Spoštovani kolegice in kolegi, začenjam 93. sejo Odbora za zadeve Evropske unije!

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti dr. Trček, na seji pa gospa poslanka Monika Gregorčič nadomešča poslanca gospoda Gregorja Periča.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče lepo pozdravljam!

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Dne 12. januarja ste prejeli še obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako se dnevni red seje razširi še z naslednjo točko dnevnega reda: pod točko 10. - Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem upravljanju podatkov.

Dnevni red seje odbora je tako določen na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O USTREZNIH MINIMALNIH PLAČAH V EVROPSKI UNIJI.

Gradivo od 1. do 6. točke smo prejeli od Vlade Republike Slovenije 23. decembra 2020, k točki 7. smo gradivo prejeli 9. decembra 2020, k 8. in 9. točki 23. decembra 2020, ter k 10. točka 7. januarja 2021 in sicer, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njihovo obravnavo v Državnem zboru je danes.

Predlog stališča k tej točki dnevnega reda je bilo v skladu s določili Poslovnika Državnega zbora dodeljen v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije, kot pristojnemu odboru, ter Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kot matičnemu delovnemu telesu. Slednji ga je obravnaval na 46. nujni seji 13. januarja 2021 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Naprošam državno sekretarko, gospo Matejo Ribič, da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Hvala za besedo. Spoštovani predsednik odbora, spoštovani poslanke, poslanci, ter ostali vabljeni.

Evropska komisija je 28. oktobra 2020 podala Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji, ki ga je pripravila na podlagi intenzivnih posvetovanj s socialnimi partnerji in širšo javnostjo. Med glavnimi izhodišči posvetovanj so bili upoštevanje nacionalnih tradicij, avtonomija socialnih partnerjev in spoštovanje kolektivnih pogajanj.

Kot izhodišče velja izpostaviti načelo 6 evropskega stebra socialnih pravic iz novembra 2017, ki se nanaša na plače in poziva k določitvi ustreznih minimalnih plač in sicer na pregleden in predvidljiv način, v skladu z nacionalnimi praksami ter upoštevanju avtonomije socialnih partnerjev. Politične usmeritve komisije za obdobje 2019 do 2024, kjer je bil napovedan akcijski načrt za celovito izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, vključno s pobudo o poštenih minimalnih plačah, ter politične smernice predsednice Evropske komisije, ob nastopu mandata in v nagovoru o stanju v Evropski uniji.

Evropska komisija je sledila pozivom k pravični in socialni Evropi, prav tako pa se je tudi želela odzivati na socialno-ekonomske razmere, ki so se zaradi krize, zaradi pandemije, še zaostrile. Pred direktive vzpostavlja okvir za povečanje ustreznosti minimalnih plač in izboljšanje dostopa delavcev do zaščite minimalne plače, tako v sistemih z zakonsko določenimi minimalnimi plačami, kot v sistemih, ki temeljijo na kolektivnih pogajanjih.

Predlog ne zavezuje držav članic, da vzpostavijo zakonsko določeno minimalno plačo. Prav tako ne poskuša vzpostaviti skupne višine minimalne plače. Predlog poziva vse države članice, naj spodbujajo kolektivna pogajanja o določanju plač, še zlasti takrat, kadar je pokritost s kolektivnimi pogajanji majhna, pa tudi da okrepijo izvrševanje minimalnih plač, ter spremljanje njihove ustreznosti in pokritosti z njimi. Kar zadeva države, ki že imajo zakonsko določene minimalne plače, je namen predlagane direktive zagotoviti, da se v teh državah vzpostavijo pogoji za določanje minimalne plače na ustrezni ravni, ob upoštevanju socialno-ekonomskih razmer, ter regionalnih in sektorskih razlik.

K ustreznosti zakonsko določenih minimalnih plač bodo prispevali jasna in trdna merila za večjo ustreznost, ter okvir upravljanja, ki omogoča redne in pravočasne posodobitve, ter učinkovito vključevanje socialnih partnerjev. Poleg tega naj bi se s predlagano direktivo ustreznost nadalje izboljšala tudi s čim večjo omejitvijo uporabe variacij zakonsko določenih minimalnih plač za posebne skupine delavcev ali odbitkov od plačila.

Bistveni poudarki predloga stališča Republike Slovenije so: Republika Slovenija podpira cilje predloge direktive, s katero se želi zagotoviti, da bodo delavci v Evropski uniji zaščiteni z ustreznimi minimalnimi plačami, ki jim bodo omogočale dostojno življenje, ne glede na to, kje delajo, ter da se bo povečala ustreznost minimalnih plač, izboljšala pokritost z njimi in se s tem zagotovila tudi konvergenca navzgor, med državami članicami. Prav tako Republika Slovenija podpira spodbujanje kolektivnega dogovarjanja o določanju plač.

Republika Slovenija ocenjuje, da je slovenska ureditev glede sistema in mehanizma določanja minimalnih plač v večji meri skladna z zahtevami predloga direktive. Določene prilagoditve bi potrebovali predvsem glede zahteve za ustanovitev posvetovalnega telesa, ki bi pristojnim organom svetoval o vprašanjih, povezanih z zakonsko določeno minimalno plačo in glede zahteve za spremljanje iz zbiranje podatkov. Poleg tega ostaja odprto tudi vprašanje morebitne fiksne opredelitve kazalnika za ocenjevanje ustreznosti minimalne plače.

Republika Slovenija meni, da je treba v celoti spoštovati pristojnosti Evropske unije in raznolikost nacionalnih sistemov. Vsak instrument Evropske unije bi moral omogočiti zadostno prožnost v državah članicah, upoštevati dobro delujoče nacionalne ureditve in spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev. Glede na to, Republika Slovenija pozdravlja odločitev o pridobitvi pisnega mnenja pravne službe sveta, glede vprašanja ustreznosti pravne podlage predlagane direktive, kar bo nedvoumno pripomoglo k razjasnitvi dilem.

Republika Slovenija je močna podpornica načela evropskega stebra socialnih pravic, ki se nanaša na minimalne plače, kot tudi konvergence navzgor. V pogajanjih, tako v vlogi države članice, kot tudi med prihajajočim predsedovanjem, bo konstruktivna in bo iskala kompromise, ki bodo sprejemljivi za vse države članice, da bi na ta način preprečila nadaljnja razhajanja in spodbujala enotnost v Evropski uniji.

Hvala.

Hvala državni sekretarki za predstavitev Predloga stališča Republike Slovenije.

Na 54. seji 12. januarja, je gradivo od 1. do 9. točke obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ter sprejela mnenja, ki smo jih prejeli.

Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta k tej točki, naprošam podpredsednika komisije, gospoda Igorja Antauerja.

Gospod predsednik, hvala lepa.

Kot rečeno, 12. 1. je komisija obravnavala Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ustreznosti minimalnih plač v Evropski uniji. Komisija je bila seznanjena kot že tudi uvodoma, da je namen, da se zagotovi, da bodo delavci v Evropski uniji zaščiteni z ustreznimi minimalnimi plačami, da se zagotovi konvergenca navzgor med državami članicami, ter enakopravnosti spolov. Podana je ocena, da je slovenska ureditev uvodničarja s strani ministrstva, da je slovenska ureditev glede sistema in mehanizma določanja minimalnih plač, v večji meri skladna z zahtevami predloga direktive.

Člani komisije so bili seznanjeni tudi z ozadjem nastanka obravnavanega zakonskega akta predsednice, gospe Ursule von der Leyen, ki je na začetku mandata obljubila pripravo ustreznega pravnega instrumenta, ki bo zagotovil poštene minimalne plače za delavce v EU, ter to zadevo nato tudi ponovila v svojem govoru, v septembru 2020.

Komisija je v razpravi, k posameznim določbam predloga direktive izraža naslednja stališča, in sicer, da podpira predlagani določbi o vzpodbujanju kolektivnih pogajanj o določanju plač, ter njihovi vlogi socialnih partnerjev v tem procesu, posebno pa tudi, da podpira predlog o krepitvi zmogljivosti socialnih partnerjev. Potem, izražen je bil dvom oziroma obstaja odprto vprašanje o ustreznosti novoustanovljenega posvetovalnega organa, ki bi pristojnim organom, seveda to ne leti na to direktivo, ampak na notranjo ureditev, ki se bo zgodila, ki bi pristojnim organom svetoval o vprašanju, povezanim z zakonskimi, določeno minimalno plačo, postavilo se je vprašanje, ali Ekonomsko-socialni svet ne bi mogel opraviti te funkcije.

Nadalje je izrazila dvom o uresničljivosti te določbe, v zvezi s 6. členom, v okviru nacionalne ureditve, saj države članice poziva, naj posvetovalno s socialnimi partnerji / nerazumljivo/ uporabe variacij zakonskih določenih minimalnih plač, tudi v smislu njihovega trajanja in obsega. Ta člen poleg tega zagotavlja zaščito pred neupravičenimi in nesorazmernimi odbitki od zakonsko določene minimalne plače.

K 7. členu je izrazila podporo predlagani določbi, saj vzpodbuja vključevanje socialnih partnerjev v predpisovanje in posodabljanje zakonsko določene minimalne plače, kar, kot veste, se pred kratkim ni zgodilo. K členu 10. pa je bila izražena podpora predlagani določbi, da bi spreminjanje in zbiranje podatkov v kolektivnih pogodbah in njihovih določbah o plačah predstavljalo podatke, pregledne in javno dostopne. Razvoj učinkovitejši in zanesljivejših orodij za zbiranje podatkov, bi lahko vzpodbujal mogoče učinkoviti sistem spremljanja in zbiranja podatkov, seveda tudi njihovo evropsko primerjavo. Kot veste, je sistem plač zaradi sistema, kakršen je, seveda, različen po državah članicah.

Na koncu Komisija za mednarodne in evropske zadeve, je soglasno sprejela mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ustreznih minimalnih v Evropski uniji.

Hvala lepa.

Hvala za to predstavitev stališča oziroma mnenje.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k besedi javil poslanec Evropskega parlamenta, dr. Brglez.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane in spoštovani.

Pozdravljam napor Evropske komisije, še posebej pristojnega komisarja Schmita, urediti področje minimalne plače na evropski ravni. Gre za zelo pomembno vprašanje za socialiste in demokrate in pravzaprav vse tiste, ki se podrobneje ukvarjamo z poslovanjem in socialnimi pravicami v Evropskem parlamentu. S tem predlogom se premikamo od oblik h konkretnim dejanjem za uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic, posebej, kot je bilo že omenjeno, šestega načela glede zagotavljanja pravičnega plačila, ki omogoča dostojno življenje.

Jasno je, da Evropska unija ni nikoli imeli pristojnosti določanja višine plač. Še več, temeljne pogodbe to možnost celo eksplicitno izključujejo, dejstvo pa je, da evropski trg, ki ostaja dominanten element evropskega povezovanja, sam po sebi nima posluha za potrebe delavk in delavcev, še posebej tistih, ki opravljajo najslabše plačano delo. Hkrati pa temeljne vrednote Evropske unije, k sreči, niso združljive s konkurenco, ki bi se napajale na nižanju standardov delavskih in človekovih pravic, ter socialnem »dumpingu«.

Zato je ne le dopustno, ampak nujno, da Evropska unija ob upoštevanju načela subsidiarnosti, vzpostavi okvir določanja ustrezne minimalne plače, ter s tem pripomore k trendu pozitivne konvergence med državami članicami. Pri tem naj še enkrat izpostavim, da Evropska komisija ne bo določala enotne višine minimalne plače v Evropski uniji, niti koliko naj bi ta znašala v posamezni državi članici. To ni namen direktive. Njen namen je določiti jasno predvidljive kriterije določanja statutarno ali zakonsko določene minimalne plače, kakor je ta glede ne nacionalno zakonodajo, ta trenutek v uporabi v 21. državah članicah, tudi v Sloveniji, hkrati pa spodbujati in pomagati krepiti sistem kolektivnega dogovarjanja, na področju določanja plač in širše.

Aktualna kriza je namreč enkrat več pokazala, da naša družba v veliki meri sloni na delavcih in še posebej delavkah, ki so najslabše, nekateri in nekatere povsem nedostojno plačani za svoje delo. To je nedopustno. Kakor je tudi nedopustno »šibitev« socialnega dialoga, celo v času aktualne krize. Zelo sem zaskrbljen nad poročili o pritiskih na predstavnike delavcev po Evropski uniji in ukrepe ob Covid-19, ki obidejo socialne partnerje.

Zato je še toliko bolj pomembno, da je drugi steber direktive namenjen spodbujanju kolektivnega dogovarjanja in njegovo širitev na številne delavce, ki so ta trenutek iz njega izvzeti. Sam bi iz tega mesta zato rad posebej pozval k vključevanju socialnih partnerjev na splošno in v procesu sprejemanja te direktive. Jasno je, da postopek njenega sprejemanja ne bo enostaven. Gre za vsebinsko in pravno zelo zahtevno materijo, glede na različne nacionalne sisteme urejanja trga dela. Težko bo najti končni kompromis, ki bo vodotesen tudi iz pravnega stališča.

Portugalsko predsedstvo si je zastavilo ambiciozen program za prvo polovico tega leta, s posebnim poudarkom na socialni dimenziji Evropske unije in verjamem, da bo poskušalo narediti konkretne premike v pogajanjih, ki jih bo potem, kot predsedujoča, v drugi polovici leta 2021 prevzela Slovenija. Slovenija mora seveda zavzeti svojo nacionalno stališče, pri katerem pa je potrebno upoštevati, da bo kmalu morala delovati tudi kot pošteni posrednik med državami članicami z različnimi stališči.

Pristojno ministrstvo, ter naše stalno predstavništvo v Bruslju se, kot izhaja iz gradiva za to sejo, zavedata teže te naloge in se nanjo aktivno pripravljata. Kot evropski poslanec in še posebej v vlogi člana Odbora Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve, bom seveda aktivno in odprto sodeloval z vsemi deležniki, vključujoč slovensko Vlado in ta cenjeni odbor, da skupaj pripeljemo direktivo do sprejetja. Okvir za določane minimalne plače še zdaleč ne bo rešil vseh stisk, bo pa z njegovim sprejetjem, ter upam, da tudi čim prejšnjimi pravili glede temeljnega dohodka, zagotovo narejen premik k bolj socialni Evropi, ki bo bližje potrebam ljudi.

Hvala.

Hvala dr. Brglezu za to predstavitev mnenja.

Naslednji ima besedo mag. Rajh.

Hvala lepa, predsedujoči.

Res je – in spoštovani vsi gostje z ministrstev – res je, minimalna plača je nekaj, na čimer moramo tudi na evropskem nivoju najti soglasje. Prav je, da minimalna plača zagotavlja spodobno življenje, ne da bi delavec, po tem, ko še dela, rabil dobit kakršenkoli socialni transfer. Torej, delavec mora bilo kje v Evropi, biti v stanju, živet od lastnega dela, bi pa želel izpostavit eno težavo, ki je pa ta direktiva ne naslavlja, je pa posebej izrazita v obmejnih območjih, kjer je ena država bistveno bolj razvita oziroma bistveno večji družbeni proizvod, kot druga.

Sam prihajam iz Maribora, torej, mejimo na eno najbogatejših evropskih regij – Avstrijsko-štajersko, in seveda, če je minimalna plača 10 kilometrov od meje bistveno večja, kot pri nas, potem je jasno, kako se bodo delavci ali pa, oziroma, kako bojo delavci zadovoljevali svoje potrebe po delu in zaslužku in tudi te zadeve bi morala ta direktiva nekako urejat, da se ne bi zgodilo, da preprosto zaradi enih objektivnih okoliščin, kot je višji BDP in višje plače določenega kadra, v določenih obmejnih območjih ni, kajne in tudi, govorimo ravno, medicinsko osebje, ljudje v domovih za starejše občane, ta težka in slabo plačana dela. Hkrati se pa ob tem moramo tudi zavedat, da ne smemo dat, bom rekel, fokusa samo na minimalno plačo, ker je v Sloveniji ta minimalna plača nekoliko zlorabljena. Evropska komisija jasno ugotavlja, da imajo v določenih državah tudi kolektivne pogodbe, ki za določen kader predpisujejo minimalno plačo in ta ni enaka za zdravnika in snažilko. Medtem, ko je lahko minimalna plača v Sloveniji, če si nekdo želi izplačat, tudi za doktorja enaka, kot za snažilko.

In, če bomo mi želeli te anomalije na trgu dela v Sloveniji odpravit in tudi zagotovit, da bodo te blagajno kolikor toliko stabilne, torej, socialne blagajne, pa zdravstvene in da bodo ljudje imeli kasneje tudi eno ustrezno socialno varnost v starosti in tudi, če želimo imet ustrezen družbeni standard oziroma kvalitetne javne usluge tudi na področju zdravstva, potem bomo morali tudi na tem področju doseči en konsenz in se tudi, bom rekel, od teh minimalnih plač, ki so, ki je edina zakonsko določena, tudi govorit o drugih plačah, kako se naj formirajo, če bomo želeli biti primerljivi z sosedami.

To se mi zdi zelo, zelo pomembno in mislim, da bi bilo prav, da se ene te zadeve najprej v Sloveniji uredijo, drugo pa, je ta zadeva, ki je obmejna in pride posebej do izraza v obmejnih območjih, kjer je v eni državi bistveno višji bruto domači proizvod, kot v drugi in mogoče bi te zadeve lahko tudi na evropskem parketu nekoliko izpostavili in začeli reševat.

Hvala lepa.

Hvala mag. Rajhu.

Naslednji ima besedo Zmago Jelinčič Plemeniti.

Hvala lepa.

No, meni se zdi ta predlog stališča Slovenije v redu, pameten, da to podpremo. Kar se tiče pa dokumenta samega, pa mislim, da je to ena kopija Kardeljevih govorov iz let 1960 do 1977. Gre za neko »vsegliharstvo«, ki pa nikamor ne pripelje. Mi bomo… Zdaj, mi moramo tukajle iskat, na evropskem nivoju, pravo mero. Kako bomo mi iskal pravo mero, ko pa je Švedska nekaj popolnoma drugega, kot Grčija in tako naprej. To kaže, da bruseljski birokrati pač morajo nekaj delat, sestavljajo neke dokumente, razpravlja se o vsem skupaj, troši se denar, iz katerega bi mirno lahko popravili marsikakšno plačo tistega, ki slabo zasluži, po drugi strani pa je to še en zajeten skupek dokumentov, ki ne bo prineslo nobenega rezultata.

Socialni dogovor se dela v vsaki državi posebej - glede na njen status gospodarstva, glede na nezaposlenost in glede na tiste parametre, ki vodijo stvari znotraj države. Ne more neka gospa von Leyenova določati po posameznih državah, kaj bo najnižja plača, ko pa po drugi strani vidimo, da Evropska unija dela samo, vsaka država samo za sebe. To vidimo pri teh cepivih, kjer so si gospodje iz velikih držav najprej nabasali svoje zaloge in svoje predale s cepivi, če bo pa kaj ostalo, bomo dali pa onim ta malim, tako, kamor sodi tudi Slovenija.

Dajte, lepo prosim, nehajte s takimi bedarijami. Danes smo dobil en kup enih zadev, nekih predlogov stališč, s katerimi se strinjam, saj škode ni nobene, če rečemo, ja, se strinjamo, ampak, iz tega ne bo nobenega izplena, ker bo Evropska unija medtem že, preden bo kaj narejeno, se bo razsula in to je pravzaprav tudi prav. Ena taka zgradba, ki bi bila temeljena na popolnoma drugačnih osnovah in kakršna je pa danes, oprostite, to je nekaj popolnoma drugega in take godlje, kot jo ima danes Evropska unija, res ne rabimo, da nas bojo še iz Bruslja tolkli po glavi, če ne bomo česa upoštevali, medtem ko oni sami delajo, pa kakor jim je v lastno korist in kakor se oni spomnijo. Podpret tole, to ni nobena zadeva, lahko podpremo to in še vse ostalo, vendar pa, lepo vas prosim, nehajmo že s to »blesarijo«, ko nam Bruselj z bogato plačanimi uradniki in vsemi ostalimi, ki jih je okrog 30 tisoč, fino reže sebi debel kos kruha, medtem ko drugi nimajo, seveda pa, mečejo pa pesek v oči vsem tistim, ki naj bi jim nekaj urejali, ureja se pa samo zato, da imajo bruseljski birokrati delo, še boljšo plačo in še večji zaslužek.

Hvala.