Spoštovani, sklepčni smo. Začenjamo 36. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Vsem prav lep pozdrav!

Danes opravičenih ni, pač pa poslanka gospa Mateja Udovč nadomešča poslanca Dušana Verbiča, poslanec mag. Dejan Kaloh nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert, poslanec Jani Ivanuša nadomešča poslanca Dušana Šiška, poslanec Jani Prednik nadomešča poslanko mag. Bojano Muršič in poslanka Maša Kociper nadomešča poslanca Franca Kramarja. Glede na to, da v zvezi z dnevnim redom ni bilo do roka pripomb, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI, PO SKRAJŠANEM POSTOPKU, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisano Matejo Udovč, ki jo tudi kot predlagateljico najprej vabim k besedi.

Prosim.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. En lep pozdrav kolegicam in kolegom. En lep pozdrav državnemu sekretarju in vabljenim gostom.

Kot predlagateljica in kot prvopodpisana sem skupaj s sopodpisniki vložila spremembo Zakona o organiziranju in delu policije po skrajšanem zakonodajnem postopku. Pri spremembah zakona gre le za manjšo vsebinsko spremembo zakona. Veljavni zakon se dopolni le z novima 109.b in 109.c členoma, s katerim se za vojne veterane, policiste in uslužbence policije, ureja samo pravica do podaljšanja najemnega razmerja za nedoločen čas, po njihovi upokojitvi.

Naj poudarim, da letos mineva 30 let od ustanovitve manevrske strukture narodne zaščite in preprečitve mitinga resnice v Ljubljani akcija sever. Odločilni prispevek k zmagi nad pripadnike JLA so imeli vsekakor pripadniki slovenske milice, se pravi današnje policije. Za te aktivnosti jim je bil priznan tudi status vojnega veterana osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Vendar pa na žalost danes ponovno ugotovimo, da status vojnih veteranov še ni povsem urejen. Prihaja do različnega urejanja posameznih pravic vojnih veteranov, ki so zaposleni v policiji in tistih, ki so zaposleni v Slovenski Vojski.

Tipičen primer je možnost podaljšanja najemnih pogodb, najemnih stanovanjskih pogodb. Veterani in veteranke, zaposleni v policiji, ki imajo najeto službeno stanovanje, s katerim upravlja Ministrstvo za notranje zadeve, imajo sklenjene pogodbe za določen čas in sicer za čas, ko so zaposleni v policiji. Torej morajo po upokojitvi stanovanje izprazniti in si ponovno reševati svoj stanovanjski problem. Vojni veterani, zaposleni v Slovenski vojski oziroma na Ministrstvu za obrambo, pa pri ureditvi bivanjske problematike teh težav nimajo, saj ob upokojitvi – ponavljam – lahko zaprosijo za sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas. Ob tem se postavlja tudi vprašanje enakosti.

S to problematiko se je Državni zbor že ukvarjal, že leta 2017, ko je sprejel novelo Zakona o organiziranosti in delu policije, s katero je uredil bivanjske težave dveh upokojenih policistov, ki jima je zaradi zdravstvenih težav in posledično invalidske upokojitve, grozila deložacija iz službenega stanovanja. Poleg tega se je takrat uredil tudi položaj in istovrstna pravica za vojnega veterana, ki je izgubil življenje pri opravljanju službe policistom. Že takrat je bilo napovedano, da bo Vlada za reševanje ostale problematike vojnih veteranov, imenovala medresorsko delovno skupino, ki naj bi pripravila predloge spremembe in dopolnitve Zakona o vojnih veteranih, ter pripravila ustrezne rešitve za celotno področje vojnih veteranov, posebej pa tudi veteranov iz vrst policije.

Vendar, kot ugotavljamo do danes, v Državni zbor novela navedenega zakona ni prispela. Predlagatelji s predlogom zakona želimo enotno urediti položaj vseh kategorij policistov in uslužbencev policije, ki imajo status vojnega veterana oziroma veteranke, v vojni za Slovenijo, glede njihove pravice do podaljšanja najemnih pogodb za nedoločen čas, tudi po upokojitvi. Tako jim bo ob upokojitvi omogočena enaka rešitev stanovanjske problematike, kot jo imajo vojni veteranke in veterani, ki so zaposleni v Slovenski vojski.

V predlaganih novih členih zakona so zajete vse kategorije policistov, uslužbencev policije in Ministrstva za notranje zadeve, ki so si pridobili status vojnega veterana. Zato se s prehodnimi določbami določa tudi prenehanje veljavnosti 4. člena Zakona o dopolnitvah zakona o organiziranosti in delu policije iz leta 2017, saj prehodna ureditev ni več potrebna.

Pravica do podaljšanja najemnega razmerja za nedoločen čas po upokojitvi, se podeljuje le tistim vojnim veteranom, ki so do upokojitve bivali v teh stanovanjih in jim ob upokojitvi grozi prekinitev najemnega razmerja in izselitev. Predlog zakona ostalih vojnim veteranom te pravice ne daje – ponavljam, te pravice vojni veterani, ki nimajo najetega službenega stanovanja Ministrstva za notranje zadeve, ob upokojitvi te pravice ne bodo imeli.

Prav tako so v zakon vgrajene varovalke, ki onemogočajo morebitne zlorabe. Ta pravica bo pripadla zgolj vojnim veteranom, ki nimajo v lasti drugega stanovanja ali pa nepremičnine, ki je primerna za bivanje oziroma nimajo zadostnih sredstev za nakup primerljivega stanovanja. Predlagane rešitve omogočajo le nadaljevanje najemnega razmerja, v primeru njihove smrti pa tudi omogočajo bivanje za nedoločen čas njihovim ožjim družinskim članom, ob upoštevanju s tem zakonom določenih kriterijev.

Kriteriji so pomembni del zakona, to pa so njihova socialna ogroženost in premoženjsko stanje. Edina izjema so tudi otroci, ki se jim bivanje tudi omogoča na podlagi Družinskega zakonika. S sopredlagatelji smo se odločili urediti to problematiko v zakonu, ki določa organiziranje in delo policije in ne v Zakonu o vojnih veteranih. Ta zakon določa tako procesna pravila, kot tudi organ, ki odloča o pravici do najemne pogodbe za službena stanovanja, v kateri vojni veteran biva že danes. Prav tako tudi odloča o podaljšanju najemne pogodbe na podlagi internega akta.

To je nekaj malega iz predstavitve, za vsa dodatna vprašanja pa sem na voljo pri razpravi.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za notranje zadeve, gospod državni sekretar Kangler? (Da.)

Hvala lepa.

Ministrstvo za notranje zadeve pozdravlja sprejem tega zakona oziroma spremembe zakona. Na nek način smo veseli, da je prvopodpisana poslanka in drugi sopodpisani, pripravili predlog, ki končno enkrat po tridesetih letih uredi status vojnega veterana, ki se upokoji in njegov socialni problem, ki ostane čez noč brez strehe na glavi.

Ne gre za vse vojne veterane, kar veliko vojnih veteranov, ki pa se je upokojilo oziroma, ki so pred upokojitvijo, pa imajo samo službeno stanovanje in bi lahko povzročili s tem, ker, naši predhodniki v preteklosti tega niso odpravili ali niso želeli odpravit. Po naši oceni je to nujno potrebno, da se to uredi. Res je, da je minister, gospod Aleš Hojs, nekatere stvari, kar se tiče z vojnimi veterani pred desetimi dnevi, s pravilnikom o dodeljevanju stanovanj, to uredil. Vendar ta zakonska dikcija je tista, ki to nekoliko širše zapiše in nihče od ministrov, ki pride nazaj na Ministrstvo za notranje zadeve, ne more spremeniti pravilnika oziroma mora slediti zakonski dikciji.

Želel bi pa poudarit, da Ministrstvo za notranje zadeve intenzivno rešuje problematiko, stanovanjsko problematiko vseh zaposlenih, predvsem pa policistov. V tem danem trenutku je na čakalni listi za službeno stanovanje 45 policistov. Ministrstvo za notranje zadeve ima okrog 620 stanovanj v lasti, pri čemer pa je 70 stanovanj praznih, kljub temu, da je 45 policistov na čakalni listi, prazna so pa predvsem tista stanovanja, ki so odročna, izven večjih centrov, kot je Ljubljana, Koper ali Maribor, to so stanovanja v Brežicah ali pa v Črnomlju ali pa v Novem mestu, kjer ni zainteresiranosti. Zakaj to govorim? Mene osebno je presenetil ponoven dopis Policijskega sindikata Slovenije, ki problematizirajo to ureditev z tem zakonom, kar moram reči, da sem presenečen, da lahko Policijski sindikat Slovenije problematizira rešitev Državnega zbora in ministra Hojsa za policiste, kljub temu, da je pred desetimi dnevi bil ta predsednik tega sindikata eno uro pri meni na razgovoru, kjer sem ga seznanil z konkretno vsebino, pogovorom med Ministrstvom za notranje zadeve, med ministrom za okolje in prostor in med direktorjem Republiškega stanovanjskega sklada.

Ministrstvo za notranje zadeve si želi, da bi vsa stanovanja, ki so v lasti Ministrstva za notranje zadeve, prenesli na Republiški stanovanjski sklad, Republiški stanovanjski sklad se bo pa obvezal, da bo v naslednjih letih sledil potrebam policije, ne samo v Ljubljani, ampak potrebam policije po celi Sloveniji. V naslednjem letu bo Republiški stanovanjski sklad zgradil tisoč 500 stanovanj, policija pa v tem danem trenutku potrebuje 45, tako da to ni problem uredit. Okrog 20 jih je v Ljubljani, štirje so v Mariboru, 6 ali 8 v Kopru, nekaj ali 2 v Celju in podobno. In na ta način, z takšnim dogovorom, ki ga pripravljamo, bi uredili, da v naslednjem letu in naslednja leta, policisti ne bi več imeli stanovanjskih problemov.

Zato sem presenečen nad tem pismom Policijskega sindikata Slovenije, ki problematizirajo, da če bodo vojni veterani obdržali to stanovanje do smrti, da bodo stanovanja, da bodo zmanjkala službena stanovanja za potrebe policije. Tukaj trdim, to ni res, to ne vzdrži, mi smo jih obvestili, predsednika sem osebno obvestil, da v naslednjem letu bo prenos službenih stanovanj na Republiški stanovanjski sklad, v zameno z dogovorom, da bo Republiški stanovanjski sklad zagotavljal za potrebe policije, odvisno od potreb, v tekočem letu, za vse policiste v Sloveniji in, Vlada je sprejela tudi mnenje in dala neke pripombe.

Po moji oceni predlagani amandma, ki so ga vložili poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije, Socialnih demokratov, SMC in Desusa, skoraj tri četrt stvari in pripomb ureja. Neke stvari pri, po preučevanju prvopodpisane poslanke, smo ugotovili, da lahko minister po sprejetju tega zakona, z pravilnikom uredi in spremeni.

Tako da, na Ministrstvu za notranje zadeve pozdravljamo in podpiramo spremembo in sprejem tega zakona in teh členov in da se vsaj simbolično, ob letošnjem prazniku, ta problematika uredi. Tukaj med nami je en dolgoletni zaposlen v policiji, vojni veteran. Vse življenje je delal v policiji, se upokojil. Verjetno bi ga morali v januarju vreči na cesto, deložacije, mislim, pa si ne on, nihče od policije in nihče ni zaslužil, ker je bil leta 1991 pripravljen svoje življenje izpostavit za samostojno Slovenijo, da ga vržemo na cesto in da je socialni problem.

Kot je poslanka povedala, leta 2017 smo to urejali. Takrat je poslanec Vinko Gorenak se zelo zavzel in zagotovil v Državnem zboru spremembo zakona, vendar je takrat izpadlo to, da bi takrat zapisali vojni veterani, ampak so napisali vojni invalidi veterani, ker smo reševali takrat enega bivšega specialca, ki je bil invalid in tudi vojni veteran. Zakaj se je to takrat zgodilo, nihče ne ve povedat, ampak, vsi so pa mnenja, še tudi danes, da je prav, da se uredi in jaz pričakujem, da bodo poslanci soglasno podprli to spremembo, kot je tudi včeraj soglasno podprl, člani Komisije za državno ureditev v Državnem svetu, spremembe amandmaja, ki so jih pa vložili, pa tudi na nek način usklajujejo naše pripombe, v neki meri.

Hvala lepa.

Hvala.

Predlog je že obravnaval Državni svet. Med nami pozdravljam državnega svetnika, Rajka Fajta in ga vabim k besedi, prosim.

Spoštovani gospod predsednik, lepo pozdravljeni, hvala za besedo. Spoštovani gospe, gospodje.

Torej, kot je že predsednik povedal, Komisija za državno ureditev je opravila razpravo na izredni seji 10. 12., v kateri je soglasno podprla predlagano spremembo Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Član komisije je izpostavil, na dopis Policijskega sindikata Slovenije, ki sicer pozdravlja ukrepe za izboljšanje položaja policistov, izpostavlja pa vprašanje, ali bo reševanje stanovanjskega problema rešeno celostno ali pa bi lahko na eni strani prišlo do reševanja najemnih razmerij za nedoločen čas za vojne veterane policiste, na drugi pa bi se puščalo odprto vprašanje stanovanj za aktivne policiste.

Pojasnjeno je bilo, da predlog zakona ne rešuje stanovanjske problematike policistov, rešuje pa problem vojnih veteranov policistov in njihove pravice. Predstavnik Ministrstva za notranje zadeve je tudi pojasnil, da gre za ločeni zadevi, torej predlog obravnavanega zakona ne posega v reševanje stanovanjske problematike aktivnih policistov. Ta zadeva se torej rešuje vzporedno. Glede vprašanja, zakaj je urejanje te problematike v Zakonu o organiziranosti in delu v policiji in ne v Zakonu o vojnih veteranih, pa je bilo pojasnjeno, da je takšna odločitev zato, ker Zakon o organiziranosti in delu v policiji določa tako procesno pravilo kot tudi organ, ki odloča o pravici do najemne pogodbe za službena stanovanja, v katerih vojni veterani bivajo že danes.

Glede mnenja Zakonodajno-pravne službe pa je bilo pojasnjeno s strani predlagateljev, da so že vloženi amandmaji, ki naslavljajo mnenje Zakonodajno-pravne službe in bodo na seji matičnega odbora še torej dodatno obravnavani. Kot sem že uvodoma povedal, torej komisija je po razpravi predlog soglasno podprla.

Hvala.

Hvala.

Zdaj k besedi vabim predstavnika Upravnega odbora policijskega veteranskega društva Sever – Specialna enota, gospoda Janeza Portirja.

Prosim.

Spoštovani predsedujoči. Spoštovani poslanci SMC, poslanci drugih poslanskih skupin.

Zahvaljujem se vam za povabilo na današnjo sejo in možnost, da predstavim svoj stanovanjski problem, ki je v mnogočem podoben problemom ostalih najemnikov službenih stanovanj Ministrstva za notranje zadeve, upokojenih policistov vojnih veteranov danes, ter jutrišnji problem policistov vojnih veteranov, ki so danes še zaposleni. V nadaljevanju bom za Ministrstvo za notranje zadeve uporabil besedo ministrstvo, za upokojene policiste neposredno iz policije in še zaposlene policiste s statusom vojnega veterana pa besedo vojni veterani.

Sem Janez Portir, vojni veteran, s priznanim statusom organizatorja manevrske strukture narodne zaščite, sem odlikovanec z častnim znakom svobode Republike Slovenije za zasluge, ki sem jih imel v procesu osamosvajanja Republike Slovenije. Uspešno policijsko kariero sem gradil na različnih delovnih mestih in delovnih področjih, ne vedno v skladu z mojimi željami, daleč v stran od rodnega kraja.

Z leti službe je rastla tudi moja potreba po rešitvi stanovanjskega problema, ki sem ga reševal skladno s takratnimi možnostmi, v okviru ministrstva. Leta 1989 mi je bilo dodeljeno v najem enosobno stanovanje v Ljubljani, vendar mi ga kasneje ministrstvo ni omogočilo odkupiti po tako imenovanem Jazbinškovem zakonu.

S slabšanjem varnostnih razmer v nekdanji skupni državi, je moje življenje okupirala služba. Kot vodje ene izmed enot v nekdanji predhodnici današnje specialne enote policije, sem doživel Kosovo v času ukinjanja njegove avtonomije in ob uvedbi izrednih razmer. Sodeloval sem v akciji Sever, junija 1990 smo zaradi odvzemanja orožja teritorialni obrambi Republike Slovenije, dodatno zavarovali nekoč zaprto območje Gotenice, sodelovali pri prevozih in skrivanju orožja teritorialne obrambe za potrebe narodne zaščite. Fizično smo varovali novo izvoljene predstavnike oblasti, varovali celo prvi postroj 30. razvojne skupine in izvedli še niz drugih aktivnosti.

Sledilo je leto 1991, ko grožnje na državni ravni niso bile redke in so intenzivno potekale aktivnosti za dokončno uresničitev zaveze, sprejete na plebiscitu 1990. Kolikor mi spomin seže v tisti čas, smo s sodelavci specialne enote večji del časa preživeli na tajnih lokacijah in od tam odhajali na opravljanje nalog v nekem pol vojnem stanju. Na teh tajnih lokacijah smo v polni bojni opremi pričakali tudi izhod tankov iz vojašnice na Vrhniki. V naslednjih dneh so se aktivnosti za obrambo komaj rojene države zgostile, pa naj je šlo za trzinsko bitko, zajetje niških specialcev v Depali Vasi, ekološko grožnjo v Mokronogu, pripravljenost za posredovanje na Medvedjeku ali pa kaj drugega.

Tudi po razglašenem premirju, za naše ni bilo miru. Potrebno je bilo zagotoviti varnost ljudi v okolici vojaškega letališče Cerklje, pregledati kompozicije umikajoče Jugoslovanske armade in zavarovati Luko Koper, hkrati pa opraviti še vse naloge, zaradi katerih je bila specialna enota ustanovljena. In, šele ko je zadnji vojak stopil na trajekt Venus in zapustil naše teritorialne vode, smo si lahko oddahnili. Mimo so bile neprespane noči, sledilo je prilagajanje mirnodobnih razmeram, ampak ne brez težave za vse vojne veterane.

Naj poudarim, da smo bili v tistem času vsi pripravljeni tvegati vse, za zaščito in obrambo komaj razglašene neodvisne in demokratične Republike Slovenije. Cena lastnega življenja, za obrambo nekaj tako svetega, kot je bila lastna, komaj razglašena, država, nam ni predstavljalo ovire. Sam sem si po vojni uspel ustvariti družino, stanovanjske težave pa sem reševal kot najemnik službenih stanovanj ministrstva. Najprej za nedoločen čas, potem za čas zaposlitve, po upokojitvi pa mi je bilo obljubljeno podaljševanje najemne pogodbe na 5 let, vse do… no, tako mi je bilo zagotovljeno ob upokojitvi leta 2012.

Leta 2016 je sledil hladen tuš. Ko so našemu bivšemu sodelavcu, vojnemu veteranu, hudemu invalidu, ki je čakal na presaditev organa, odrekli pravico do nadaljnjega najemnega razmerja za službeno stanovanje, čeprav ni imel druge izbire, niti možnosti, za rešitev svojega stanovanjskega problema. Obvestilo ministrstva o nameravani odpovedi najemnih razmerij je leta 2017 doletelo tudi mene. Po grobi oceni, pa je isto usodo tedaj z menoj delilo še 30 do 40 upokojenih vojnih veteranov. Takrat sem se prvič vprašal, ali smo vojni veterani, ne glede na podeljena priznanja in odlikovanja za opravljeno delo ali druge zasluge, le nepotreben in nezaželen strošek, morda celo ovira nadaljnjega razvoja ministrstva ali policije.

Po medijskem izpostavljanju problematike leta 2017, kar je že bilo omenjeno, se je v njeno reševanje aktivno vključil takratni poslanec SDS, dr. Vinko Gorenak, ki je v Državni zbor vložil Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in delu policije, poznan pod ZODPol-D. Žal sprejete spremembe in dopolnitve zakona niso ustrezno rešile stanovanjske problematike vseh vojnih veteranov, čeprav so razprave v Državnem zboru kazale na to. Da se veterani nismo znašli na cesti, za to so poskrbeli generalni direktorji policije, ki so skladno s svojimi pristojnostmi poskrbeli za podaljševanje najemnih pogodb za eno leto, vendar so to lahko storili največ trikrat, za mnoge pa je bila ta možnost zadnjič lahko izkoriščena v letošnjem letu.

Zavedajoč se te problematike, sem pisal in predlagal rešitve stanovanjskih problematik veteranov dvema ministroma, v dveh različnih vladah. Prav tako se je v reševanje problematike vključila Zveza policijskih veteranskih društev Sever, žal pa pri tem iz različnih vzrokov nismo bili uspešni. Šele v letu 2020, je moje pismo ministru za notranje zadeve, pa verjetno še mnogi drugi predlogu in pobude koga drugega, zmehčalo trdo kožo ministrstva, ki nam ni le prisluhnilo, ampak je celo podprlo predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o organiziranosti in delu policije, poznane pod F. Dovolite mi, da se na tem mestu za podporo in aktivnosti, ki jih je izvedlo ministrstvo samo na tem, zahvalim ministru Alešu Hojsu in njegovi ministrski ekipi.

Po upokojitvi sem si uspel v Ljubljani ustvariti novo socialno skupino, na novo osmislil moje življenje, o tako imenovanem tretjem življenjskem obdobju. Vodim Policijsko veteransko društvo Sever – Specialna enota in v glavnem delujem kot prostovoljec v Dnevnem centru aktivnosti za starejše občane. Slednje me je letos celo predlagal za prostovoljca leta. Ne, nisem bil izbran, toda kljub temu bi s svojim novim poslanstvom v Ljubljani želel delovati še naprej. Z trajno rešitvijo svojega stanovanjskega problema pa mi bo to nedvomno lažje.

Naj poudarim, da nisem edini, verjetno niti ne najhujši primer. V podobni situaciji se je znašlo veliko upokojenih in še zaposlenih vojnih veteranov. Vsi čakamo in gojimo upanje na dober izid predlaganih sprememb in dopolnitev Zakona o organiziranosti in delu policije, ki ga je pripravila Poslanska skupina modernega centra, kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na naše nadaljnjo življenje.

Prepričan sem, da bomo naslednje leto vsi brez grenkega priokusa in medijskega izpostavljanja problematike, skupaj ponosno praznovali 30. obletnico uresničitve sanj slovenskega naroda, da bi živel v lastni državni, kot smo po osamosvojitvi radi govorili.

Naj na koncu izrazim iskreno zahvalo za razumevanje problematike in njen trud prvopodpisani poslanki SMC, gospe Mateji Udovč in njihovi poslanski skupini. Prav tako tudi vsem poslancem vseh ostalih poslanskih skupin, ki ste prepoznali našo stisko in predlog zakona podpisali. Hvala tudi vsem drugim, ki so ali še bodo predlog zakona podprli in omogočili njegov sprejem.

Hvala za pozornost, želim vam še naprej uspešno delo in prijetno praznovanje praznikov, ki so tik pred vrati.

Hvala.

Hvala vam.

Poslanec Matej T. Vatovec nadomešča poslanca Boštjana Koražijo.

Zdaj pa k besedi vabim Zakonodajno-pravno službo, prosim.

Hvala lepa za besedo.

Torej, mi smo predlog zakona pregledali z vidika skladnosti z Ustavo in pravnim sistemom in v nomotehničnem pogledu. Opozorili smo na nekatere nejasnosti glede kroga upravičencev za podaljšanje najemnih razmerij in pogojev za to, po tem predlogu zakona. Dali smo tudi nekaj redakcijskih pripomb glede 109.c člena, kjer se ponavlja del besedila te določbe.

Zdaj, lahko ugotovim, da z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, vključno z današnjo spremembo enega izmed teh amandmajev, so naše pripombe ustrezno upoštevane. Glede na to, da je bil danes vložen, pripravljena ta sprememba enega od amandmajev, bomo to še tekom te seje dodatno oziroma točke, dodatno preučili in če bo potrebno, se oglasim v nadaljevanju.

Hvala.