Spoštovane kolegice in kolegi, vsi vabljeni, dobro jutro! Vse prav lepo pozdravljam!

Opozarjam vas, da je danes redna seja Državnega zbora in da bomo morali končati najpozneje ob 11.30; verjamem pa, da imate tudi mnogi pred tem sestanke poslanskih skupin.

Začenjam 33. nujno sejo Odbora za kulturo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Zmago Jelinčič Plemeniti in Samo Bevk, ki pooblašča Matjaža Hana za nadomeščanje iz kvote Socialnih demokratov in ga prav lepo pozdravljam, Marko Koprivc pa nadomešča Matjaža Nemca.

S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda, in sicer: pregled uresničevanja sklepov, sprejetih na 30. nujni seji Odbora za kulturo, glede ustavitve financiranja Slovenske tiskovne agencije iz državnega proračuna. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREGLED URESNIČEVANJA SKLEPOV, SPREJETIH NA 3. NUJNI SEJI ODBORA ZA KULTURO, GLEDE USTAVITVE FINANCIRANJA SLOVENSKE TISKOVNE AGENCIJE IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA.

Obravnava točke je zahteva poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB za sklic nujne seje Odbora za kulturo z dne 9. 11. 2020. Prejeli ste tudi nekaj dodatnega gradiva, ki ga zdaj ne bom naštevala.

Na sejo so bili vabljeni kot predlagateljice poslanske skupine, minister za kulturo, gospod Vasko Simoniti, Bojan Veselinovič, direktor STA, Mladen Terčelj, predsednik Nadzornega sveta STA, Uroš Urbanija, direktor UKOM, in dodatno vabljeni Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev STA, Gorazd Podbevšek in Damjan Tušar, Služba Vlade za zakonodajo, ki pa se je opravičil. Upam, da so ostali vabljeni prisotni, da bodo lahko spregovorili.

Besedo dajem predlagateljem zahteve za sklic seje, predstavnici Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, gospe Lidiji Divjak Mirnik.

Hvala za besedo.

Dobro jutro vsem skupaj! Gospod minister, gospod Urbanija, gospod Veselinovič, kolegice in kolegi!

Bom zelo kratka, ker nimamo dosti časa, pa zato, ker so dejstva pravzaprav znana, dobili ste jih tudi kot gradivo s sklicem te seje.

Zakaj smo danes spet tukaj, zakaj je spet seja – ja, zato, ker gospod Urbanija še ni storil tega, kar mu je Odbor za kulturo 4. decembra 2020, pred štirinajstimi dnevi, tudi naložil, zelo preprosto. Zakaj tega ne stori in samovoljno krši pogodbo, bo verjetno danes povedal sam.

V tem trenutku oziroma do danes so se zgodile naslednje zadeve. Dobili smo namreč sporočilo gospoda Veselinoviča in ostalih združenj, da zadeva še ni plačana, se pravi, denarja na računu STA še ni, kar pomeni, da denarja za plače ni, kar pomeni, da je ogroženih ca sto delovnih mest plus sto družin, ki za temi delovnimi mesti stojijo. Potem smo dobili tudi mnenje Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, ki je jasno povedala, da niso bili vključeni v predmetno gradivo in da so podali mnenje, da to, kar gospod Urbanija počne, je pravzaprav res skrajna sankcija, o kateri je treba premisliti, in da so neke težave, ki bi jih bilo smiselno v pogodbi med STA in državo verjetno tudi spremeniti. Posebej so v tem mnenju zapisali: »Upoštevati je namreč treba, da bo imel ukrep ustavitve plačila lahko za posledico okrnjeno ali zaustavljeno izvajanje javne službe.« To je opozorilo Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. Vendar tudi glede na to si direktor UKOM dovoli vse to kršiti in se požvižgati na vsa mnenja, zato ker on to lahko, ker ima moč, ki jo na ta način seveda tudi izkazuje. Nato smo dobili sklepe oziroma pravno mnenje, ki ga je izdelal Gorazd Podbevšek, univerzitetni diplomirani pravnik, kjer pravi: »Prvič, UKOM je po našem mnenju zahteval od STA podatke, do katerih ni upravičen po zakonih in notranjih aktih družbe. Drugič, UKOM je po našem mnenju zahteval od STA podatke, do katerih ni upravičen na podlagi pogodbe, drugače interpretirana pogodbena določila bi bila nična. In tretjič, STA po našem mnenju ni kršila pogodbe z ne posredovanjem podatkov in UKOM nima pravne podlage za samovoljno ustavitev financiranja z ustavitvijo izplačil, odpovedjo pogodbe in s pogojevanjem za sklenitev nove pogodbe.« Torej, vprašanje nas, predlagateljev te seje, je, gospod Urbanija, zakaj ne plačate STA tega, kar jim po zakonodaji in po pogodbi pripada.

Vmes je prišlo tudi pismo Mijatovičeve premierju Janši, na kar premier Janša seveda ne odgovarja, odgovarja v njegovem imenu gospod Urbanija, kjer zaključi, zelo zanimivo, in sicer, gospod Urbanija je namreč sklenil z besedami (navajam), da »Slovenija temelji na vladavini prava ter da so tovrstni spori v pristojnosti sodišč.« Ja, res je.

Toliko za začetek. Mi smo zdaj predlagali dva sklepa, ki se od tistih, ki smo jih že sprejeli, razlikujeta samo v tem, da namesto »nemudoma« gospoda Urbanijo pozivamo, da svoje dolžnosti izpolni v treh dneh, tiste, ki bi jih moral že zdavnaj.

Naj pa za zaključek samo še povem, da v Listi Marjana Šarca menimo, da je STA neodvisna, visoko profesionalna in verodostojna agencija, kjer delajo visoko profesionalni novinarji, ki svoje delo opravljajo korektno, objektivno in pošteno. In tako naj tudi ostane, ne glede na to, da je tam ne nekem direktorskem mestu nek gospod Urbanija.

Hvala lepa.

Hvala lepa predlagateljici.

Besedo dajem ministru za kulturo. Gospod Vasko Simoniti, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Sam bom tudi povsem kratek, marsikaj je bilo že razjasnjeno na prejšnjem odboru. Bili so pa sprejeti sklepi, o katerih bo verjetno še veliko govora, koliko so izpolnjeni. Jaz bi rekel samo to, da odbor sprejema marsikatere sklepe in nalaga odgovornosti za izvrševanje sklepov na pristojne državne organe, a to stori običajno glede na razpravo in argumente, ki so pravzaprav predstavljeni pogostokrat ne v celoviti in pregledni obliki. Ti sklepi se nalagajo, ne da bi vedeli, kakšne so dejansko možnosti tistih organov, ki naj bi te sklepe izvršili, predvsem pa so mnogokrat posledica neupoštevanja, torej neslišanja pravih argumentov, ampak so posledica poenostavitev in nerazjasnitev obravnavane problematike in pogosto pač vsiljevanje, če hočete, politične volje tistih, ki imajo v takem odboru določeno moč ali premoč in ki temelji pogosto tudi na politični propagandni všečnosti brez vsake odgovornosti. Zato se pogosto vsiljuje uresničitev sklepov, ki ohranjano nevzdržno stanje, neodgovornosti in neupoštevanje tistih podlag, ki omogočajo preglednost, torej transparentnost delovanja nekega organa, in ki ne omogočajo vpogleda v upravičenost, recimo, do finančnih virov, torej vpogleda do finančnih virov in njihove porabe ter odgovorno ravnanje s takimi finančnimi sredstvi. Mislim, da morajo biti izpolnjeni vsi ti pogoji. In kako se uresničujejo ti sklepi, ki so bili zadnjič zapisani, pa upam, da bo možnost, da bo o tem povedal tudi gospod Urbanija. Mene zanima predvsem, jasno, vsi sklepi, če hočete, predvsem pa tisti, ki bi morali biti na začetku napisani, pa so napisani pod številkami 6, 7, 8 in 9. Če so ti izpolnjeni, bomo slišali in bomo videli, kajti tudi uresničitev teh sklepov omogoča, da se vse ostale stvari verjetno bolje razjasnijo.

Najlepša hvala.

Hvala gospodu ministru za njegovo mnenje. Jaz resnično upam, da sem ga narobe razumela, da sklepi odbora in demokratično glasovanje v Državnem zboru ni zavezujoče, ni pomembno. Jaz sem imela pač občutek, da omalovažujete delo tega odbora in tudi celega Državnega zbora. Jaz mislim, da je to naša naloga, da počnemo točno to, kar počnemo. In sklepi, ki dobijo večino v parlamentu, so izglasovani, tako deluje demokracija. Oprostite, minister, nimate besede.

V imenu predlagatelja Lidija Divjak Mirnik.

Hvala lepa.

Ja, mislila sem, da bomo to sejo hitro končali, ker je vse jasno in gospod Urbanija bo to plačal, kar je njegova naloga. Ampak ne, gospod minister pač nastopa tako, kot nastopa. Ampak okej.

Gospod minister, moram vam povedati, da sklepi, ki smo jih zadnjič sprejeli na prejšnjem odboru, o katerih ste vi očitno govorili – danes imamo namreč druge, ker je novo gradivo, tega vam mogoče niso povedali -, vsi stojijo. Razen tisti ne stoji, ki ga je predlagala koalicija in se ga je tudi izglasovalo. Tisti prvi pa res ne stoji, ker je nezakonit, vsi ostali pa zelo stojijo. To je prvič. Pri sklepih ne gre za nobeno vsiljevanje politične volje, ki temelji na politični všečnosti, kot ste dejali, ampak ti sklepi, ki smo jih danes predlagali, temeljijo na pogodbi in temeljijo na dolžnostih, ki jih ima Vlada Republike Slovenije do STA, zelo preprosto. In tu ni nobene politične všečnosti niti nobene politične volje, ampak stvari stojijo na temelju prava, tako kot bi bilo povsem normalno oziroma je bilo v tej državi, dokler… Pa bom tu končala.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Zdaj pa dajem besedo direktorju UKOM, gospodu Urošu Urbaniji.

Najlepša hvala za besedo.

Deset dni je od tega, kar smo se tukaj zadnjič zbrali. Glede na sklepe, ki ste jih sprejeli, sem bil tedaj prepričan, da bo financiranje Slovenske tiskovne agencije že zdavnaj urejeno, žal pa je to prav nasprotno. Glede na sklep, ki ste ga sprejeli, bi moral direktor Veselinovič na UKOM posredovati vso zahtevano dokumentacijo, posledično pa bi UKOM v skladu s pogodbo lahko plačal zapadle obveznosti. Žal se to ni zgodilo, direktor Veselinovič je ravnal prav nasprotno, iskal je tisoč in eno opravičilo, da zahtevane dokumentacije ne bi izročil. Naj začnem najprej z njegovimi izjavami, ki evidentno odražajo nepoznavanje zakonodaje ali pa so popolna laž. Naj ga citiram: »Če bi jaz kot direktor odgovarjal na vprašanja, koliko je dolg intervju, koliko je dolg drug članek, zakaj se odgovorna urednica podpisuje pod izjave za javnost skupaj s svojimi 21 kolegi, je to nekaj, kar bi bilo z moje strani, direktorja družbe, kršenje medijske zakonodaje.« Da se je direktor mirno medijem zlagal, ko je trdil, da smo ga spraševali, zakaj se odgovorna urednica podpisuje pod izjave za javnost na temo tedenskih pritiskov s strani vladajočih, smo že zadnjič pojasnili, da gre za evidentno laž, kajti tega ga ni nihče nikoli vprašal. Vprašali pa smo ga, zakaj direktor Veselinovič odgovorne urednice ni zaščitil in takoj reagiral, ko so se začeli izvajati domnevni pritiski. Še več, logično bi bilo, da proti uradnikom, ki izvajajo pritiske in postavljajo razne zahteve odgovorni urednici – poudarjam, domnevne pritiske -, direktor Veselinovič poda kazenske ovadbe, pa tega ni storil in evidentno opustil dolžno ravnanje. Spodobilo pa bi se tudi, da se nam javno, torej UKOM-u, opraviči za izrečeno laž; žal, tega nismo bili deležni. Drugo pa je njegovo popolno nepoznavanje medijske zakonodaje, na katero se sklicuje in trdi, da nam ne sme posredovati podatkov o dolžini člankov, ker bi s tem kršil medijsko zakonodajo. Bom vesel, če mi lahko navede člen, po katerem je to prepovedano. Dolžina in število posameznih prispevkov so namreč javni podatki in jih z nekaj kliki lahko poišče kdorkoli. Da bo njegovo nepoznavanje zakonodaje še bolj evidentno, naj opozorim tudi na naslednje dejstvo. Ministrstvo za kulturo zahteva od medijev, ki so prejemniki subvencij za medijske vsebine, zelo natančno poročilo, med drugim prav to, kolikšna je dolžina posameznega objavljenega prispevka. Upam, da s svojo kreativno interpretacijo zakonov direktor Veselinovič ne želi trditi, da so nekdanji ministri, najpogosteje iz stranke SD, s tem kršili medijsko zakonodajo in se vmešavali v vsebino medijev. Načeloma pa bi po tej razlagi medijske zakonodaje direktor Veselinovič tudi sam lahko kazensko odgovarjal, saj je UKOM-u poročal tudi o statističnih podatkih objavljenih novic, pa se mu očitno tedaj to ni zdelo sporno. Še 6. novembra nam je posredoval naslednje statistične podatke glede vsebine (citiram): »V tem obdobju leta 2020 smo objavili 60 tisoč 782 povzetkov novic, ki vsebujejo ključne najbolj bistvene podatke o dogodkih doma in po svetu v slovenskem jeziku. To pomeni, da je bil obseg produkcije za 6 % večji kot v enakem lanskem obdobju. V angleškem servisu smo v opazovanem obdobju objavili 9 tisoč 228 povzetkov novic, kar pomeni 13,5 % rast glede na enako obdobje lani. In še, za 19 % več je bilo v medletni primerjavi v tem obdobju opravljenih radijskih novic.« Sicer danes direktor Veselinovič trdi, da krši medijsko zakonodajo, če posreduje te podatke, ampak seveda so to njegove ugotovitve za dnevnopolitično manipuliranje. V resnici so ti podatki zelo pomembni. Samo iz zgornjih podatkov bi direktor lahko mirno zaključil, da v naslednjem letu potrebuje za ca 10 % več sredstev, kar pač producirajo toliko več novic. Če bi vzporedno s tem gledali še dolžino posamezne novice, pa lahko dobimo morda čisto drugo sliko, prav tako, ali gre za domače novice ali novice iz sveta. Roko na srce, svetovnih novic je praktično vsak dan neskončno, ni pa neskončna slovenska državna blagajna. Tako se ne čuditi, če je lani pričakoval slaba 2 milijona evrov, glede na 10 % rast letos že 2 milijona 200 tisoč, čez kakšnih pet let lahko pričakujemo morda 3 milijone, čez deset let pa 10 milijonov evrov.

Da število novic in njihova vrsta in javna objava ne pomenijo kršitve medijske zakonodaje, je sicer zadnjič lepo odgovorila tudi odgovorna urednica, ko je mirno tukaj citirala statistične podatke. Naj ponovim: »Kulturno uredništvo STA je približno v enem letu objavilo 70 intervjujev s predstavniki najrazličnejših kulturnih zvrsti, film, gledališče, slikarstvo, literatura in podobne umetniške zvrsti.« Če lahko odgovorna urednica javno to pove in naj ne bi bila kršitev medijske zakonodaje, se zdi zgolj nagajanje direktorja Veselinoviča, ki trdi, da tega ne sme sporočiti.

Naj zaključim ta sklop, za katerega nismo prejeli odgovorov direktorja STA Veselinoviča, s katerim pa vztrajno zavaja javnost. Eno so statistični podatki, za katere nihče ne more trditi, da so kakršnokoli vmešavanje v medijske vsebine. Drugo so pa seveda zahteve kogarkoli izven uredništva, da uredništvo objavi to ali ono vsebino, ali še pogosteje, da ne objavi te ali one vsebine. Tovrstne poteze ščiti zakon in uredništvo tudi pred direktorjem. Žal pa ni bil deležen te zaščite nekdanji odgovorni urednik STA Borut Meško, od katerega je direktor terjal pojasnila in poročila celo večkrat dnevno, na koncu pa ga na smrt bolnega vrgel na cesto. Tedaj očitno direktor Veselinovič ni razmišljal o medijski zakonodaji in nedopustnem vmešavanju. Prav tako ni pomislil, da na smrt bolnega človeka ne vržeš na cesto. Prav tako ni pomislil na njegovo družino in vprašanje, kako bodo preživeli. To je v resnici tisto, kar boli. Direktor Veselinovič je nadalje, da bi se izognil sklepom odbora Državnega zbora, najel celo podjetje RMG, da mu je napisalo pravno mnenje, ki bi opravičevalo njegove nesposobnosti. Ne vem, koga je on in nadzorni svet najel za pravno mnenje v trenutku, ko so podpisovali pogodbo z UKOM. Ne vem, koliko je danes RMG direktor plačal za to pravno mnenje, vem pa, da vzporedno s tem zaposlenim grozi, da jim ne bo dal dodatkov, ki naj bi jim pripadali, pa denar za to seveda ima. Prav tako ne vem, ali agencija direktorja Veselinoviča plačuje 8 tisoč 500 evrov na mesec, da sklepa krovne pogodbe, o katerih danes pravniki, ki jih najema STA, trdijo, da so najmanj zelo sporne, če ne nezakonite. Če izhajam iz pravnega mnenja, ki ga je predložil direktor Veselinovič, in če to pravno mnenje zdrži, potem je jasno, da so tako direktor Veselinovič kot člani nadzornega sveta in nekdanja direktorica UKOM-a kazensko odgovorni, ker so podpisali pogodbo, ki je ne bi smeli podpisati. Že na začetku pravnega mnenja pa naj opozorim na naslednjo točko (citiram): »Sodišča Republike Slovenije in drugi organi v Republiki Sloveniji so samostojni in neodvisni, zaradi česar ni mogoče predvideti njihovih odločitev v posameznih primerih, odločitev enega organa pa tudi v ničemer ne obvezuje drugih pristojnih organov. To pravno mnenje zato ne predstavlja garancije naročniku o izidu morebitnih sporov v zadevah, povezanih s pravnim mnenjem.« Upam, da smo vsi prav slišali – to pravno mnenje zato ne predstavlja garancije naročniku o izidu morebitnih sporov v zadevah, povezanih s pravnim mnenjem. Direktor Veselinovič ni od naročnika niti toliko zahteval oziroma ga ni zavezal, da mu povrne stroške tega mnenja, če stvari na sodišču padejo. Ali drugače povedano, direktor Veselinovič je nekoga najel, da mu napiše pravno mnenje, za katerega pa ni pripravljen prevzeti nobene odgovornosti, ker jim je očitno jasno, da je napisano po želji naročnika, torej direktorja STA. Upam, da se ne bomo čez čas pogovarjali, kdo je kriv za zlorabo javnih sredstev, da je direktor Veselinovič lahko plačal to pravno mnenje, ki bi ga lahko z enim stavkom povzeli: UKOM mora STA plačevati ca 2 milijona evrov na leto oziroma toliko, kot želi direktor STA, od STA pa UKOM ne sme zahtevati prav ničesar, nobenega podatka, nobene informacije. Najbolje, da direktor UKOM z zavezanimi očmi vsak mesec podpiše prejete račune s strani STA. Ne vem, kako bi direktorja UKOM-a obravnavalo Računsko sodišče, če bi na tak način podpisoval katerikoli račun. V nadaljevanju citiram še eno trditev iz tega pravnega mnenja: »UKOM nima nobenih zakonskih pristojnosti, niti kot družbenik niti v zvezi z nadzorom izvajanja javne službe, še manj pa v zvezi z nadzorom poslovanja v celoti.« Jasno je torej, da UKOM nima nobene pristojnosti, da sam sebe imenuje predstavnik ustanovitelja.

Naj takoj še enkrat poudarim, pogodbe nisem podpisal jaz, ampak nekdanja direktorica UKOM-a in aktualni direktor STA Bojan Veselinovič. Že zadnjič sem jaz opozarjal na vprašanje opravilne sposobnosti direktorja, ki je podpisoval tako pogodbo. Zapisano v zelo nenavadno luč postavlja direktorja Veselinoviča, štiri člane Nadzornega sveta STA in nekdanjo direktorico UKOM-a Kristino Plavšak Kranjc. Sam sem pretekli teden uradno preveril, ali zapisano drži, in odgovor je pritrdilen. Vsi vpleteni so torej podpisali neresnična dejstva, za katera je očitno vedel tudi direktor Veselinovič in se kljub zapisanemu in podpisanemu skliceval na dejstvo, da UKOM ni predstavnik ustanovitelja, in to z očitnim namenom črpanja javnega denarja z izigravanjem ustanovitelja. Prav zato vas vse obveščam, da sem danes podal naznanilo kaznivega dejanja zoper vse navedene.

Pravno mnenje v nadaljevanju jasno zapiše, da se novinarjem in urednikom ne sme odpovedati delovnega razmerja, zmanjšati plače, spremeniti statusa uredništvu ali kako drugače poslabšati njihovega položaja zaradi izražanja stališč. S tem se seveda lahko samo absolutno vsi strinjamo. Nekako pa mi je zelo žal, da se v tem kontekstu pravno mnenje ni opredelilo tudi do situacije, ki jo je zagrešil direktor Veselinovič, ko je brutalno odpustil novinarskega kolega Boruta Meška. Glede statističnih podatkov, za katere pravno mnenje trdi, da bi bilo posredovanje le-teh kršitev uredniške avtonomije, sem pojasnil že zgoraj in kaže na očitno nepoznavanje delovanja medijev, pa navsezadnje tudi medijske zakonodaje. Popolnoma absurdno pa je stališče v pravnem mnenju, da zahtevo UKOM-a po ukrepanju zoper domnevno visoke uradnike, ki tedensko pritiskajo na odgovorno urednico, uvršča pod skrb za neodvisno poročanje. Skoraj neverjetno se zdi stališče, da pisec pravnega mnenja ne pozna zakonskih obveznosti, in sicer, da je kdorkoli dolžan prijaviti naznanilo kaznivega dejanja, če je s tem seznanjen. Tako bi v prvi moral kazensko ovadbo podati direktor Veselinovič, pa je ni, kajti kaznivo dejanje je, če kdorkoli pritiska na odgovorno urednico, še bolj sprevrženo pa seveda, če naj bi to delal visoki uradnik. Prav zato smo mi, torej UKOM in jaz kot direktor, ukrepali, ko smo bili seznanjeni s to informacijo. In če bi nam direktor odgovoril, bi kazenske ovadbe zoper vpletene uradnike podali mi. Glede vprašanj na temo financiranja smo že zadnjič razložili bistvene okoliščine, zakaj potrebujemo podatke. Če beremo posredovano pravno mnenje, se zdi, da so izpodbijali vse člene pogodbe, razen tistih, ki STA zagotavljajo mesečno financiranje. Kar pa ne drži, saj je, kot sem že omenil, tudi Veselinovič na UKOM pošiljal določene podatke, žal pa je to njegov izbor, UKOM bi po njegovem mnenju lahko samo prikimal. Samovolja direktorja v odnosu do pogodbenih obveznosti je neverjetna. Pošlje nam, na primer, podatke, koliko plača poimensko sedem novinarjev, za ostalih 73 pa ne. Pošlje nam podatke o povečanju tržne dejavnosti, žal pa na naša vprašanja ne odgovarja. Če ne sme pošiljati podatkov na temo tržne dejavnosti, kot sam pravi, zakaj nam jih potem delno pošilja. Pravi, da je njegova delovna pogodba javna, pa je ne pošlje. V javnosti pa raje govori o neto zneskih svoje plače in poskuša prikriti podatek o strošku, ki ima agencija v zvezi z njim. 6. člen 8. točke Zakona o STA je jasen, da mora pokrivati stroške javne službe in iz naslova tržne dejavnosti. Nekako se zdi logično, samo direktor Veselinovič razmišlja drugače in preko namišljenega in ekonomsko očitno neupravičenega oglaševanja subvencionira nekatere komercialne medije, in to na škodo javne službe in vseh davkoplačevalcev, ker morajo toliko več denarja nameniti iz svojih žepov. Ko smo to poskušali preveriti, nam seveda direktor ni omogočil vpogleda v dokumentacijo. Pravno mnenje sicer na koncu poskuša upravičevati 6. člen, češ da si ga UKOM napačno razlaga, 6. člen pogodbe, ki je nedvoumen. Žal je 6. člen jasen in nedvoumen in ne potrebuje nikakršne dodatne razlage, prav tako ne potrebuje nekih interpretacij, ker je jasen (citiram): »Tudi sicer mora z njim sodelovati in se odzivati na njegove zahteve po dokumentaciji in pojasnilih. » Nikakršnih omejitev tu ni zapisanih in kakršnekoli drugačne interpretacije so zgolj interpretacije, ki pa ne zdržijo resne presoje, ker je tu kristalno jasno zapisano, kaj mora direktor posredovati UKOM-u.

Za konec samo še kratek komentar na mnenje Službe Vlade za zakonodajo. Tako oni kot mi smo seveda prepričani, da ne glede na določila pogodbe nismo v enakem odnosu do STA. Finančna in vsebinska avtonomija seveda jasno predpostavlja, da ne moremo zahtevati, na primer, od direktorja ali pa da družbenik, lastnik ali pa predstavnik ustanovitelja ne more zahtevati od direktorja, kje lahko oglašuje ali kje ne sme, to je ta finančna avtonomija. In če bi to zahteval, seveda bi to pomenilo jasno kršitev finančne avtonomije. Enako velja tudi glede vsebin. Ostalo pa je vprašanje transparentnosti poslovanja in ni zakona v tej državi, ki bi direktorju STA omogočal netransparentno poslovanje in prikrivanje podatkov kljub podpisani pogodbi. Prepričan sem, da v Sloveniji še vedno velja vladavina prava, s tem pa tudi načelo pacta sunt servanda, za spore iz tega naslova pa so pristojna sodišča.

V zvezi z lažnivimi navedbami v pogodbi, kot sem vam omenil, smo podali kazensko ovadbo zoper Veselinoviča, zoper člane nadzornega sveta in zoper nekdanjo direktorico. Prepričan sem pa, da bo prav tako moralo sodišče razrešiti dilemo okrog 6. člena pogodbe, ki ga direktor Veselinovič ne želi izpolnjevati. Nasprotno smo na UKOM-u prepričani, da je treba pogodbo izpolnjevati kot celoto, nikakor pa ne le tistega, ki ustreza samo eni strani.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj pa dajem besedo predsednici Sindikata novinarjev STA, gospe Alenki Potočnik.

Pozdravljeni!

Novinarji STA z objektivnim poročanjem o vsem, kar je v interesu javnosti, in ne glede na pričakovanje vsakokratne vladajoče politike že skoraj 30 let korektno izvajamo javno službo. Delamo v skladu z visokimi novinarskimi standardi in v času epidemije covida-19 še bolj zavzeto skrbimo za dobro obveščenost javnosti o vseh ukrepih in tudi drugih pomembnih informacijah. Pri tem se za informacije obračamo tudi na vladne organe, od katerih pa pričakujemo odgovore na naša vprašanja, ne pa pozivov k temu, naj direktor preda dokumente, to ni naše delo.

Ostajamo zavezani bistvu našega poklica, a za to potrebujemo avtonomijo pri novinarskem delu in tudi sredstva.

Novinarji se zaradi zaustavitve plačila za že opravljeno delo po pogodbi o zagotavljanju javne službe in negotovosti prihodnjega financiranja bojimo tudi za socialno varnost naših družin. Danes namreč mineva 19. dan, odkar nismo prejeli plačila Vlade. Zato Vlado pozivamo, da izpolni svoje obveznosti do agencije in tu zaposlenih in da STA sprejme kot pomembnega zaveznika pri spopadanju z epidemijo covida-19 in izzivih, ki jih prinaša družbi in gospodarstvu. To je naša skupna izjava, predstavnikov Sindikata novinarjev STA, sveta delavcev in zastopstva uredništva.

Hvala.