naredili neke velike napake, bi verjetno gospa morala prevzeti odgovornost. Kdaj se bodo končale te pajdaške kleptokrapsko koruptivne nabave? Pa človek ima občutek, ne vem če bi se danes na vladi spomnili, da gre ne vem, kaj je že državni sekretar za nacionalno varnost, če bom rekel burek bi vas žalil, kupit kranjske klobase, bi verjetno že to šlo v smeri potencialne koruptivnosti.

Zdaj če se zresnimo, s kom in kako in kako drugače naprej. Tudi nek odgovor na vprašanje zakaj sploh te hitre teste uporabljamo, kje, za koga, kdaj, kako, kaj hočemo z njimi doseči. A veste mi ob tem hitrem testiranja, pa bom rekel kot analitični družboslovec, vi nimate niti oziroma nimamo niti vhodnih podatkov v zadostni meri kateri ljudje hodijo na ta hitra testiranja in zakaj hodijo. Ali je med njimi več tistih, ki imajo malo slabo vest, ker se jim že fržmaga po tolikšnih mesecih lockdowna ali je med njimi delež kroničnih bolnikov, kolikšni je med njimi delež kot zgodbo, ki jo imamo v Državnem zboru. Verjetno neko diagnostiko moramo vedeti zakaj se jo gremo in kako se jo gremo. Zdaj neki drugi del zgodbe, ki bo verjetno bolj za KNJF je pa ta del zgodbe seveda, da gre tukaj za posle, ki gredo v rangu nekih 10 milijonov. Pa jaz ne bom zdaj tukaj neko zgodbo gospoda Bitenca, ki so jo včeraj ali kdaj mediji dali ven na dolgo in široko telovadil, pa tudi zgodbo teh mladeničev. Čeprav verjetno ni glih neko sporočilo, a veste v Avstriji tudi ne smeš privatnih žurk zdaj organizirati, kakor so jih ti gospodje. Verjetno jih je kdo prijavil, pa bodo tudi tam kazen plačali.

Zdaj jaz bi res rad gospa državna sekretarka, da nam odgovorite na ta vprašanja, ki sem vam jih nekako podal in seveda tudi ob pomoči strokovnjakov, ki so z nami, da tudi malo premislimo, navsezadnje gre tudi za odgovorno ravnanje z javnimi financami, kaj je namen teh testov in zakaj jih bomo uporabljali. A veste odgovorna politika, pa evo bom tudi malo kritičen do sosedov. Če se je nekdo malo v to poglobil, eni od sosednjih držav je predsednik vlade rekel, da se bodo otroci sami testirali v šoli. Dobro jutro. To je verjetno, če damo 50 milijonov za teste je 37 milijonov vrženo skozi okno. Rajši naj otroška igrišča naredijo, če karikiram. Zdaj Socialni demokrati smo seveda na hitro spisali ta sklic seje. Tudi zaradi tega sem jaz nekako hotel, da se doda vseeno nekoliko, če hočete znanstvene resnosti k prilogi.

Predlagamo štiri sklepe. Prvi je, da Računsko sodišče Republike Slovenije prioritetno izvede revizijo javnega naročila antigenskih testov za množično testiranje prebivalstva na koronavirusno bolezen. Drugi je, da matično delovno telo Državnega zbora Odbor za zdravstvo predlaga Vladi in predsedniku Vlade Janezu Janši tudi v funkciji ministra za zdravje, da v sedmih dneh predložita dokazilo o ustreznosti antigenskih testov za množično testiranje na koronavirusno bolezen in upravičenosti porabe proračunskih sredstev glede na stopnjo učinkovitosti testiranja z izbranimi antigenskimi testi. Tretji sklep je, da Odbor za zdravstvo poziva pristojne organe, da preiščejo morebitne sume storitve kaznivih dejanj v povezavi z izvedbo javnega naročila za nakup antigenskih testov. In četrti sklep je, da Odbor za zdravstvo predlaga Komisiji za preprečevanje korupcije, da preišče morebitne sume kršitve integritete in korupcijskih tveganj, ki izhajajo iz izvedbe javnega naročila za nakup antigenskih testov. Verjetno bomo to dopolnili in tudi samo izvedbo terenskih testiranj.

Toliko za uvod na kratko in upam, da bo predstavnica Vlade nam podala tudi ustrezne odgovore. Sočasno pa se že v naprej zahvaljujem za tudi določene ustrezne odgovore, ki nam bodo podali ljudje, ki so strokovnjaki za to področja in to tudi izvajajo v slovenskem javnem zdravstvu.

Hvala, predsedujoči.

Hvala lepa predlagatelju.

Naj povem, da na sejo odbora so bili vabljeni tudi minister za zdravje, se pravi predstavniki Vlade, predsednik v funkciji ministra … predsednik Vlade v funkciji ministra se je opravičil za sejo. Je pa z nami prisotna državna sekretarka, mag. Marija Magajne. Potem imamo pa po vrsti še ostale vabljene, ampak te bom pol po vrsti klical.

Ima pa besedo zdaj na vrsti seveda gospa mag. Marija Magajne. Prosim.

Hvala lepa, predsedujoči. Gospe poslanke, poslanci, lepo pozdravljeni!

Bom poskušala uvodoma tudi jaz nekaj na splošno povedati in tudi odgovoriti že na nekaj postavljenih vprašanj. In tako, kot je bilo uvodoma povedano, res je, kar dolgo časa že poteka ta – lahko rečemo boj ali pa realnost živeti s tem virusom, ki je kakorkoli posegel v naša življenja. In veliko aktivnosti se izvaja za to, da bi se stvari spremenile in da bi se kakorkoli vrnili v našo realnost, ki smo jo živeli pred tem.

Lahko rečem in mislim, da tukaj ni dvoma, da slovensko zdravstvo vlaga veliko naporov, vse napore pravzaprav, kljub omejenemu številu usposobljenih kadrov, kljub vsem pomanjkljivostim v preteklem obdobju, da kljub vsemu se uspešno bori in obvladuje to epidemijo, saj nenazadnje karkoli se zgodi, pač prihaja do na koncu do tega, da zdravstvo mora s tem … se s tem spopadati. Lahko rečemo, da se je aktualna Vlada takoj ob svojem nastopu je bila prisiljena velik del svojih aktivnosti posvetiti izključno borbi z virusom in seveda v sodelovanju s strokovnjaki pripravljati in uveljavljati ukrepe, da bi se širitev okužbe začela umirjati in zmanjševati in da se zavaruje in ohrani življenja in da se čimprej ustvarijo pogoji za vrnitev v normalno življenje. Vemo, da to delo še zdaleč ni končano, pa istočasno vidimo, da se nekateri žal še vedno tudi taki, ki močno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja, da se še vedno ali pa da se še vedno ravna tako, da s svojim delovanjem postavljajo ovire in ciljano poskušajo usmerjati pozornost drugam, z neutemeljenimi in pavšalnimi obtožbami v smeri, ki z bojem z virusom nimajo nobene povezave. Na to moram reči, da vsaj deloma kaže tudi tema, ki se obravnava na današnji 46. seji Odbora za zdravstvo.

Testiranje s hitrimi antigenskimi testi sodi v okvir prizadevanj tako Vlade, kot stroke in sicer upoštevajoč znana dejstva, da se ob izvajanju odrejenih ukrepov za zmanjšanje okužb izvedejo tudi te potrebne aktivnosti. Velikokrat smo poudarili – noben ukrep sam po sebi ne predstavlja zadostnega ukrepa za obvladovanje okužbe, vsi skupaj pa lahko veliko k temu pripomorejo in tako je tudi s temi uporabo hitrih antigenskih testov.

Mogoče za začetek, čeprav bodo kolegi, ki so strokovnjaki to bolj poudarili potem, pa vendarle. Razlika med tako uporabo kot namenom uporabe hitrih antigenskih testov in PCR testov je seveda znana in očitna. In PCR testi so tisti, ki so zagotovo zlati standard za določanje oziroma ugotavljanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, povzročiteljem bolezni covid in jih še vedno uporabljamo predvsem za postavljanje diagnostike pri posamezniku, tudi v nekaterih drugih primerih, medtem ko hitri antigenski testi zaradi svoje dostopnosti in enostavnosti pomenijo idealno možnost za izvajanje presejanja. Se pravi najti med splošno populacijo tiste posameznike, ki niso tako zelo bolni, da bi obiskali svojega zdravnika in niso tako ali pa sploh nimajo znakov. In s takimi ukrepi se lahko dodatno pripomore, da se pravočasno zazna tiste, ki virus prenašajo, pa niti sami ne vejo, da so okuženi in da so kužni.

O nameri testiranja s hitrimi antigenskimi testi je Vlada javnost seznanila že pred nekaj meseci. Je bilo pa s tem v zvezi tudi kar nekaj neznank, predvsem zagotovo tudi v strokovnih krogih je bilo kar nekaj pomislekov, sploh o smiselnosti uporabe. Čeprav so se marsikje že ti testi uporabljali za različne namene. Vsekakor je … se je popolnoma spremenila situacija, ko je Evropski center za nadzor bolezni te teste prepoznal kot pomembne v boju z epidemijo in tudi sprejel priporočila na … za kakšen namen naj se uporabljajo. V začetku decembra so bile tudi v Sloveniji priprave zaključene, razrešena so bila ključna vprašanja. Že pred tem pa so se hitri antigenski testi uporabljali za testiranje zdravstvenih delavcev, kot je bilo pa tudi povedano – nekatera posamezna podjetja so pa to že uporabljala za – kako bi rekla – prepoznavanje pozitivnih tudi v podjetjih. Ugotavljalo se je tudi v tem času kdo so potencialni ponudniki hitrih antigenskih testov v Sloveniji, z namenom, da se zagotovi odpiranje konkurence in doseže maksimalno ugodne pogoje nabave. Jasno in nedvomno je bilo potrebno ugotoviti, določiti tudi tehnične specifikacije, ki jih mora izpolnjevati vsak ponujeni test, tudi zato, ker se je vedelo, da testiranja ne bo izvajalo laboratorijsko osebje. Kot veste, pri hitrih antigenskih testih ali pa mogoče ne, gre za testiranje ob kot rečemo v strokovnem žargonu ob postelji pacienta, kar pomeni, to gre za testiranje, ki ga izvaja drugo zdravstveno osebje, ne laboratorijsko osebje.

Mogoče tudi v tem delu; Slovenija je pristopila k skupnemu evropskemu javnemu naročilu za nabavo hitrih antigenskih testov, vendar to evropsko naročilo še ni zaključeno in bo možno iz tega naročila hitre antigenske teste dobiti šele proti koncu februarja oziroma v začetku marca. Zato je bilo to javno naročilo, ko se je odločilo, da se tudi v Sloveniji gre v neko masovno testiranje, je bilo to javno naročanje upravičeno in utemeljeno, izvedeno po določbi zakona, ki ureja javna naročanja za primere, ko je podana nujnost, da do izvedbe naročila pride čim prej. Postopek je bil izveden v skladu z vsemi temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer posebej izpostavljamo načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, enakopravne obravnave ponudnikov, transparentnosti, javnega naročanja ter gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Da je bilo temu tako, kaže tudi dejstvo, da je bilo k oddaji ponudbe povabljenih veliko ponudnikov.

Izvedena sta bila dva postopka javnega naročanja. Prvi iz 2. 12. se je zaključil neuspešno, ker nobena od oddanih ponudb ni bila ustrezna. Drugi, kjer je bilo ponovno povabljenih 42 ponudnikov in rok za oddajo je bil štiri dni, ponudbe je oddalo 16 ponudnikov. Pogoji, ki so jih morali ti hitri antigenski testi izpolnjevati, so bili popolnoma jasni, nedvoumni in pripravljeni tako, da so bili prilagojeni tudi temu, da s testi ne bo rokovalo laboratorijsko osebje. Pri pregledu vseh ponudb je bilo ugotovljeno, da štirje vzorci izpolnjujejo vse zahtevane tehnične specifikacije in s temi štirimi ponudniki so bila izvedena pogajanja in izbran je bil dobavitelj, kot je bilo potem tudi sporočeno. Dobave hitrih testov potekajo v skladu s pogodbo. Dobavitelj dobavlja pač hitre teste, ki so bili izbrani. In kot veste, se ti hitri testi uporabljajo za testiranje tako množično testiranje, ki je namenjeno vsem prebivalcem in lahko mirno rečemo, da tudi ne tako veliko povečanje pozitivnih primerov, ki smo jih strahoma pričakovali po novoletnih praznikih, gre tudi na račun tega, da se je zelo veliko odgovornih posameznikov odločilo, da so se … da so šli izvesti ta hitri test in tisti, ki so bili. prepoznani kot pozitivni, so se izločili, niso širili virusa naprej.

Vprašanje je bilo postavljeno, zakaj ni bila izvedena validacija. Validacijo izvede proizvajalec, uredi dokumentacijo in deklarira to dokumentacijo. Verifikacije so različne, v takem primeru kot je, verifikacija se lahko izvede na različne načine. Tudi zaradi velikega nezaupanja je bila naknadno izvedena popolnoma neodvisna verifikacija. Rezultati so objavljeni in so pričakovani. Samo potrjujejo tisto, kar se je že ugotavljalo tekom izvedenega testiranja in izvedenih verifikacij na podlagi algoritma, ki ga je pripravila strokovna skupina, se pravi, v katerih primerih je potrebno testiranje dokončati in nadaljevati s PCR testi.

Vprašanje kateri ljudje hodijo na hitre teste. Različni verjetno. Predvsem pa lahko rečemo odgovorni ljudje.

Tudi vprašanje je bilo, da v nekaterih državah spodbujajo samotestiranje. Tudi to vprašanje, čeprav mogoče izrečeno malo s sarkazmom, je potrebno vedeti, da tudi to samotestiranje v tistih državah prinaša rezultate. Zagotovo je vrednost tega testa nekoliko manjša, mogoče nekoliko manj zanesljiva, pa vendar dobimo posamezne pozitivne primere tistih, ki so se samotestirali ali pa samopobrisali in potem odnesli ta bris na test. In ti rezulati v teh državah so pomembni in prispevajo k splošnim ukrepom za obvladovanje epidemije.

Mogoče samo še enkrat tisto, kar je bilo. Velikokrat sem že poudarila, noben ukrep sam po sebi ne pomeni, noben ukrep sam po sebi ne more obvladati ali pa pripomoči k obvladovanju epidemije, vsi skupaj pa lahko veliko. In eden od takih je tudi izvedba hitrega testiranja, pa najsibo to v šolah, najsibo v podjetjih najsibo v skupnosti, kjer se zdaj to testiranje izvaja zato, da se ne 100-procentno vseh, ki so pozitivni, ampak velik delež tistih, ki so pozitivni, pa lahko tudi zajame. In to je namen hitrega testiranja in tem je bil namenjen tudi nakup teh hitrih testov.

Hvala lepa.

Hvala lepa državni sekretarki.

Vabljen je bil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Prisotnega ne vidim. Ob tem pa seveda Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

Gospod Gašper Marc, imate besedo.

Hvala za besedo.

Na javni agenciji nimamo kakega posebnega komentarja. Kot veste, smo takoj reagirali z ustreznimi nadzori, ko smo zaznali različne pritožbe. Zbirali smo tudi različne podatke in poskušali ugotoviti, kaj so vzroki teh pritožb, ali gre zgolj za reklamacije ali gre tudi za / nerazumljivo/ in morebiti za neustrezno skladnost pripomočkov, ki so se in se še uporabljajo pri teh testiranjih. Z rezultati ste seveda seznanjeni. Določene pomanjkljivosti, ki smo jih ugotovili, smo tudi sproti odstranjevali, seveda smo pa zadnje dni tudi mi pričakovali rezultate analize, ki jo je opravljal NLZOH, ker je bistvena za nadaljevanje naših aktivnosti.

Hvala.

Hvala lepa vam.

Na sejo je bil vabljen tudi Univerzitetni klinični center, vendar predstavnika, če se ne motim, ne vidim med nami. Vabljen je bil tudi Univerzitetni klinični center Maribor.

Prof. dr. Vogrin Matjaž, beseda je vaša.

Lepa hvala za besedo. En pozdrav vsem.

Tudi jaz nimam nekega posebnega komentarja. Lahko rečem samo to, da gotovo v naši klinični ustanovi bi se odločali izključno za PCR teste, če bi to bilo mogoče. Kot veste, so laboratorijske možnosti v celotni Sloveniji na ta način omejene, tako da se seveda poslužujemo tudi hitrih antigenskih testov. Lahko rečem, da v času od začetka epidemije do zdaj smo validirani veliko število teh testov, konkretno 19, in se na podlagi validacijskih rezultatov odločamo za to, katerega uporabiti. Seveda igra pomembno vlogo tudi cena. Jasno je to, da hitri antigenski testi niso diagnostični pripomoček, pa vendar v nekaterih okoliščinah, recimo v delovanju urgentnega centra, pa tudi pri testiranju nekaterih kohort med zaposlenimi, pa tudi pacienti, ima svoj namen, skratka jih je mogoče uporabiti. Seveda pa je važno predvsem to, kakšna je njihova negativna napovedna vrednost, senzitivnost, senzibilnost in tako naprej, ne bom šel v podrobnosti, ampak teste uporabljamo v tem trenutku. Kot rečeno pa še enkrat, zanašamo se na validacijo, ki smo jo opravili sami.

Hvala lepa.

Vabljeni so bili tudi predstavniki iz podjetja Majbert Pharm d.o.o., prisotnega ne vidim. Je pa prisoten z nami dr. Viktorija Tomič, mikrobiologinja, bolnišnica Golnik. Je?

Je.