Spoštovani, spoštovane! Pričenjam 23. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se seje opravičili Boštjan Koražija in pa Violeta Tomić, imam pa tudi dve pooblastili. In sicer namesto poslanca Franca Kramarja bo na seji prisoten poslanec Marko Bandelli iz Poslanske skupine SAB in namesto poslanke Ive Dimic bo prisoten poslanec Andrej Černigoj iz poslanske skupine NSi.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seja odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. seznanitev s poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2019 v Sloveniji. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za širitev dnevnega reda seje oziroma za umik je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem.

K tej točki smo vabili Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijski inštitut Slovenije, Državni svet, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in pa Sindikat kmetov Slovenije.

Kot gradivo ste s sklicem seje prejeli omenjeno poročilo, danes pa ste na e-klop prejeli še mnenje komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Za uvod k poročilu bom dal besedo najprej magistru Miranu Miheliču, državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za podrobnejšo predstavitev poročila pa bom dal besedo tudi predstavnici kmetijskega inštituta, ki je tudi pripravljalec poročila. Magister Mihelič, izvolite.

Ja, najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Zdaj kar zadeva samega poročila, torej na današnji seji bo predstavljeno letno poročilo za leto 2019, torej na osnovi podatkov pridobljenih s strani kmetijskega inštituta in pa tudi že prvi rezultati oziroma prva ocena stanja v kmetijstvu v letu 2020. Zdaj če dovolite jaz bi kar predstavil ta del. Se strinjate? Torej če gremo kar na osnovo, torej kakšno je stanje v kmetijstvu in sicer podatki zadnjega strukturnega raziskovanja kmetijstva in sicer, torej trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev se nadaljuje. Potem če pogledamo povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje slabih sedem, torej 6,9 hektarja kmetijskih zemljišč. To je pravzaprav približno 7 % več kot leta 2010. Velikostna struktura gospodarstev se še izboljšuje, število gospodarstev za več kot 20 hektarjev kmetijskih zemljišč pa se je povečalo skoraj za eno petino glede na leto 2010. Živinorejska gospodarstva so leta 2016 v povprečju redila 7,5 glave velike živine na gospodarstvo, nekoliko več v letu 2010. Velikostna struktura se je v primerjavi s popisom iz leta 2010 precej izboljšala. Število kmetijskih gospodarstev iz več kot 30 GVŽ, glav velike živine se je povečala za 13 % v obdobju 2010 do 2016 pa gospodarstva redijo približno 40 % vseh glav velike živine.

Zdaj če pogledamo / nerazumljivo/ ekonomske kazalnike. Produktivnost dela se je v obdobju 2010-2016 povečala za tri odstotne točke, povprečna starost v gospodarstvu je 57 let in je pravzaprav če tako pogledamo neugodna. Med tistimi, ki delajo na kmetijah se zmanjšuje delež mlajših od 25 let in povečuje delež starejših pod 65 let. V tem obdobju se je izboljšala pa izobrazbena struktura teh gospodarjev. Če preidem naprej na obseg kmetijske proizvodnje. Torej leta 2019 za kmetijsko pridelavo ni bilo tako ugodno, kot leta 2018. Obseg kmetijske proizvodnje se je po končanih statističnih podatkih zmanjšal nekje za 8 %, pri čemer pa je bil obseg rastlinske pridelave v primerjavi z letom 2018 manjši za kar 13 %. Obseg živinorejske proizvodnje pa se je pravzaprav ohranil na ravni iz leta 2018, približno -1 %. Letina sadja je bila predvsem zaradi pozebe slabša od rekordne letine 2018. To je treba povedati, da je pridelek sadja je bil manjši za skoraj polovico, količinsko podpovprečna letina grozdja je bila odlične kakovosti, za večino skupin njivskih pridelkov je bila letina 2019 boljša. Med pomembnejšimi poljščinami, ki so bili manjši hektarski pridelki krompirja, oljnih buč in hmelja, površina kmetijske zemlje v rabi kmetijskih gospodarstev pa se je v primerjavi z letom 2018 povečala za 0,5 %.

Zdaj če pogledamo najbolj se je povečala površina njiv in vrtov, za več kot 1 %. Zdaj pa več površin je bilo namenjeno tudi pridelavi zelenjavnic in zeleni krmi na njivah. Leta 2019 je bil v živinoreji večji porast pri govedoreji, prašičjereji in perutninarstvu, manjši prirast je bil pri drobnici, znotraj katere se pa tudi kažejo že neke strukturne spremembe in premik pri reji mleka drobnice, ki ga je bilo v letu 2019 pridelanega prevej več kot leta 2018. Večja je bila tudi proizvodnja jajc. Razmere za pridelavo medu so bile izrazito neugodne, zaradi česar pa je, torej bilo v letu 2019 pridelano za skoraj več kot dve tretjine manj medu kot v letu 2018. Torej domača poraba se je, če pogledamo porabo kmetijskih proizvodov in stopnje samooskrbe, kar je zelo taka zelo pomembna tema, ena izmed zelo pomembnih tem, domača poraba se je v letu 2019 med rastlinskimi pridelki zelo povečala pri koruzi, zelenjavi in sladkorji, med živalskimi proizvodi pa pri jajcih. Največja poraba do zdaj je bila pri zelenjavnicah in jajcih, poraba mesa pa se je na skupni rabi se je zmanjšala zaradi manjše porabe prašičjega in perutninskega mesa.

Če pogledamo goveje meso, pa je se poraba rahlo povečala. Manjše so bile tudi porabe pri sadju, pšenici, krompirju in medu. Poraba mleka se je zmanjšala in je bila nekoliko pod ravnijo povprečne porabe na prebivalca v zadnjem petletnem obdobju. Stopnja samooskrbe, torej zaradi spremembe v obsegu predelave in porabe med leti, torej te stopnje samooskrbe precej nihajo. V letu 2019 so bile višje, kot v letu 2018, če pogledamo, torej pri žitu in zelenjavi, znižale pa so se pri sadju, krompirju, mleku in medu. Domača prireja je bila večja od domače porabe pri mleku, torej stopnja samooskrbe je 127 %, potem pri mesu, pri govedi, torej 103 %, pri perutninskem mesu 111 %, pri čemer pa so se stopnje samooskrbe v primerjavi z letom 2018 znižale pri govejem mesu in mleku. Zaradi večjega padca domače porabe od domače proizvodnje, seje povečala samooskrba z mesom drobnice in sicer na 93 %, stopnja samooskrbe s prašičjim mesom 40 %, pa se je povišala predvsem zaradi večje domače prireje. Na ravni predhodnega leta je bila samooskrba z jajci 95 %, izjemno slaba letina pa je vplivala na nižjo stopnjo samooskrbe z medom, 44 %. Stopnja samooskrbe z žitom je ob večji pridelavi in skoraj nespremenjeni domači porabi dosegla 75 %, kar je pa pravzaprav najvišja izmed zadnjih desetih letih. Pri krompirju je bila znova ob manjši skupni predelavi stopnja samooskrbe 47 %, to je v bistvu med najnižjimi doslej, nekoliko večja je bila zaradi večje pridelave samooskrba z zelenjavo 43 %, samooskrba s sadjem 30 %, pa je ob zadnji, torej v letu 2019 izjemno slabi letini in kljub izrazito manjši domači porabi padla pod raven povprečja zadnjih petih let.

Zdaj če pogledamo naprej cene kmetijskih pridelkov. V letu 2019 so se cene kmetijskih pridelkov na agregatni ravni malenkostno povišale, glede na leto 2018 so bile cene v povprečju za 3,7 %, realno gledano pa za 2,1 % višje. Zvišale so se tako cene rastlinskih, kot tudi živalskih proizvodov. Cene rastlinskih pridelkov so bile na skupni ravni za leta 2019 za 3,1 % višje od leta 2018. Zdaj če pogledamo višje od zadnjega, torej desetletnega povprečja. Zdaj pa gledamo povprečja, so se najbolj zvišale cene krompirja in sicer za 47 %, tudi cene grozdja za 10 %, hmelja za 9 %, zelenjavnic za 7 %, znižale pa so se pri sadju in sicer za 11 % in žitu za 8 %. V živinoreji so bile v povprečju cene višje za 4,1 %. Če pogledamo cene prašičev, so se povišale za 15 %, cena kravjega mleka za 7 %, znižanje pa je bilo pri govejem mesu in sicer za 1 %. Torej v letu 2019 so se povišale tudi cen inputov za kmetijstva na agregatni ravni za 2,7 %, realno je to za 1 %. Med pomembnejšimi skupinami inputov so se najbolj zvišale cene semen in sadik, torej za 10 % in pa mineralnih gnojilnih sredstev za varstvo rastlin za 6 %. Kakšni so ekonomski rezultati kmetijstva.

Torej ekonomski rezultati kmetijstva na agregatni ravni so bili leta 2019 manj ugodni v primerjavi s predhodnim letom, ki je bilo za slovensko kmetijstvo še zlasti, če pogledamo rastlinsko pridelavo najugodnejši doslej. Celotna kmetijska proizvodnja v letu 2019 je bila vredna 1,3 milijarde evrov, kar je za 3 % manj kot leta 2018, pri čemer pa je potrebno povedati, pa so bile cene za 5 % višje. Nižja vrednost je torej posledica manjše proizvodnje. Ta je bila namreč za 8 % manjša, v glavnem zaradi manjše rastlinske pridelave.

Vrednost rastlinske pridelave v letu 2019 je bila ocenjena na 735 milijonov evrov, kar je 8 % manj kot v letu 2018. Cene rastlinskih pridelkov so bile sicer višje kot v prejšnjem letu, za 6 %, a je bila vrednost rastlinske pridelave kljub temu nižja, ker je bil obseg rastlinske pridelave toliko manjši in sicer za 13 %. Glavni razlog za to, da je bila vrednost rastlinske pridelave v letu 2019 nižja, kot v letu 2018, je bil znatno manjši pridelek sadja in grozdja oziroma vina, ki pa je bil v letu 2018 kot vemo zelo visok oziroma rekorden. Vrednost živinoreje je v 2019 znašala 571 milijonov evrov. To zvišanje je posledica zvišanja cen za 4 %, saj prireja skoraj ohranila raven predhodnega leta. Vrednost proizvodnje je bila višja tako na področju živine, kot na področju prireje živalskih proizvodov. Ob manjši vrednosti kmetijske proizvodnje je faktorski dohodek znašal 533 milijonov oziroma 6900 evrov na polnovredno delovno moč, kar je 9 % manj v primerjavi z letom 2018. Kljub zmanjšanju pa je bil dosežen faktorski dohodek, drugi najvišji doslej.

Zdaj če pogledamo proračunske odhodke za kmetijstvo. Proračunska izplačila namenjena kmetijstvu so v letu 2019 znašala skoraj 377 milijonov evrov. Ta sredstva so se povečala že v letu 2018, v letu 2019 pa še za približno 1 %. Torej prvič po letu 2012 je bilo največ proračunskih sredstev namenjenih ukrepov razvoja podeželja in kmetijski strukturni politiki, torej kar 64 %, kar je posledica večjega črpanja sredstev iz programa razvoja podeželja 2014-2020. Temu sledijo potem sredstva za tržne ukrepe, neposredne podpore namenjene financiranju splošnih storitev za kmetijstvo, potem pa v okviru tržnih ukrepov in neposrednih podpor kmetijstvu so se izplačila glede na leto 2018 zmanjšala za približno 8 %. Razlog za to je velik obseg izplačil za sanacijo naravnih nesreč v letu 2018, teh ukrepov pa kot vemo v letu 2019 ni bilo, kar pa na koncu seveda rezultira v zmanjšanje skupnih sredstev na skupni ravni.

Potem v letu 2019 se je za neposredna plačila izplačalo približno pol procenta manj sredstev kot v letu 2018. V okviru ukrepov programa razvoja podeželja in strukturne politike, pa so se izplačila glede na leto 2018 povečala za kar 10 %. Torej izplačila so bila večja predvsem pri ukrepih, ki zagotavljajo okoljske in druge družbene koristi ter predstavljajo dobro polovico vseh ukrepov znotraj politike PRP in strukturne politike. Več izplačil je bilo tudi v okviru ukrepov krepitve konkurenčnosti kmetijstva ter ukrepov za podeželjsko gospodarstvo in prebivalstvo. Povečala so se skoraj vsa izplačila za financiranje splošnih storitev za kmetijstvo, ki so bila na skupni ravni za 5 % večja kot v letu 2018. Če nadaljujem z zunanjo trgovino, z agroživilskimi proizvodi. Krepitev gospodarstva je seveda tudi vplivala tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je v letu 2019 povečala za 5,4 %, pri čemer je bil izvoz večji za 7 %, uvoz pa za 4,5 %. Pokritost uvoza z izvozom je zrastla na 59 %, leta 2018 57,7 %, ob tem se je malce povečal primanjkljaj, ki pa je znašal 1,047 milijonov evrov. V letu 2018 je bil ta 1,037 milijona evrov. Slovenija še vedno torej ostaja vrednostno neto uvoznica, pri večini carinskih tarif, agroživilskih proizvodov, vrednostni presežek v blagovni menjavi je bil po začasnih podatkih v letu 2019 dosežen pri izdelkih iz mesa in živih živali, pri čemer pa se bilanca v skupini žive živali poslabšala. Zunanje trgovinski presežek je bil dosežen tudi v skupini razna živila ter oljna semena in plodovi, večji primanjkljaj kot v predhodnem letu, torej v letu 2018 pa je bil pri mesu, vrtninah, sladkorju in krmi. Primanjkljaj pri sadju, mleku in mlečnih izdelkih in žitu pa se je nekoliko zmanjšal. Večina blagovne menjave agroživilskih proizvodov je podobno kot v predhodnih letih potekala z državami EU, pri čemer se je z vstopom Hrvaške v EU, delež te skupine držav še nekoliko povečal. Leta 2019, torej 76 % izvoza in 86 % uvoza. Zdaj če pogledamo pomembne zunanje trgovinske partnerice so ostale tudi države nekdanje Jugoslavije, če pogledamo brez Hrvaške, če tukaj ne vključujemo Hrvaško je, če pogledamo 14 % izvoza in pa 3 % uvoza. Poslovanje slovensko živilsko pridelovalne industrije se tudi v letu 2019 nadaljuje kot stabilno in uspešno obdobje, to lahko rečemo, trendi so zelo ugodni pri kazalnikih uspešnosti poslovanja. Agregatno dodana vrednost je realno povišala za 8,2 %, kar se je pa seveda tudi odrazilo v pozitivnem poslovnem izidu. Agregatno živilsko pridelovalna dejavnost v letu 2019 izkazala 128,7 milijona evrov neto dobička, realno gledano +26,2 %. Potrebno je poudariti, da izstopa zelo visoka rast neto čistega dobička v valjarstvu, v dejavnosti pekarstva in povezani dejavnosti mlinarstva. Največji delež neto dobička dosega v dejavnosti proizvodnje in drugih prehrambenih izdelkov za okoli četrtino, pa se je povečal neto dobiček tudi v dejavnosti predelave mesa in predelave mleka, ki sta pravzaprav z vidika vertikalne povezave, z vidika nacionalnega kmetijstva izredno pomembni.

V letu 2019 so podjetja v dejavnosti proizvodnje živil in obseg industrijske proizvodnje povečale za 4 %. V dejavnosti proizvodnje pijač pa se je ta skrčila za 4 %. Prav tako v letu 2019 so proizvajalčeve cene živil nominalno ostale nespremenjene, medtem ko so se proizvajalčeve cene brezalkoholnih in alkoholnih pijač realno komaj opazno zvišale za približno 0,1 %. Strukturno pomembno je skoraj 7 % realno povečanje prihodkov v mesno pridelovalni industriji, pri čemer je rast večina vodilnih podjetij v dejavnosti stabilno. Prihodki so se povečali tudi v vinarskih podjetjih, ter dejavnostih proizvodnje olj in maščob, medtem ko so se pa prihodki dejavnosti predelave mleka v letu 2019 večali, pod povprečjem živilsko pridelovalne panoge. Zato dejavnost ugotavljamo izrazito rast prodaje na tujih trgih, torej večinoma prodajajo izdelke za dodano vrednostjo, stagnira pa prodaja na domačen trgu. V letu 2019 je mlečno pridelovalna industrija že 42 % prihodkov od prodaje dosegla v izvozu, mesno pridelovalna industrija pa 23 %. Za celotno slovensko živilsko pridelovalno industrijo postajajo izvozni trgi pomemben vir dohodkov, saj je v letu 2019 delež izvoza v skupnih prihodkih presegel 30 %.

Velika večina slovenskih podjetij v živilsko pridelovalni industriji je zaključila obdobje lastniške in poslovne transformacije, krepi se seveda tudi obseg poslovanja, izboljšal se je tudi poslovni izid, izstopa tudi ta izvozni preboj, o katerem sem govoril. Ključni cilj podjetij je usmeriti se v nadaljnjo tehnološko in organizacijsko modernizacijo, pri čemer pa med dejavnosti slednje spada tudi posodobitev vertikalnih odnosov z dobavitelji osnovnih kmetijskih surovin. En pomemben segment tega poročila so tudi ukrepi kmetijske politike. V letu 2019 smo torej nadaljevali z izvajanjem sheme neposrednih plačil v okviru tega osnovna plačila, potem zelena komponenta, dodatek za mlade kmete, potem plačila za območja z naravnimi omejitvami in pa vzporedno tudi shema za male kmete. Kmetijska gospodarstva so lahko uveljavljala tudi proizvodnjo vezana plačila in sicer za strna žita, potem reje govedi, proizvodnjo mleka, zelenjadnice in pa višina te nacionalne ovojnice, se je zaradi pravila zunanje konvergence, to pomeni zaradi prilagoditve skupne vrednosti, ki je bila dodeljena Sloveniji za neposredna plačila, prilagodila skupen znesek za neposredna plačila 134,3 milijone evrov, v letu 2018 pa je bil ta znesek 135,1 milijon evrov.

Tudi pomemben segment se je naredil na izvajanju ukrepov programa razvoja podeželja. Programskemu dobu se izvaja 14 ukrepov. Na voljo je 1,1 milijonov evrov. Do konca leta 2019 je bilo za 12 ukrepov in pa tehnično pomoč odobrenih 794 milijonov evrov, to je 72 % vseh sredstev, ki so bili dodeljeni Sloveniji, pri čemer pa je bilo dejansko izplačanih 610 milijonov oziroma kar predstavlja približno 55 % sredstev. Več kot dve tretjini je namenjenih ukrepov, ki se izvajajo v okviru kampanje zbirnih vlog, ki jih gotovo vsi poznate in se nanašajo na vsakoletna izplačila nadomestil za okoljske ukrepe, dobrobit živali in pa težje pridelovalne razmere. Med ukrepi, ki se izvajajo na podlagi javnih razpisov, pa je bilo v letu 2019 objavljenih devet javnih razpisov. Izvajali so se tudi nekateri začasni izredni ukrepi, pomoči posameznim sektorjem. Tega seveda v letu 2019 ni bilo prav veliko, izplačana je bila ena pomoč čebelarjem v vrednosti 400 tisoč evrov.

Če pogledamo naprej gozdarstvo in lovstvo. Malo statistike. Najprej morda površina gozdov po podatkih ministrstva za leto 2019 znaša milijon 195 tisoč hektarjev oziroma približno 59 % površine Slovenije. Posekano je bilo 5,2 milijona kubičnih metrov lesa, od tega 3,3 milijone kubikov iglavcev in dva milijona kubikov listavcev, v primerjavi z letom 2018 je ta poseg nekoliko zmanjšal. Če pa pogledamo po vrstah sečnje, pa lahko razdelimo, da je bilo od tega sečnje, torej negovalnega poseka, tega je 42 %, potem sanitarni posek 40 % in pa poseg oslabelega drevja pa v višini 13 %. Kar zadeva gozdne infrastrukture, torej 2019 je bilo zgrajenih 9,4 kilometra gozdnih cest, kar je kakšen slab kilometer manj, kot v letu 2018. Potem skupna dolžina gozdnih cest znaša 12 tisoč 717 kilometrov, za njeno vzdrževanje pa je bilo porabljenih 5,62 milijona evrov, približno 7 % manj kot v letu 2018. Vir vzdrževanja te gozdne ceste, torej pristojbine lastnikov gozdov, proračunska sredstva države, občin in pa IDG. Zgrajenih je bilo skupaj 366 kilometrov gozdnih vlak, približno 9 % manj kot v letu 2018. Manjši obsega sanitarnega poseka je vplival na zmanjšane obsega proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov za približno 8 %.

Torej ta je bil sicer še vedno na visoki ravni 4,7 milijona kubičnih metrov, proizvodnja sortimentov listavcev z 1,9 milijona kubičnih metrov je bila za 15 % večja kot v letu 2018. V Sloveniji največ okroglega lesa pridelujejo podjetja, v industriji žaganega lesa nad en kubični meter v letu 2019, sledijo industrija lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij, ki so skupno pridelale več kot pol milijona kubičnih metrov. Poraba drv v gospodinjstvih za proizvodnjo energije se nekoliko zmanjšuje. Izvoz okroglega lesa se je v letu 2019 zmanjšal in je znašal 1,9 milijona kubičnih metrov, kar je približno 28 % manj kot v letu 2018. Izvoz okroglega industrijskega lesa iglavcev pa je manjši za približno slabih, torej za 39 %. Izvoz okroglega industrijskega lesa listavcev pa je večji za 52 %. Izvoz hlodovine iglavcev za žago in furnir znaša 0,8 milijonov kubičnih metrov in se je prepolovil, zmanjšal pa se je izvoz lesa za kurjavo za približno 45 % in je pravzaprav najmanjši, če pogledamo obdobje od leta 2007 do 2019. Glavni smeri izvoza gozdnih lesnih sortimentov sta tako Avstrija in Italija.

Zdaj to je pravzaprav na kratko ali pa nekako ena razlaga za predstavitev poročila za leto 2019. Mi imamo že narejene prve rezultate tudi za leto 2020. Prvi rezultati kažejo sigurno bolj optimistične številke kot glede na leto 2019. Seveda pa to poročilo ni dokončno, saj zajemajo podatke približno nekje do oktobra oziroma novembra in bo tudi ta situacija s covid pripomogla v en ali v drug segment. Jaz bi mogoče predstavil te prve izsledke teh podatkov, ki zadevajo leto 2020. Torej prvi ti podatki na agregatni ravni kažejo, da se bo, torej v primerjavi z letom 2019 rastlinska pridelava povečala za dobro desetino, predvsem zaradi večjih pridelkov sadjarstev, pridelavi žit in krompirja. Živinorejska proizvodnja se bo prav tako povečala in sicer za dober odstotek. Če pa pogledamo skupni obseg proizvodnje kmetijskih proizvodov se bo v primerjavi z letom 2019 povečal za 8 % in bo presegel povprečno raven zadnjih petih let.

Potrebno je poudariti, da predvsem zaradi zelo dobre letine bo skupni pridelek žita za približno 14 % večji pridelka v 2019 in kar za petino nad povprečjem zadnjih petih let. Hektarski pridelki žita so bili v letu 2019 večinoma rekordni in pomembno večji od doseženih v letu 2019. Pšenica rekordna letina, a kakovostno pod povprečjem, hektarski pridelek koruze pa je presegel 10 ton na hektar in je bil 17 % nad povprečjem zadnjega obdobja. Večji bo tudi pričakovani pridelek oljnic, ki bo zaradi pomembno večjih površin najpomembnejših, torej oljnic, tukaj gre za oljno uvrstitev soja in pa buče za olja, v primerjavi z letom 2019, ki je bilo skromno, torej prej večji za 3 %. Hektarski pridelek oljnic je predvsem zaradi zelo slabe letine oljnic slabši kot v letu 2019, vendar še vedno nekoliko nad povprečjem, če pogledamo na zadnja leta. Potem večje hektarske pridelke v 2020 lahko pričakujemo tudi pri pridelave koruze za silažo, krompirja in pa hmelja.

Če pogledamo pridelek krme s Travinja, bo količinsko verjetno zelo podoben lanskemu, če gledamo pa kakovost pa je zaradi pogostih padavin v rastni dobi tudi leta 2020 v povprečju slabša, kot je bila ta običajno. Kljub spremenljivim vremenskim razmeram bo v povprečju letina zelenjadnic verjetno nekoliko boljša kot v neugodnem letu 2019. Pridelek sadja bo po res skromni letini v 2019, če pogledamo zelo, zelo dober, v intenzivnih nasadih in ekstenzivnih sadovnjakih naj bi bilo skupno obranega že za približno 70 % sadja več kot v letu 2019, pridelek pa naj bi bil tudi za približno 15 % nad povprečjem obdobja 2011-2015. Torej če odštejemo ta obdobja brez ekstremnih letin od 2016 do 2018. Pridelek grozdja v 2020 po prvih podatkih v povprečju je le nekoliko večji, kot v letu 2019, kakovost tega grozdja pa je bila zelo dobra. Za živinorejo prvo ocenjenost novih razpoložljivih podatkov kažejo, da se bo skupni obseg prireje v letu 2020 nekoliko povečal.

Povečanje obsega pričakujemo pri reji govede in perutnine, zmanjšanja pa pri reji prašičev in drobnice. Nekoliko večja, kot v letu 2019 bo tudi prireja kravjega mleka, prireja jajc pa nekje na isti ravni kot leta 2019. Zdaj če pogledamo same cene v kmetijstvu. Po prvih ocenah statistike cene kmetijskih pridelkov na skupni ravni je nominalno nižje za približno 2 %, realno gledano nekje 2,3 %. Raven cen bo na povprečni ravni zadnjega petletnega obdobja, cene so primerljive nekje z letom 2018. Če pogledamo rastlinske pridelke. V letu 2020 bodo po napovedih na zelo podobni ravni kot v letu 2019, morda malenkostno višje, približno 0,5 do 0,8 %. Bolj opazno pa se bodo znižale cene živali in pa živalskih proizvodov in sicer nekje naj bi bile nižje za približno 3,8 ali pa realno gledano 4,1 %. Opazne, torej opazno nižje cene bodo predvsem pri govejem mesu, kravjem mleku in perutninskem mesu. Pri ostalih živalskih proizvodih pa je pričakovati nekoliko višje odkupne cene. Tu govorim predvsem za prašičjerejo, jagnjetino in pa jedilna jajca. Ob znižanju cen kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih, se bo v letu 2020 na povprečni letni ravni agregatno znižali tudi ceni inputov za kmetijstvo in sicer za 1,4 %, ravno za 1,7 %.

Zaradi večjega znižanja cen kmetijskih proizvodov, znižanja cen inputov za kmetijstvo se bo v letu 2020 cenovno stroškovno razmerje nekoliko poslabšalo. Kljub temu bo cenovno stroškovno razmerje pa še vedno ugodno na ravni let 2018-2019. Če pogledamo prve ocene ekonomskih rezultatov kmetijstva, ki jih pripravlja KIS, kažejo da bodo dohodki v kmetijstvu v letu 2020 realno opazno višji v primerjavi z letom 2019, višji bodo tudi v primerjavi s preteklim petletnim povprečjem in blizu ravni za kmetijstvo, ekonomsko najugodnejšega leta 2018. Izboljšanje ekonomskih rezultatov bo po prvih ocenah predvsem posledica večjega fizičnega obsega rastlinske pridelave. Po prvih ocenah se bo faktorski dohodek kmetijstva v primerjavi s predhodnim letom povečal za približno petino in bo nad ravnjo zadnjega petletnega povprečja. Če pogledamo na leto 2019 bodo kazalci dohodka na agregatni ravni po prvih ocenah pomembno ugodnejši pri pridelavi sadja. Ugodnejši za leto 2020 so tudi za pridelavo žit, zaradi rekordne letine najpomembnejših treh vrst žita in sicer pšenice, ječmena in pa koruze za zrnje. Pri koruzi pa tudi seveda zaradi občutno višjih cen.

Kar zadeva vrednost pridelave krompirja in oljnic pa naj bi bila po prvih ocenah višja v primerjavi z letom 2019, zaradi večjih pridelkov, kljub temu, da so na koncu cene bile nižje. V okviru živinoreje ocene kažejo izboljšanje dohodkovnih kazalcev le pri medu, manj ugodni kazalci dohodka na agregatni ravni, torej so po prvih ocenah v okviru rastlinske pridelave, vinogradništvu in vinarstvu. Pomembne nižje cene pri nekoliko večji pridelavi in pa pri pridelavi zelenjadnic, nižje cene po pričakovanju malce večji pridelavi. Na dohodke kmetijstva na agregatni ravni je od proračunskih podpor najmočneje vplivajo neposredna plačila in ukrepi programa razvoja podeželja, ti predvsem torej so neposredna plačila z velikim vložkom plačil, pa tudi vplačil OMD, plačila KOPOP in pa naložbe v kmetijska gospodarstva, torej različne podpore, investicijske podpore znotraj programa razvoja podeželja. Proračunske podpore bodo v letu 2020 na agregatni ravni nekoliko višje kot v letu 2019, prav tako bo nekoliko večje črpanje iz sredstev iz programa razvoja podeželja, več plačil pa tudi iz naslova izrednih interventnih ukrepov, ki so povezani s to epidemijo covid. Ukrepi kmetijske politike. Na tem področju, torej izvajanja neposrednih plačil, OMD plačil, programa razvoja podeželja 2014-2020, v letu 2020 ni bilo bistvenih sprememb.

Torej mi se že osredotočamo na novo programsko obdobje s pripravo strateškega načrta, ki zajema tako analizo stanja, SVOT analize, opredelitev potreb, izvajanja javnih razprav in vse ostalo, kar spada zraven. Zdaj če pogledamo samo črpanje sredstev. Torej v okviru PRP-ja se je nadaljevalo izvajanje ukrepov. Od začetka programa pa do konca avgusta je bilo za 14 ukrepov, tehnično pomoč in pa druge prenesene obveznosti odobrenih kar 947 milijonov. To pomeni, torej če pogledamo skupno je do novembra bilo črpanih 86 % vseh razpoložljivih sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo. Če pa pogledamo, koliko je bilo dejansko potem že izplačanih na podlagi realiziranih investicij, pa je ta skupen znesek 714 milijonov oziroma 64 %. Če pogledamo samo v letu 2020 je bilo do konca avgusta, ta podatek zdaj imam, izplačanih skupno 104 milijone evrov. Skratka kar nekaj razpisov je bilo v letu 2019 in 2020 in na osnovi, torej odobrenih vlog je prišlo do konkretnega črpanja sredstev, saj so bile na koncu te investicije tudi realizirane. treba je zelo poudariti, da torej leto 2020 vemo vsi, da je zaradi te covid situacije prišlo tudi se bo treba soočiti s tem stanjem tudi v kmetijstvu. Torej ministrstvo je pristopilo k temu, da je budno spremljalo stanje na terenu, tudi vse potrebne podatke in na osnovi tega spremljanja stanja, so bili sprejeti tudi, oblikovani in izvedeni nekateri interventni ukrepi. Zdaj nekateri ukrepi so bili pravzaprav bolj splošni, namenjeni celotnemu kmetijskemu sektorju, drugi pa nekako bolj specifično ciljno usmerjeni, najbolj prizadetim sektorjem, predvsem tam, kjer je bil izpad dohodka višji kot 20 %. Zdaj če samo nekaj, torej splošni ukrepi so bili, da je bila, skušali smo omogočiti prodajo kmetijskih pridelkov, potem spremembe na področju izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike, torej zmanjšanje birokracije ali pa dodatne pogoji, ki so kmetom omogočili, da je bilo izvajanje njihovih vlog učinkovitejše ali pa nekako olajšano, potem pa tudi sekcijo ekonomske intervencije za zaščito kmetovega dohodka.

Zdaj če naštejem te ukrepe, ki smo jih, torej izredne ukrepe kot posledica blaženja posledic s covidom in sicer sektor govejega mesa, potem sektor prireje drobnice, sektorje prašičev, sektor vinogradništva in vinarstva, potem dopolnilne dejavnosti na kmetiji, gozdarski sektor in pa potem še ostali izredni ukrepi za blaženje posledic epidemije. Gre za izredno začasno pomoč kmetom ter mikro, malim in srednjim podjetjem, potem pomoč v okviru odloka nadomestila plačila privezu ribiških pristaniščih ter pa znižanje vodnega povračila za gojenje vodnih organizmov. Če nadaljujem z zunanjo trgovino, z agroživilskimi proizvodi. Torej začasni podatki o zunanji trgovini kažejo, da bo v letu 2020 vrednost blagovne menjave agroživilskih proizvodov s tujino ponovno presegla blagovno menjavo leta 2019, vendar bo rast manjša kot v preteklih letih. Torej to bi bilo nekako skupek tega poročila, ki ste ga vi tudi dobili, vse te podatke. Jaz vem, da je bilo zdaj predstavljenih ogromno enih podatkov. Seveda jaz sem želel s temi podatki nekako prikazati sliko kmetijstva v letu 2019-2020. Kot vidimo ali pa če primerjamo med leti, tudi na koncu zelo trdno delo, pravzaprav v tem primeru ni odvisno vse samo od kmetov, ampak tudi od vremenskih neprilik, ki so bile v letu 2019 in pa tudi v predhodnih letih kakršna so bila in vsaka taka posledica v posameznem letu nima enoletne posledice, ampak večletne posledice in odraz tega so lahko tudi podatki, ki sem jih predstavil.

Hvala.

Hvala magister Mihelič.

Zdaj jaz vas v vašem izvajanju nisem želel prekinjati, ker vsaj po mojem mnenju to ni vljudno, ampak po mojem mnenju tudi ni vljudno, da se niste dali poučiti o temi današnjega odbora in to je poročilo za leto 2019, vi ste pa približno polovico časa porabili o poročilo že ali pa o osnutku poročila za leto 2020. Tako da jaz prosim naslednje razpravljalce, da se držimo teme. Besedo bom dal predstavnici kmetijskega inštituta, gospa Travnikar, izvolite.

Lep pozdrav tudi iz kmetijskega inštituta, kjer je poročilo nastalo.

Kot koordinatorka pri nastajanju tega poročila bi se rada zahvalila gospodu Miheliču, ki je poročilo dobro vseeno predstavil. Tudi podatki za leto 2019 so bili zelo podrobno predstavljeni, tako da dlje od tukaj jaz ne bi nič več dodajala. Mogoče bi k temu dodala samo eno tako splošno noto in sicer, da je zeleno poročilo strokovna publikacija, ki se nepretrgoma izvaja že vrsto let in na enem mestu združuje vsa najpomembnejša področja, ki so povezana s predelovanjem hrane v Sloveniji. Večji del poročila seveda namenjen primarni kmetijski proizvodnji, del poročila pa zajema tudi informacije o živilsko pridelovalni industriji, gozdarstvu, ribištvu in nekaterih drugih področjih povezanih s kmetijstvom. Torej na današnji seji se obravnava leto 2019. To leto je zelo podrobno predstavljeno, tudi interpretacija rezultatov je podrobno predana, predstavljena. Seveda je pa logika ta, da se primerjamo s predhodnim letom, to je letom 2018 in tukaj bi rada samo nekaj poudarila. Leto 2018 je bilo iz proizvodnjega vidika in posledično ekonomskega vidika zelo dobro leto. Torej moramo vedeti, da se primerjamo z zelo dobrim letom in ob prebiranju stanja za leto 2019 mogoče dobimo občutek, da to leto za kmetijstvo ni bilo tako uspešno. Vendar če leto 2019 postavimo v neko daljšo časovno premico, moramo vedeti, da je bilo z ekonomskega vidika tudi to leto zelo uspešno. Tako imamo zadnji dve leti zelo uspešne kazalce na področju kmetijstva, seveda pa to velja na agregatni ravni, na agregatni ravni celotnega kmetijstva, so pa seveda pomembne razlike pri posameznih kmetijskih sektorjih. To bi bilo iz moje strani.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Gospod Cveto Zupančič, izvolite.

Ja, predsednik, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslankam, poslancem, ostalim gostom današnje seje.

Stališče komisije je zapisano tukaj v tem pisnem gradivu, ki smo ga pripravili, bi pa samo samem par besed dodal k temu. Res je, to poročilo, ki ga je pripravil kmetijski inštitut je v glavnem statistika, ki je zabeležena. In ko daš nekako skupaj ugotoviš, da stanje ni tako idealno, kot izgleda, kjer primerjaš z letom 2018. Na drugi strani je ne primerjaš s stroški. Glejte, tudi če pogledate, odkupne so bile 2 % nižje, surovine so bile 5 % večje, se pravi prihajamo do deficita pri proizvodnji. Se pravi mene zanima problem tega poročila je to, ker ni nobenih meril, cilje ni. Se pravi mi bi morali točno vedeti za vsako leto kaj je naš cilj in potem k tistemu cilju primerjaš uspešnost ali neuspešnost. Nam tukaj govori, je toliko kmetij propadlo. Kaj to pomeni? Ali je to politika, kjer včasih neki politik reče, gre za propadanje kmetij ali je to, ko politik reče, da gremo za prilaganje slovenskega kmetijstva evropskemu kmetijstvu, kjer mora toliko kmetij propasti, da dobimo neke ekonomske kmetije. Se pravi mi moramo prej vedeti kaj želimo in potem je za nas to poročilo bolj relevantno.

Živ primer tega je krompir. Krompir takrat, ko je pridelek se mi pohvalimo velik, je cena nikakršna. In takrat, ko je pridelek majhen, je cena velika. Se pravi o ekonomskem stanju pridelovalca pa ne vemo nič. Se pravi in zaradi tega je to poročilo iz vidika kmeta malo zavajajoče, bi rekel. Seveda podatki so točni, vendar ne bomo iz tega ugotovili, kakšno je stanje v kmetijstvu, bomo pa seveda ugotovili, ko pa greš gledati druge parametre kaj se s kmetom dogaja, da je dejansko toliko opuščanja, da je prenehanja z določeno pridelavo, predvsem pa je problem tukaj notri, če bi bil naš cilj več pridelati, več predelati in več izvoziti, kar je bilo tukaj pozitivno, aha, bomo več / nerazumljivo/ živilski pridelovalni industrije je več izvozila, kar je zelo pozitivno, potem je moment na odkupni ceni. Dokler ne bo odkupna cena tista, ki ne bo omogočala kmetu, da ga bo stimuliralo k pridelavi, toliko časa mi ne rabimo meriti cilje samooskrbe, pa cilje kako bomo več pridelali, ker bomo manj predelali, ker stimulacija je samo cena. Ko govorimo o evropskih sredstvih, razpisih, to je denar, ki gre največkrat v investicije, ki gre v druge zadeve, ki jih glih tako kmetija rabi, vendar ne gre toliko v samo pridelavo. Tako, da iz tega vidika bi jaz želel, že vrsto let o tem govorim, da bi se mogli silno potruditi v tej smeri, da bi se zastavili cilje, kaj sploh želimo s tem kmetijstvom iz leta v leto, čez pet let, čez deset let ali je res naš cilj samooskrba, če je, potem morajo iti kazalci v tej smeri, če to ni naš cilj, potem povemo danes to ni. Glejte, ne paše, samo bom pa vseeno rekel, pač toliko si dovolim. Pred tremi dnevi je bil sprejet, ker sem državni svetnik vem, Zakon o razbremenitvi občin. To je miklavž, da ne more biti več iz občine. 12 zakonov se dotika, nekje dodatni dohodki, nekje razbremenitve, kjer bo država vzela stroške, se pravi bo plačevala zadeve, ki so jih do zdaj občine. Potem pri dokumentacijah, pri davkih, pri pokojnini, 12 zakonov se dotika. Če imamo res v kmetijstvu želje po nekaj več, rabimo nekaj takega tudi na področju kmetijstva. Pa je v letu 2019 če gremo skozi statistiko, tudi Državni zbor na predlog vlade sprejel samo en zakon na področju kmetijstva in še to je bil interventni odstrel medveda pa volka. Se pravi zelo se bo treba tukaj vprašati kaj, v katero smer, kako in na kakšen način.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predstavnik kmetijsko gozdarske zbornice, gospod Žveglič, izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. cenjeni poslanci in poslanke, ostali gostje.

Zdaj po vseh podatkih in tako naprej je bilo že veliko povedano, tako da je škoda, da še stvari ponavljam. Povedal bi samo sledeče. Saj to zeleno poročilo traja že veliko let. Podatek, ki ga bom še obnovil, se pravi kaže, da izredno slabo, da capljamo pri tem povečevanju kmetij, da imamo še vedno izredno majhne kmetije, da imamo razdrobljenost veliko, da imamo seveda ogromno kmetij, zelo malo pa imamo seveda tržnih in tržno usmerjenih kmetij, ki so se sposobne kosati z ostalimi razvitimi evropsko kmetijskimi državami. To je sicer se pravi skupen podatek, statistika, pregled, zgodb o kmetijstvu je pa približno toliko kolikor je kmetij. Enkrat bi bilo verjetno neki skupini dobro, da bi pogledalo in preučilo vse te zadeve za nazaj in pogledati kaj in na kakšen način zasukati to našo slovensko kmetijsko politiko, predvsem zemljiško politiko, da bomo imeli malo mlajših gospodarjev na kmetiji, da ne bomo bili, se pravi že sami osiveli gospodarji, pa smo tam, jaz ki sem tik pred penzijo, pa sem še eden mlajših kmetov v tistem kraju, kjer živim.

Okoli cen je pa seveda tudi relativno. Mi smo v bistvu imeli na področju govedoreje imamo vseskozi izrazito nizke cene in potem pade za 10 % in seveda pade za 10 %. Ampak kaj to pomeni? Pomeni, da smo pa na povprečju Evropske unije pa pri vsakem 100 kilogramu odkupljenega govejega mesa, zgubljamo 40, 45 evrov ali pri tistih največjih, ki imajo najvišje cene pa še seveda več, 70, 80 evrov. Da imamo zdaj, recimo če bom pa zdaj si tudi jaz dovolil malo v letošnje leto iti, da imamo v tem trenutku odkupne cene govedi najnižje v kompletni Evropski uniji, celo Romunija ima višje odkupne cene govedi, Poljska, Litva, Češka, pač vse države. Tako, da faktorski dohodek bo pa baje boljši. Jaz seveda tega ne morem razumeti, ampak kaj čmo, kmetujemo, vztrajamo in bomo še tudi naprej.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Imam še eno pooblastilo, poslansko Nado Brinovšek nadomešča poslanec Jure Ferjan iz Poslanske skupine SDS. Zdaj prehajamo na razpravo članov in članic odbora. Prvi ima besedo Andrej Černigoj. Izvolite.