Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, lepo pozdravljeni. Pričenjam 51. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da nihče od članic in članov odbora ni zadržan oziroma opravičen. Prejel pa sem dve pooblastili za nadomeščanje, in sicer poslanka Mateja Udovč nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz poslanske skupine Stranka modernega centra. In poslanec Gregor Perič nadomešča poslanca Dušana Verbiča, prav tako iz poslanske skupine Stranka modernega centra.

V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kot vam je bil poslan.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O DAVKU NA MOTORNA VOZILA. Gre za nujni postopek. Predlagateljica zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 86. seji 4. decembra letos potrdil nujni postopek. Vložena je bila tudi zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora z omenjeno točko na dnevnem redu. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

Dodatno gradivo, ki smo ga prejeli, obsega pripombe Zveze potrošnikov, dopis zagovornika načela enakosti, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Rok za vložitev amandmajev teče do zaključka razprave o posameznih členih predloženega zakona na današnji seji odbora. Do začetka seje so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus, in sicer k 16. in k 38. členu, in poslanske skupine LMŠ, in sicer k 16. in 17. členu predloga zakona. Pregled amandmajev, do sedaj vloženih, ste prejeli.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Najprej dajem besedo predstavnici Ministrstva za finance, državni sekretarki gospe Kristini Šteblaj. Izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni.

Cilj prenove Zakona o davku na motorna vozila je med drugim ne samo preprečitev zviševanja davka na motorna vozila zaradi novega režima merjenja izpustov CO2 s 1. januarjem 2021, temveč tudi znižanje obstoječe obdavčitve motornih vozil. S prenovo zakona bo prenovljena lestvica obdavčitve motornih vozil in s tem se bo znižala obdavčitev večine motornih vozil. Obdavčitev z davkom na motorna vozila se bo za veliko večino torej znižala, ker izračun davka temelji na okoljskih merilih in ne upošteva več vrednosti posameznega motornega vozila kot osnove za davek.

Davek na motorna vozila se bo določal glede na emisijski standard evro, vrsto goriva in izpust CO2. Za določene vrste vozil bo na izračun davka še vedno vplivala tudi moč motorja. Z davkom bodo bolj obremenjena motorna vozila, ki so okolju manj prijazna, medtem ko se za električna vozila in druga motorna vozila brez izpustov davek ne bo plačeval. Odpravlja se dodatni, tako imenovani luksuzni davek na motorna vozila, ki je bil uveden leta 2012 z Zakonom za uravnoteženje javnih financ. V letu 2019 je bilo iz naslova davka na motorna vozila in dodatnega davka na motorna vozila realiziranih 45 milijonov evrov prihodkov državnega proračuna. S predlagano spremembo odločitve se davčna obremenitev v celoti znižuje za okoli dve tretjini. Ocenjujemo, da bi v letu 2021 dosegli prihodke iz tega naslova v višini 16 milijonov evrov. Prihodki državnega proračuna iz naslova davka na motorna vozila se bodo tako znižali za okoli 29 milijonov evrov, pri tem pa je treba omeniti, da bo znižanje v višini 8 milijonov evrov že iz naslova dodatnega davka na motorna vozila.

Ne glede na to, da bomo imeli manj prihodkov, je ukrep v sedanjih kriznih okoliščinah pozitiven. Prihranek pri nakupu bo koristil davčnim zavezancem, spodbujal potrošnjo in koristil celotni avtomobilski panogi, od domačih dobaviteljev sestavnih delov za avtomobilsko industrijo, proizvajalcev v Sloveniji, do dobavitelj motornih vozil, ki so jih prizadele posledice pandemije covid-19. Prodaja motornih vozil v letošnjem letu v primerjavi z letom 2019 nekoliko upada. Glede na upad prodaje in povpraševanja je, menimo, da je zato prav, da se potrošnja spodbudi.

S predlogom zakona pa se tudi z avtomatizacijo pospešuje postopke za odmero davka na motorna vozila. Vključena bo avtomatična izmenjava podatkov med Finančno upravo Republike Slovenije in evidenco registriranih motornih vozil Ministrstva za infrastrukturo. Predlog zakona za registracijske organe uvaja uporabo spletne storitve, ki omogoča dostop do podatkov iz evidence motornih vozil Finančne uprave Republike Slovenije.

Zakonodajno-pravna služba je poslala številne pripombe, v zvezi s katerimi bi želela samo podatki nekaj kratkih pojasnil. Najprej izpostavljam, da Zakon o motornih vozilih ni in ne more biti krovni zakon v razmerju s tem predlogom zakona, ki ga danes obravnavamo. Predlog zakona zato ne sledi zakonu o motornih vozilih, kot predlaga v svojem mnenju Zakonodajno-pravna služba, sledi pa ustaljeni novotehniki in pravilom, ki so uveljavljena na področju posredne obdavčitve, na primer davek na dodano vrednost, ruševine in podobno. V veliki meri sledi že uveljavljeni ureditvi obdavčitve motornih vozil z obstoječimi predpisi in ne predstavlja konceptualno povsem drugačnega načina obdavčitve motornih vozil. Prinaša pa določene spremembe in novosti na področju načina izračuna davčne obveznosti, zato je v teh delih seveda ureditev drugačna.

Vlada predlaga, da se sprejem zakona obravnava po nujnem postopku, da bi se zakon lahko začel uporabljati že 1. januarja leta 2021, zato predlagam v imenu Vlade, da ta zakon podprete. Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka.

Vmes sem prejel še eno pooblastilo, in sicer poslanec Miha Kordiš nadomešča poslanca Luko Mesca iz poslanske skupine Levica.

Nadaljujemo s predstavitvijo mnenja Zakonodajno-pravne službe. Besedo dajem gospe Andreji Kurent. Prosim.

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe ste prejeli v torek, mislim da ob 14. uri. Naj povem, da smo hiteli na vso moč, pisali smo tudi čez vikend, zato da bi se lahko vložili še pravi čas amandmaji. Jaz ocenjujem, da je naše mnenje spisano korektno in strokovno, skladno seveda z nalogami, ki jih ima Zakonodajno-pravna služba po Zakonu o Državnem zboru in Poslovniku Državnega zbora. Pojasnila Ministrstva za finance, mislim da temu ne sledijo ravno. Niti niso podani odgovori na vsa naša zastavljena vprašanja.

Že na tem mestu bi pa jaz rada zdaj izpostavila, da so podobna opozorila dana tudi v mnenju Službe Vlade Republike Slovenije za Zakonodajo k predmetnem zakonskem predlogu. V bistvu se v bistvenih elementih popolnoma ujemamo. Mnenje SVZ je seveda krajše, upoštevajoč tako njihovo vlogo in čas, ki jim je bil dan na razpolago. Po drugi strani pa mnenje Zakonodajno-pravne službe vsebuje tudi tako imenovane novotehnične pripombe, to je tudi naša naloga, saj gre za zadnji pregled oziroma za zadnjo možnost amandmajske korekcije besedila, preden gre ta v objavo v Uradni list. Ker noben od pooblaščenih predlagateljev ni vložil ustreznih amandmajev, sledeč našim pripombam, to, predvidevam, pomeni, da stališča obeh pravnih služb niso upoštevana. V tem svojem nastopu bom jaz skušala biti kar najbolj nazorna in kratka, saj bi šlo preveč časa za celotno predstavitev, čeprav bi bila skrajšana. Zato bom navedla le nekaj stvari, ki sem si jih pripravila, gre predvsem za uvodni del mnenja, sicer pa na pripombah seveda vztrajamo.

Po naši oceni gre seveda v tem zakonskem predlogu za izredno kompleksno materijo, ki naslavlja zelo širok krog naslovnikov. Zakon ne bo zadeval le pravnih oseb, s. p.-jev in posameznikov, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo kot poklic, marveč tudi vse fizične osebe, ki si bodo nabavile motorno vozilo. Tudi zato še dodatno opozarjamo, da je besedilo nejasno, nedoločno, nenatančno tako, da jaz osebno tvegam oceno, da bo tudi njim nerazumljiv. Tudi sicer upoštevajoč naše pripombe, kot smo jih napisali, tako zapisano besedilo trči ob zahteve pravne države iz 2. člena Ustave. Glede na to, da gre za davčni zakon, pa tudi ob 149. člen Ustave. Na tem mestu bi lahko vstopila obrazložitev, kot sestavni del zakonskega gradiva, ki bi pojasnila določene pomisleke, dileme, nejasnosti in tako naprej, v danem primeru pa obrazložitev predstavlja več ali manj le povzetke predlaganih določb.

Za ilustracijo. Nobenega pojasnila na primer ni, zakaj so obdavčitev oproščena tudi tako imenovana pogrebna vozila. Pogrebna dejavnost se po zakonu opravlja kot tržna dejavnost ali kot občinska javna služba. Ko in če bo z vidika načela enakosti iz 14. člena Ustave sprožen ustavni spor davčnega zavezanca, ki na primer tudi opravlja občinsko javno službo in poseduje za to prilagojeno vozilo, na primer prevoz zapuščenih živali v zavetišče, kar je občinska naloga, ali pa bi s takim vozilom opravljal tržno dejavnost, nisem se drugega spomnila kot prevoza mačk in psov, kako naj se formulira v odgovoru Ustavnemu sodišču, saj ni podan niti en razlog za takšno razlikovanje oziroma če je kje, ga zakonsko gradivo ne navaja. Mogoče bo pojasnilo še v nadaljevanju.

Nadalje. Naše pripombe so šle tudi v smeri, da je predlog zakona prenormiran, saj izgleda, da želi zajeti prav vse, tako zakone kot podzakonske akte, ki so potrebni za ureditev tega področja. To je sporno tako z vidika Ustave, 3., 87., 120. in 153. člena, kot s sistemom nasploh. Zakon ne more biti priročnik za finančno upravo, ali, da citiram kolegico mag. Sašo Bricelj Podgornik, ki je na Odboru za kmetijstvo rekla: »Zakon ne more biti vem točka, torej vse na enem mestu.« Naš pravni sistem pač ni delan tako. Ločnico, kaj sodi v zakon, kaj ne, poleg ustavnih določb nenazadnje določata tudi Zakon o državni upravi in Zakon o Vladi. Za primerjavo. Drugi davčni zakoni vsebujejo tudi kar nekaj pooblastilnih določb za podzakonske akte. Kot sem jaz gledala, takšnih določb ima Zakon o davčnem postopku več kot 38, med drugim tudi določa, da vse obrazce predpiše minister za finance. Zakon o dohodnini se v pretežni meri naslanja na Zakon o davčnem postopku, ima pa tudi svoje pooblastilne določbe. Naprej, Zakon o davku na dodano vrednost jih ima vsaj tri ob veljavnem pravilniku za svoje izvajanje. Enako Zakon o trošarinah, ki ima poleg pravilnika tudi uredbo za izvajanje in predvidene predpise ministra v več kot 20. členih.

Da se zakon sklicuje na podzakonske akte, kot je to v obravnavanem primeru, ni skladno, vsaj z načelom hierarhije pravnih aktov, kot ga določa 153. člen Ustave, saj se ne more višji akt, to je zakon, sklicevati na nižjega, to so vsi mogoči podzakonski akti. Vsi ti sklici, če že, bi morali biti pojasnjeni v obrazložitvi, ne smejo pa obstati kot zakonska določba.

Očitano nam je bilo, da smo vzeli kot krovni zakon, kot izhodišče Zakon o motornih vozilih, ki določa tako motorna vozila kot registracijo. Oboje je tudi izhodiščni pogoj za obravnavo po obravnavanem predlogu zakona. Jaz ne vem, kateri zakon bi bil po vaši oceni primernejši. Moje razlogovanje je šlo v tej smeri, da bo kupec vozila verjetno gledal Zakon o obdavčenju, glede samih vozil pa Zakon o motornih vozilih. Glede Zakona o motornih vozilih smo zapisali kar nekaj terminoloških neskladij, pa tudi vsebinskih odstopov. Na primer, za ilustracijo, glede intervencijskih vozil. Zakaj so v tem predlogu zakona omenjena zgolj reševalna, ni nobenega pojasnila. Zakaj se tu določa, v tem zakonu določa prepoved registracije, določa se tudi, na koga je vozilo registrirano, če je pa to seveda materija Zakona o motornih vozilih. Glede samih vozil ta predlog zakona ne sledi Zakonu o motornih vozilih, ampak na primer navaja, o vozilih tarifne oznake, enkrat da enkrat ne, in potem upoštevajoč se strukturo 4. poglavja, tam so določene vse lestvice, je določiti od motornega vozila in njegove obdavčitve po naši oceni res zelo / nerazumljivo/.

Glede na 4. člen, ki določa, katera vozila se ne obdavčijo, to so na primer vozila iz tarifne številke 8 tisoč 711, ki jo nadaljnje določbe še vključujejo, ali pa da se obdavčijo, 4. člen določa, da se obdavčijo le vozila, prvič registrirana v Republiki Sloveniji, potem pa imamo 17. člen, ki ureja vozila, ki se ne registrirajo. S tega vidika mislim, da je res ocena o nejasnosti ureditve na mestu.

Kot je bilo navedeno s strani državne sekretarke, je predlagatelj ubral drugačen pristop, saj v bistvu uvaja enake rešitve in enako terminologijo kot davčni zakoni. Po naši oceni pa razen, da gre za davke, in da to dela finančna uprava, ni videti njihove povezave. Gre za popolnoma drugo materijo. Kot sem že navedla, zakon ne sme biti pisan samo za FURS, ampak za vse naslovnike. Naj ob tem tudi omenim, da evidence FURS-a določa Zakon o finančni upravi. Ta obravnavan predlog zakona pa uvaja tukaj še eno novo, čeprav je bilo njeno mesto …

Gospa Kurent, samo trenutek prosim.

Ja?

Tamle prosim malo tiše. Motite.

Izvolite, gospa Kurent.

Sem tako v zagonu, da sploh nisem slišala. Hvala lepa.

No, v glavnem, mesto za evidenco bi bilo seveda v Zakonu o finančni upravi. Nadalje, veliko se prevzema iz veljavnega zakona o davkih o motornih vozilih, ki pa izvira iz leto 1999. Ker ni obrazložitve, nekako zgleda, da niso upoštevane razmere, ki so se v vmesnem času verjetno spremenile. Za ilustracijo, zakaj se še vedno govori o 70 % tržni vrednosti vozila, poškodovanega le v prometni nesreči, za oprostitev davka. Ali pa na primer banalno, zakaj se ne uporablja pojem prodajna pogodba, saj, kupoprodajna pogodba je že zastarel izraz, ukinil ga je tudi že obligacijski zakonik. Ta predlog zakona ga pa kar še uporablja.

Zakon nadalje uporablja pojem odtujitve. Navedli smo, da to se načeloma razume, spet banalno, kot kraja, in zato ta izraz uporablja kazenska zakonodaja, davčna zakonodaja pa ne oziroma le izjemoma. Potem, na primer, bo ta zakon zavezal tudi fizične osebe, da vložijo napoved davka v elektronski obliki. To je po moji oceni itak vprašljivo, če pa že, bi morala biti pa taka zaveza za vse davčne zavezance in vključena v sistemski zakon.

Glede amandmaja na tem mestu pa le skepsa glede obrazložitve, ki pravi, da se je … navedeno, v glavnem, da je prehodno obdobje zato, da bi se davčni zavezanci, tudi tisti, ki še niso vešči elektronskega poslovanja, lahko prilagodili na elektronsko vlaganje. Po moji oceni fizična oseba kupi avto na nekaj let oziroma na nekaj desetletij in mislim, da to navajanje na elektronsko vlaganje nekako ni ustrezno.

Potem, neupoštevana je bila tudi naša pripomba glede posebnih določb. Tak sistem je res skopiran iz Zakona o davku na dodano vrednost, kot nam je navedel predlagatelj, ampak ta pa pravi. 145. člen Zakona o davku na dodano vrednost daje pooblastilo Vladi, da lahko spremeni pavšalno nadomestilo. Z 2. odstavkom pa določa, da se ZIPRS lahko s stopnjo DDV-ja zviša ali zniža. Naslednji, 146. člen, govori o natančnejših predpisih, in sicer, da se za razvrstitev uporablja kombinirana nomenklatura carinske tarife. To imamo mi že v 4. členu, in 2. odstavek, da podrobnejše predpise izda minister, pristojen za finance. Zato res ne razumemo, zakaj ste ohranili določbe, posebne določbe v posebnem poglavju zakona.

Tak posplošen sklic, kot ste ga tudi, kot je naveden v predlogu zakona, ni primeren. Mi smo tudi vprašali, katere so sploh določbe iz Zakona o finančni upravi glede njihovih nalog in pristojnosti, pa nam še ni bilo odgovorjeno. Za primerjavo, spet, pri 20. členu smo mi zastavili vprašanje, kdo so mišljeni družinski člani, potem je bilo pojasnjeno, da to določa carinska zakonodaja, ta izraz je itak neustrezen kot ne dovolj določen, in pa da je to vse povedano v 38. členu. Se pravi, 20., 38. člen, to je čisto nepregledno.

Potem pa še končno zamik uporabe. Na to je tudi opozorila Služba Vlade za zakonodajo. Jaz bi pa tukaj rada samo izpostavila, da v danem trenutku, kot sem jaz računala potek zakonodajnega postopka in uveljavitev zakona, gre le za štiri delovne dni, zato je taka določba nenavadna.

Hvala lepa.

Hvala, gospa Kurent.

Gospe in gospodje, uvodni predstavitvi smo zaključili. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s 3. alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne. Zato prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda amandmajev.

V razpravo dajem torej člene od 1 do vključno 15, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Razpored je zaenkrat takle, prvi bo poslanec Kordiš, za njim bo poslanka Zabret, potem pa poslanec Lenart.

Poslanec Miha Kordiš, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo.

Vsebinsko bi lahko spremembe Zakona o davku na motorna vozila opisali kot davčni odpustek za luksuzne avtomobile. Seveda gre za davčne spremembe, ki bodo najbolj koristile najbogatejšim, prav nič pa ne bodo koristile veliki delavski večini, ki to državo in družbo drži pokonci.

Pred mano ste lahko poslušali predstavitev Zakonodajno-pravne službe. Ne le, da se Vlada z najslabšo ali pa eno izmed najslabših epidemioloških slik na svetu ukvarja s tem, kako bo bogatim znižala davke za luksuzna vozila, in tega reza je za kar 29 milijonov evrov, toliko bodo izgubili vse državljanke in državljani z izpadom v dohodkih v proračun. Niti nam tehnično ustrezno tega davčnega reza ne zna spacati skupaj. Ja, pravim spacati, zaradi tega ker zakoni, ki v Državni zbor prihajajo s strani Janševe vlade, niso nič drugega kot pofl. Napisani tako, da ubi ga bože, seveda, zakon je napisan tako šalabajzersko kot šalabajzerska vlada, ki jo v tej državi imamo.

Če se vrnem nazaj na vsebino, lahko rečem, da ta vlada ni samo šalabajzerska, ampak je tudi kriminalna. Proračun ječi pod izdatki, ki ga bremenijo zaradi epidemije covida-19. Ječi tudi zaradi ukrepov, ki jih vlada Janeza Janše sprejema in v glavnem merijo na to, da proračun kot skupno bogastvo vseh državljank in državljanov osiromašijo in oplenijo v korist nagrajevanja bogatih in kapitala. Tako se je recimo pomoč gospodarstvu, oh, tako zelo opevana pomoč gospodarstvu iz prvih nekaj protikoronapaketov, prelila v kar 600 milijonov evrov dodatnih novih kapitalskih rezerv podjetij. Koliko delovnih mest smo izgubili iz naslova vseh teh sredstev, ki naj bi prav delovna mesta zaščitili?