Spoštovane kolegice, cenjeni kolegi, cenjeni in spoštovani gostje! Vsem želim en lep dober dan.

Pričenjam 36. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vse prisotne še enkrat prav lepo pozdravljam. Obveščam vas, da opravičenih za današnjo sejo ni, s pooblastilom pa sodeluje naša poslanka, poslanska kolegica iz stranke SMC Mojca Žnidaršič, ki nadomešča našo kolegico Janjo Sluga in jo prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red; predlog zakona o dopolnitvi Zakona o cestninjenju v skrajšanem postopku. Ker so pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga sprejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O CESTNINJENJU, ki ga je Državnemu zboru 1. 12. 2020 v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper, s predlogom, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 87. seji 11. 12. 2020 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopu. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje, na predlog zahteve poslank in poslancev Poslanske skupine SAB, LMŠ, SD in stranke Levica. Za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 11. 12. 2020, ki je objavljen na spletni strani Državnega zbora s sklicem, oziroma na e-klopi.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo; predlog zakona z dne 1. 12. 2020, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 14. 12. 2020, mnenje Vlade z dne 16. 12. 2020 ter mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 17. 12. 2020. Rok za vložitev amandmajev je do začetka oziroma predloga zakona do … sedaj so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin SAB k 1., 2. in 3. členu. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni; predlagatelj oziroma skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper, Ministrstvo za infrastrukturo, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, DARS d.d. ter Zakonodajno-pravna služba.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razprave in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnitev, dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona v imenu skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper, ki jo pa zastopa na današnji seji naš kolega mag. Andrej Rajh.

Gospod Rajh, izvolite.

Hvala lepa, kolega Podkrajšek za besedo. Spoštovani državni sekretar, kolegice poslanke in poslanci!

Kot vemo vsi, je epidemija covid močno posegla v naša življenja in s ciljem njene, omejitve njenega širjenja je Vlada sprejela odloke, ki so omejili gibanje ljudi na občine. In kot vemo, se vsako leto ob začetku leta začne, vstopi v veljavo nova vinjeta za uporabo hitrih cest in avtocest, ki se začne prodajati že v bistvu decembra predhodno leto in velja do konca januarja naslednje leto.

V Poslanski skupini SAB smo zaradi omejitev, ki so nastale, omejitev gibanje na občine, ki so nastale kot posledica vladnega odloka, oba ministra – ministra za infrastrukturo in ministra za finance pravočasno preko ustnih poslanskih vprašanj opozorili in dobili zagotovila, da bosta šla iskati rešitev v to smer, da bi nekako zaradi nemožnosti uporabe letnih vinjet uporabniki nekako bili refundirani. Mi smo predlagali, ker je najbolj enostavno, da se imetnikom letnih vinjet, letnih vinjet za leto 2020 prizna 25 procentni popust pri nakupu letnih vinjet za leto 2021 in da se to izkaže bodisi z računom, bodisi torej z računom nakupa, bodisi s kuponom od vinjete.

Torej eno od teh zadev je vsak voznik ali pa imetnik dolžen hraniti, tako da to ne bi smela biti nobena ovira. Zato smo bili toliko bolj presenečeni, neprijetno presenečeni, ko se je 1. decembra začela prodaja letnih vinjet po nespremenjeni ceni, brez nobenih izjem in zato danes tudi vlagamo spremembo oziroma dopolnitev zakona, ki tudi ta problem naslavlja, torej da bodo tudi ti imetniki novih vinjet za leto 2021, ki so jih že kupili po ceni 110 evrov, ob predložitvi računa lahko refundirali od koncesionarja, to je od družbe Dars.

Da si boljše predstavljamo, kako je izgledala omejitev na občine – tu je zemljevid mestne občine Maribor z narisanimi mejami in tu je v bistvu s to debelo črto narisana avtocesta, ki poteka čez mariborsko mestno občino. Na dostop iz mestne občine Maribor je možen samo na vstopu v torej v kraju Pobrežje, izstopa iz mestne občine pa sta že v drugi občini. To ni osamljen primer. Tu na primer na drugi strani imam zemljevid občine Rogaška Slatina, preko katere sploh ne poteka avtocesta. Torej krajan ali pa občan občine Rogaška Slatina, če želi do avtoceste, mora postopati preko drugih občin. Pa to ni edini primer. Taka je tudi na primer občina Komen ali pa občina Slovenske Konjice. Tako da se ti problemi kar vrstijo in ogromno državljanov je s poštenim namenom kupilo celoletno vinjeto, jo v začetku leta plačalo, potem pa zaradi vladnega odloka ga preprosto niso mogli uporabljati v obsegu, kot jim je to bilo obljubljeno. Tako da v tem smislu tudi ne nastanejo nobeni finančne posledice za družbo Dars, ker preprosto ta do svojih uporabnikov zaradi vladnega odloka ni izpolnila svojih obveznosti.

Tako da v bistvu jaz predlagam, da se ta temu našemu predlogu prisluhne. Lahko bi Vlada, bom rekel te probleme tudi bolj tehtno pristopila k reševanju. Vemo, da velika večina imetnikov vinjet, torej ti, ki so kupili vinjeto za leto 2020, da jo bodo kupili tudi za leto 2021. In če bi želela Vlada k temu proaktivno, projektivno pristopiti, torej uporabniško primerno pristopiti, bi lahko tudi se poslužila ene pavšalne rešitve, da bi … ker je 99 procentov uporabnikov letnih vinjet enakih, da bi jim kar avtomatsko, da bi kar avtomatsko znižala cene vinjet. Mi smo tu šli v bistvu korak dalje in smo vseeno zahtevali, da se nekdo, ki je kupil vinjeto, izkaže s kuponom, bodisi z računom.

Tako da v bistvu jaz pozivam, da se vsaj ta naš predlog, ki je, ki sledi temu, da če nekdo nekaj kupi, plača pošteno in če ne dobi storitve v obsegu, kot je to bilo pogodbeno dogovorjeno, ker zavedati se moramo, da z nakupom vinjete se sklene med dvema partnerjema, poslovnima partnerjema pogodba. In če en poslovni partner svojega dela v celoti ne izpolni, je potem samoumevno ali pa v bistvu v eni urejeni pravni državi samoumevno, da tisti del, tisti partner, ki svoje obveznosti ne izpolni, to tudi v bistvu … da drugemu partnerju ponudi eno odškodnino. Zato prosim za podporo našemu predlogu.

Hvala lepa.

Hvala mag. Rajh za vašo dodatno obrazložitev.

Želi k predlogu zakona podati mnenje predstavnik Vlade oziroma ministrstvo za infrastrukturo, državni sekretar Aleš Mihelič?

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagatelji zakona o dopolnitvi Zakona o cestninjenju bi želeli povrniti domnevno škodo imetnikov letnih vinjet zaradi najmanj trimesečne nezmožnosti uporabe cestninskih cest v letu 2020. Nezmožnost uporabe cestninskih cest je po njihovi oceni nastopila zaradi sprejetja ukrepov za zajezitev epidemije covid, ko je bilo prepovedano gibanje med občinami in statističnimi regijami. Predlagano je, da bi se imetnikom letnih vinjet za leto 2020 priznal 25 odstotni popust pri nakupu letne vinjete za leto 2021.

Uvodoma je potrebno poudariti, da se za vinjeto plačuje pravica do uporabe cestninskih cest za določen čas, ne glede na to, koliko kilometrov vozilo dejansko opravi po cestninskih cestah oziroma koliko časa dejansko uporablja cestninsko cesto. Če zaradi ukrepa prepovedi prehajanja občinskih meja določen upnik ni mogel v drugo občino, to v praksi še ne pomeni, da cestninske ceste tudi dejansko ni uporabljal. Dejstvo je, da so kljub omejitvam gibanja veljale številne izjeme, ko je bilo gibanje med občinami vseeno dovoljeno; odhod na delo, skrb za družinske člane, obisk zdravnika in podobno.

Predlagana rešitev, da bi popust avtomatično priznali vsem, ki so kupili letno vinjeto za leto 2020 ni sprejemljiva, saj je bila vsem uporabnikom uporaba cestninskega omrežja omogočena. Poleg tega ni nobenega ustreznega inštrumenta, s katerim bi lahko preverili oziroma bi lahko uporabniki dokazali, da v tem času niso uporabljali cestninskih cest in so posledično upravičeni do popusta. Zgolj dokazilo o nakupu letne vinjete za leto 2020 ni in ne more biti podlaga za povračilo kakršnihkoli stroškov v zvezi z nakupom letne vinjete za leto 2021. Predlog poleg vsebinskega tudi ni tehnično izvedljiv, saj bi terjal številne spremembe v organizaciji in izvedbi prodaje vinjet. To bi obenem zahtevalo tudi daljše časovne obdobje, hkrati pa povzročilo znatne dodatne stroške za izvedbo, kar bi poleg izgube prihodka iz naslova cestninjenja osebnih vozil dodatno obremenilo družbo Dars.

V obstoječem sistemu so vinjete v prodaji na 2 tisoč 341 prodajnih mestih doma in v tujini. Prodaja jih 14 poslovnih partnerjev družbe Dars, ki imajo poleg lastnih prodajnih mest, še 54 podizvajalcev. Na vseh prodajnih mestih bi se moralo zagotoviti enake pogoje za prodajo, saj bi morali biti sprejeti ukrepi nediskriminatorni. Predlagani ukrep bi v praksi pomenil, da bi letne vinjete za leto 2021 prodajali po dveh različnih cenah in sicer po redni ceni – 110 evrov za vinjeto 2A in 220 evrov za vinjeto 2B ter po ceni znižani za 25 odstotkov, torej 82,5 evrov za vinjeto 2A in 165 evrov za vinjeto 2B. V ta namen bi bilo potrebno nadgraditi informacijske sisteme na način, da bi ob predložitvi računa ali kupona letne vinjete 2020 le tega ustrezno zabeležili v sistemu in pravilno zaračunavali ceno vinjete.

Nesprejemljivo je tudi to, da bi se kot dokazilo za uveljavljanje popusta štel račun o nakupu letne vinjete za leto 2020 ali kupon, saj bi lahko nastala situacija, ko ne bi skorajda nihče kupil vinjete po redni ceni, saj bi si lahko uporabniki račune oziroma kupone medsebojno posojali z namenom uveljavljanja popusta. Vzpostaviti bi bilo torej potrebno kompleksen informacijski sistem, kjer bi bila zagotovljena sledljivost in transparentnost prodaje, v nobenem primeru pa prodaje po dveh različnih cenah ne bi bilo mogoče izvajati na zaupanje. Predlog tudi ne daje rešitve za vse uporabnike, ki so od 1. 12. 2020 dalje že kupili letno vinjeto za 2021 oziroma jo b odo kupili do trenutka, ko bi predlog zakona začel veljati. Predvideva se, da bi bila do uveljavitve novele zakona prodana že večina letnih vinjet za leto 2021. Če bi vsi ti uporabniki, ki letno vinjeto do takrat … ki bi letno vinjeto do takrat že kupili, želeli izkoristiti enako ugodnost, potem bi se jim moralo zagotoviti vračilo razlike v ceni ter obenem nadgraditi informacijski sistem.

Predlagatelji se sklicujejo tudi na urejanje te problematike v Nemčiji, Avstriji in Italiji. V konkretnem primeru ni možna primerjava z Nemčijo, kjer se za ta vozila sploh ne plačuje cestnina, niti z Italijo, kjer se za ta vozila plačuje cestnina po prevoženi razdalji. Edina primerjava bi lahko bila z Avstrijo, ki ima vinjetni sistem. Avstrija zaradi obvladovanja epidemije do sedaj ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi bili povezani na vinjeto. Izvedena je bila celo redna letna indeksacija cen vinjet. Zaradi vsega predhodno navedenega, predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o cestninjenju, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper, ne podpiramo.

Hvala za pozornost.

Hvala tudi vam, gospod Mihelič.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, mag. Metoda Hrovat Pirnat?

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje, ki ga je zbor dobil 14. tega meseca in v mnenju podala eno splošno pripombo in tudi k vsem trem členom, posameznim členom pripombe.

Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek je pripravila amandmaje, ki v okviru poslovniških možnosti sledijo mnenju Zakonodajno-pravne službe, zato pripombe iz mnenja Zakonodajno-pravne službe niso več relevantne.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, predstavnik mnenja komisije k … podati predlogu zakona, državni svetnik Bogomir Vnučec?

Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani!

Naša komisija poudarja, da predlog o priznavanju 25-ega popusta z vštetim ddv pri nakupu letnih vinjet za leto 2021 je všečen in ga razumemo kot dobronamernega. Vendar ga je treba gledati predvsem z vidika javnega interesa in finančnih posledic za državni proračun, saj je družba Dars kot upravljalec cestninskih cest za izpolnjevanje finančnih obveznosti najema posojila s poroštvom Republike Slovenije.

Komisija se ne more strinjati s predlagateljem, da predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva, pri čemer tudi resorno ministrstvo opozarja na finančni izpad prihodka od Darsa v višini 50 milijonov evrov, če bi bil tak predlog sprejet. Ker je cestnina namenjena financiranju upravljanja in vzdrževanja avtocest ter predstavlja pomemben del prihodkov družbe Dars in stabilen finančni vir za odplačevanja najetih posojil, pomeni vsak izpad prihodkov iz naslova cestninjenja tudi manj sredstev za razvoj avtocestne infrastrukture in s tem povezane varnosti tako udeležencev v prometu, ter naših in drugih tujih državljanov in turistov, ki se vozijo po teh cestah.

Komisija opozarja, da je bila možnost uporabe cestninskih cest za določeno obdobje zaradi omejevalnih ukrepov res manjša, ampak tudi glede na številne izjeme, vprašanje v kakšni meri so bili imetniki letnih vinjet dejansko prikrajšani in oškodovani. Ob tem komisija tudi poudarja, da veljavni vinjetni sistem že sam po sebi ni najbolj pravičen, saj gre v prid tistim imetnikom oziroma nam, ki se veliko vozimo, tisti, ki pa ne uporabljajo toliko cestninske ceste pa seveda pa vsi isto plačujemo. Seveda je tu … in ugotavlj- … in priznamo, da je tukaj neka nepravičnost.

Komisija meni, da je v teh trenutnih gospodarskih, zdravstvenih in socialnih razmerah sicer vsak še tako – majhna finančna vzpodbuda ali ugodnost dobrodošla, vendar se je treba zavedati kompleksnosti finančnih posledic epidemije covid-19, ki predstavlja velik izziv za javne finance in bodo, ki bodo imele tudi dolgoročne posledice za ves javni dolg. Na podlagi vsega navedenega komisija ne more podpreti predloga zakona in ga ne podpiramo, pri čemer dodatno opozarjamo, da če bi želeli morebitno prikrajšanost uporabnikov cestninskih cest v času omejevalnih ukrepov zaradi epidemije covid-19 celostno urediti, bi morali predlagati … predlagatelji odpreti tudi vprašanje letne dajatve za uporabo cest ali zavarovanja avtomobilske odgovornosti ali druga vprašanja, vezana na nezmožnost uporabe cest.

Smo pa pozitivno – razumemo predlog ministra za infrastrukturo, da bo z uvedbo elektronskih vinjet bistveno drugačen sistem in takrat računamo, da bo ta pravičnost, ki jo tukaj zdaj pogrešamo, pa večja.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Darsa d.d., predstavnik uprave oziroma član uprave, gospod Peter Gašperšič?

Izvolite.

Hvala, predsednik za besedo. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem.

Zdaj veliko je bilo tukaj že povedanega. Jaz lahko tudi rečem, da razumem dober namen, ki ga predlagatelji zasledujejo. Seveda da to, te težke razmere zaradi izbruha epidemije našim državljanom čim bolj omilijo. Vendar pa bi tukaj želel zadevo zgolj osvetliti še z vidika upravljavca avtocest, to je družbe Dars. Namreč bilo je rečeno, da Dars zaradi teh omejitev, ki jih ni sprejel Dars, ampak Vlada Republike Slovenije, ni izpolnil svojih obveznosti. Jaz bi tukaj želel res jasno povedati, da je Dars svoje obveznosti zelo temeljito in vestno izpolnjeval. Mi smo zagotavljali prevoznost avtocest ves čas, celo pospešeno smo jih obnavljali in vzdrževali, skratka naše ekipe, naši delavci so bili aktivni vest ta čas. Bom rekel tudi, ko so veljale omejitve prehodov med občinami. Tako da Dars je, ne da je manj delal, lahko rečemo, da je več delal, zato da bi bom rekel ohranjal in zagotavljal prevoznost avtocest. In zdaj posledično bi torej nosil neko breme odločitev, ki jih je sicer sprejela Vlada, prevzemat bi jih moral pa Dars kot delniška družba, kar bom rekel, je lahko tudi problematično.

Tako da z vidika tega na koga ta zakon naslavlja oziroma predlog zakona naslavlja, ta zahtevek bi lahko tudi rekel, da Dars ni tisti pravi naslovnik, ki mora zagotoviti povračilo za morebitne te ukrepe.

Drugo, kar bi želel še poudariti je pa to, da smo, da torej to, kar je bilo tudi že rečeno s strani predstavnika Vlade, državnega sekretarja, da Dars tukaj ima potem tudi izvedbene težave, komu torej priznati to opravičilo. In nenazadnje seveda sama ta finančna posledica, ki bi zaradi bom rekel, če bi priznali to opravičilo, recimo nekemu deležu kupcev letošnje vinjete oziroma vinjete za leto 2021, bi ta bom rekel manjši, manjši priliv iz tega naslova znašal lahko blizu 20 milijonov – ni številka 50 milijonov. Se pravi kljub vsemu nekaj nižje. Vendar pa bi tukaj opozoril, da bi neposredno, torej zaradi tega manjšega priliva in zaradi manjšega obračuna ddv-ja bil oškodovan neposredno tudi državni proračun.

Skratka, želel sem še določene te vidike osvetliti. Predvsem pa tega, da družba Dars ni tista, ki bi bom rekel povzročila kakršnekoli omejitve in ki ne bi izpolnjevala svojih obveznosti, ampak ravno nasprotno – smo jih še v dodatni meri torej izpolnili in zagotavljali.

Hvala lepa.