Dober dan, lepo pozdravljeni! Še posebej lepo pozdravljam vse članice in člane odbora. Lepo pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo.

Najprej pa mi dovolite, da vam zaželim vse dobro v novem letu, v letu 2021, da bo čim manj stresno in da bomo opravičili čim več dobrega dela na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Začenjam 24. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo. Namesto gospoda Mihe Kordiša je z nami gospa Nataša Sukič, ki jo lepo pozdravljam, namesto gospoda Soniboja Knežaka je z nami gospod Dejan Židan, ki ga tudi lepo pozdravljam. Dnevni red današnje seje pa je naslednji. Prva točka dnevnega reda Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, druga obravnava ter druga točka Poročilo o delu in finančnem poslovanju fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji za leto 2019, tretja točka Razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV.

Gradivo, ki ste ga prejeli je naslednje, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Prejeli ste tudi mnenje vlade. Zraven pa imamo vložena tudi dva amandmaja k 1. členu. Gre za amandma koalicijskih poslanskih skupin in pa amandma opozicijskih poslanskih skupin. Mislim, da amandma, ki je bil najprej posredovan, še en amandma je pa umaknjen.

Zdaj na sejo sem vabila predlagatelja, to je skupina poslank in poslancev, s prvo podpisanim gospodom Dejanom Židanom, potem Zakonodajno-pravno službo, Ministrstvo za delo, z nami je gospod državni sekretar gospod Uršič, lepo pozdravljeni, vabili smo Državni svet ter varuha človekovih pravic, gospoda Petra Svetino, ki ga tudi lepo pozdravljam.

Pričenjam torej z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga. In najprej sprašujem ali želi besedo predlagatelj te točke dnevnega reda? Gospod Židan, izvolite.

Hvala gospa predsednica za besedo. Lep pozdrav tudi vsem prisotnim poslankam in poslancem, ostalim vabljenim gostom.

Dovolite za uvod, kako je sploh prišlo do tega zakona. V juniju prejšnjega leta sem imel v poslanski skupini obisk gospe, ki je invalidka tretje kategorije in opisala mi je svoj primer, kako pri njej poteka zaposlitvena rehabilitacija. Ko je govorila, da dela več kot 120, 130, 140 ur na mesec, že nekaj mesecev in da poleg invalidnine, ki jo dobiva, pa je nekaj čez 200 evrov mesečno, ne dobi niti dodatka za prehrano in tudi kakršnega drugega dodatnega prejemka, sem kot nepoznavalec tega področja, kot prvo seveda mislil, da je gospa krivično obravnavana. Potem po eni dosti širši razpravi s strokovnjaki, tudi s posameznimi inštitucijami sem ugotovil, da koristen zakon, ki ga imamo v Sloveniji od leta 2004 in to je Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Da pa ima ta zakon tudi kakšno pomanjkljivost, kakor verjetno vsak zakon, da pa invalidi, ki so bili verjetno prikrajšani, enostavno niso javno odreagirali, zato ker so se pač borili za redno zaposlitev čez čas. In na podlagi tega je nastal en zelo majhen predlog spremembe, ki pa lahko marsikomu pomaga.

Mogoče, da si osvežimo spomin, po septembrskih podatkih je v Sloveniji med vsemi nezaposlenimi približno 12 tisoč 500 invalidov. Od tega približno 10 tisoč invalidov, ki so dolgotrajno nezaposleni in zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju dejansko daje vsaj možnost, da ponovno pridejo do dela. In v ta sistem je vključeno včasih okoli dva tisoč invalidov letno, je pa do sedaj zakon imel naslednjo napako. In sicer če invalid, poznate da nekateri ne smejo delati več kot štiri ure na dan, če ne doseže vsaj 100 delovnih ur na mesec ni bil upravičen do nobenega prejemka. Tisti, ki pa so dosegli več 100 ali več ur, pa so bili upravičeni in so še sedaj v tem trenutku opravičeni do prejemka, ki če ga izrazimo v neto izplačilu je 376 evrov, to je 40 % minimalne plače. S tem v bistvu so v slabšem položaju, kakor pri socialni aktivaciji in predlog spremembe, ki je pred vami je enostavno dosti enostaven. Rešuje težavo ljudi, ki delajo manj v času zaposlitvene rehabilitacije, torej podobno kot pri socialni aktivaciji, tukaj imamo potem kot predlog dve kategoriji, to je kategorija 60 do 128 ur, ki potem ji skušamo pripeljati dodatni prejemek v vrednosti 507 evrov in potem kategorija, ki dela več kot 128 ur na mesec, ki ji želimo pripeljati prejemek 607 evrov mesečno, ob tem pa da tudi tokrat govorimo o potrebi po zagotovitvi tudi prehrane na delu.

Moram tudi povedati, da tekom tudi razprave, pa zlasti na mnenje Zakonodajno-pravne službe smo vložili tudi amandma, ker je Zakonodajno-pravna služba nas opozorila, da imamo izrast, ki ga moramo izbrisati. To je v bistvu neto minimalna plača. To smo tudi in na podlagi tega smo morali na novo preračunati odstotke, da potem pridemo do željenega zneska. To smo tudi naredili in takšen amandma je sedaj tudi vložen, prav tako pa v amandmaju bolj jasno definiramo to, da ne more priti do preveč seštevanja prejemkov, tako da je nedvoumno in jasno zapisano. Tukaj bi se rad tudi zahvalil gospe poslanki, gospe Mojci Žnidarič, ki ste na to opozorili bolj jasno in ste tudi na nek način pomagali, da smo ta amandma tako napisali, ob tem bi pa rad opozoril spoštovana predsednica še na nekaj. Ko smo prvič vložili zakon smo bili na nek način zavrnjeni, v bistvu si želimo, da zakon začne veljati takoj, ko je po proceduri sprejet, pa mine tistih 15 dni od objave v Uradnem listu, vendar nas je Zakonodajno-pravna služba, mislim vendar je bilo jasno rečeno, da poslanci nimamo pravice posegati v že sprejeti proračun, razen če je to na nek način v soglasju z vlado. Torej mi nismo in zaradi tega smo tudi morali spremeniti datum uveljavitve, torej da se začne izvajati komaj leta 2022. Imamo pa tudi sedaj pripravljen osnutek amandmaja. Namreč če smo dobro razumeli stališče, pa v kolikor predstavnik vlade bi nam dovolil in ne bi nasprotoval, da bi danes vložili kot amandma odbora, bi s tem omogočili invalidkam in invalidom, da bi lahko v bistvu korigirano shemo teh prejemkov pri zaposlitveni rehabilitaciji pričeli dobivati po tistem času, torej 15 dni v objavi v Uradnem listu.

Seveda pa je zelo pomembno kakšno bo danes stališče vlade in če bo slučajno takšno, da ne bo nasprotovalo, potem bi tudi povabil, da bi vse poslanske skupine, ki predstavljamo ta Državni zbor, ker verjamem, da je to v skupnem interesu, kot skupni amandma odbora to tudi vložili. Tako, na kratko. Mi smo izračunali finančne posledice tega zakona. Seveda na podlagi podatkov, do katerih lahko pridemo kot opozicija. Težko rečemo, da so točni do vsake decimalke, ampak na podlagi nam dostopnim podatkov smo izračunali finančne posledice za državni proračun v korist invalidov, ki so na zaposlitveni rehabilitaciji v znesku pet milijonov evrov. Torej spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prosim, da ta zakon skupaj sprejmemo in v bistvu naredimo nekaj koristnega za invalide in jim dodatno omogočimo, pa jih tudi motiviramo, da stopijo v zaposlitveno rehabilitacijo.

Hvala za čas.

Najlepša hvala tudi vam za dodatno obrazložitev.

Zdaj preden dam besedo naprej državnemu sekretarju na Ministrstvu za delo, naj povem da gospoda Aljaža Kovačiča nadomešča gospod Jani Möderndorfer, ki ga lepo pozdravljam. In sedaj dajem besedo gospodu Cvetu Uršiču, državnemu sekretarju, ki bo verjetno odgovoril lahko tudi na to izpostavljeno dilemo, ki ste jo na koncu izrazili. Izvolite gospod Cveto Uršič.

Hvala lepa gospa predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovan gospod varuh človekovih pravic, spoštovani gostje.

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, kot je poslanec Židan povedal je bil sprejet leta 2004, začel pa se je uporabljati 2005. Zakon je v teh 15 letih pomembno prispeval k boljšim možnostim invalidom. Da si uredijo svoje življenje tako, da sami zaslužijo za potrebe in so na ta način socialno vključeni in tudi izpolnijo svoje karierne in druge želje ter potrebe. To zakon vključuje tako ukrepe na strani aktivne politike, kot tudi pasivne. En izmed teh o katerih danes govorimo je siguren na tej aktivni strani, poleg zaposlitvene rehabilitacije tudi možnost usposabljanja na delovnem mestu in pa seveda potem možnost zaščitne zaposlitve, podporne zaposlitve in podobno. Pomembno je pa seveda prispeval k boljšim možnostim za zaposlovanje tudi skozi pasivne ukrepe, to so denarni prejemki, na eni strani subvencija plače za zaposlene invalide, možnost financiranja prilagoditve delovnih mest in tako naprej. Da je to res potrjujejo recimo samo podatki za leto 2020, če vemo, da se je lani povečalo število brezposelnih zaradi covida.

Ob tem pa moram ponovno poudariti, ker mi vedno poudarimo, z ukrepi iz PKP pa se je ohranila zaposlitev vsaj 300 tisoč delovnih mest se je na strani invalidov lani zmanjšalo število brezposelnih invalidov za 6 %. To pomeni, da so tudi v času krize oziroma ne krize, epidemije so ukrepi na strani spodbud za zaposlovanje invalidov delovali. Ta pravica, denarni prejemek iz naslova zaposlitvene rehabilitacije se, kot je tudi predlagatelj omenil v času od začetka uporabe zakona ni spremenila. Invalidi imajo pravico do plačila stroškov javnega prevoza, plačila stroškov bivanja in pa denarnega prejemka v primeru, kot je bilo pravilno rečeno, če traja usposabljanje oziroma zaposlitvena rehabilitacija vsaj 100 ur na mesec. Kot predlagatelj ugotavlja pa res je izpade ta skupina invalidov, ki so na usposabljanju, ki so vključene v rehabilitacijo manj kot 100 ur. Iz tega vidika vlada podpira predlog, opozarja na dodatno pomanjkljivost, tudi v tem predlogu to je plačilo malice v času izvajanja zaposlitvene rehabilitacije. Glede zadnjega predloga o možnosti začetka uporabe po objavi, pa vlada ni zavzela do sedaj stališča.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

V kolikor bo kasneje še kakšno odprto vprašanje, boste nanj seveda odgovorili. Sedaj pa dajem besedo Zakonodajno-pravni službi, gospe Lenči Arko Fabjan. Izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Podali smo pisno mnenje glede predlaganega zakona in bistvena pripomba naša je bila glede opredelitve osnove za izračun denarnega nadomestila, do česar se je opredelil tudi predlagatelj, ko je povedal, da je to našo pripombo upošteval in da je pripravljen amandma, kjer je osnova za izračun minimalna plača, se pravi in ne vem neto minimalna plača. Druga pripomba pa se je ravno tako nanašala na vprašanje, na katerega se je v uvodu opredelil tudi predlagatelj, to je pa vprašanje začetka veljavnosti oziroma uporabe zakona, ker je tu neskladje med predlagano rešitvijo in obrazložitvijo, tako da je vprašanje zasledovanega cilja oziroma kdaj naj bi se dejansko zakon začel uporabljati.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Danetu Kastelicu. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav. Spoštovane poslanke in poslanci, drugi gostje.

Tudi sam preden predstavim mnenje Komisije Državnega sveta naj vsem skupaj zaželim srečno, predvsem pa zdravo leto 2021. Komisija Državnega sveta je na svoji 51. seji, 17. decembra obravnavala dopolnitev Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in ugotavlja, da želi predlagatelj s spremembami in dopolnitvami Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji zagotoviti predvsem pošteno in pravično nagrado invalidom, ki so vključeni v sistem zaposlitvene rehabilitacije za zakonsko določeno pravico do povračila stroškov in prehrane. Na takšen način bi bili do nagrade za delno upravičeni tudi tisti invalidi, ki na mesečni ravni ne zmorejo opraviti več kot 100 ur dela. Navedeno bi po oceni predlagateljev invalide dodatno motiviralo za vključevanje v storitve zaposlitvene rehabilitacije in tudi njen uspešen zaključek. Hkrati bi se pa tako povečale tudi njihove možnosti zaposlitev ter zvišale stopnjo njihove socialne in pa seveda materialne varnosti. Komisija je bila seznanjena tudi s stališčem pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki predlaganim spremembam, kot smo tudi danes slišali ne nasprotuje in je komisiji poročalo, da je predlog zakona o predloženim mnenjem ostalim ministrskim resorjem v okolici. Komisija je bila seznanjena tudi, da svet za invalide Republike Slovenije predlog zakona obravnava na seji 2. decembra in ga soglasno podprl.

Svet za invalide tudi ocenjuje, da Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji celovito ureja problematiko usposabljanja in zaposlovanja invalidov, na kar nakazuje tudi aktualni podatki Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje glede števila vključenih v različne možne načine aktivacije, kar je pa tudi izpostavil državni sekretar. Tako kvotni sistem zaposlovanja invalidov, kot tudi ostale olajšave iz tega naslova so skupaj s storitvenim zaposlitvene rehabilitacije namreč vplivale na to, da v letu 2020 ostaja stopnja zaposlovanja brezposelnih invalidov izboljšana iz preteklih let. V svetu za invalide, ki ga sestavljajo predstavniki invalidov oziroma invalidskih organizacij, stroke in države so bile ob obravnavi predloga zakona popolnoma soglasni in ugotovili, da predlog zakona ob minimalnih korekcijah in uskladitvah sistema socialnega varstva predstavlja velik korak v pravo smer. Komisija se je seznanila tudi z mnenjem Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, ki je ravno tako izrazil podporo in čimprejšnji uveljavitvi. Ugotavljali smo, da predlaganim rešitvam pristojno ministrstvo ne nasprotuje in upamo, da jim bodo podporo v nadaljevanju zakonodajnega procesa izrekle tudi vse poslanske skupine in poslanci in pa seveda tudi v končni fazi vlada Republike Slovenije, da bi le ta zakon čim prej stopil v veljavo in pa seveda zmanjšal tudi napetost na tiste invalide, ki čakajo, da se jim preko zaposlitvene rehabilitacije uredi ta status.

Hvala za pozornost.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa v teh uvodnih stališčih dajem besedo še varuhu človekovih pravic, gospodu Petru Svetini, ki na varuhu ste se precej časa ukvarjali tudi s tem vprašanjem. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa predsednica, spoštovani predlagatelj, spoštovane poslanke in poslanci in ostali gostje.

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanja invalidov je zagotovo eden najpomembnejših zakonov, ki jih ureja področje invalidov. Pri varuhu pa smo že v letu 2016 prejeli več pobud, v katerih so posamezniki opozarjali na problematiko zaposlitvene rehabilitacije, predvsem v povezavi s pravico do denarnih prejemkom. V skladu s 17. členom ZZRZI-ja ima invalid, ki mu je priznana pravica do zaposlitvene rehabilitacije, pravico do denarnega nadomestila in pa seveda v samo, kot je bilo že danes omenjenih, če dosega najmanj 100 ur in če invalid ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči iz naslova pravic brezposelnih oseb. Iz pobud je izhajalo, da invalidi večinoma opravijo več kot 100 ur in za dodatne ure niso nagrajeni. Morebitne izostane, tudi upravičeni na primer bolezen, operacije in podobno se ne upoštevajo font ur, torej vključitev rehabilitacije ne pomeni rednega dohodka. Še huje je invalidom, ki zmorejo na podlagi odločbe, ZPIZ-a ali ob morebitnih drugih utemeljenih primerih delati le še v skrajšanem delovnem času, na primer štiri ure. Kljub temu je pogoj enak za vse. 100 ur na mesec, kar je v polovičnem delovnem času skoraj nemogoče.

Pobudniki so ravno tako menili, da so v primerjavi z neinvalidnimi iskalci zaposlitev, ki sicer prejemajo denarno socialno pomoč ob precej slabšem položaju. Prvi prejmejo potem denarno socialno pomoč, ki je malo nižja od denarnega prejemka, ki ga prejme invalid v zaposlitveni rehabilitaciji. Takrat smo se tudi prvič obrnili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in izrazili zavedanje, da denarni prejemek, ki ga prejme oseba vključena v zaposlitveno rehabilitacijo ni plačilo za opravljeno delo. Podali smo jim vse svoje pomisleke in v bistvu smo, kot sem že rekel leta 2016 opozarjali na to, žal smo morali to v naših naslednjih letnih poročilih o 17., 18. in 19. ponovno poudarjati, v tem trenutku pa verjamem, da bo s to spremembo zakona ta nepravičnost odpravljena in sem zelo zadovoljen, da je bilo tudi naše priporočilo upoštevano.

Hvala lepa.