Dobro jutro! Vse članice in člane odbora, vabljene, ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričenjam 22. sejo Odbora za pravosodje.

Ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo, ter nosite zaščitno masko. Predlagam, da bi vsako uro oziroma uro pa pol naredili krajši odmor in prezračili salon. Zaenkrat opravičil za sejo nimam, imam pa eno pooblastilo in sicer, poslanec Bojan Podkrajšek nadomešča poslanko Evo Irgl.

Ker k dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – LETNO POROČILO O UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI SODIŠČ ZA LETO 2019, ki je bilo 14. 5. 2020 objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, njegov popravek pa je bil poslan 26. 5. 2020.

Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 8. 12. 2020.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Vrhovno sodišče, Sodni svet, Ministrstvo za pravosodje in Državni svet.

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2019 je Državnemu zboru posredoval predsednik Vrhovnega sodišča, skladno s tretjim odstavkom 60.b člena Zakona o sodiščih, Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo, ki v tem primeru pripravi predlog akta.

Pričenjam z obravnavo letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč za leto 2019.

Besedo dajem predsedniku Vrhovnega sodišča, mag. Damijanu Florjančiču, za predstavitev poročila.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni gospe spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, člani odbora.

V zvezi s poročilom za leto 2019, moram seveda na začetku izpostavit, da letošnja situacija je pripeljala do tega, da je prispevala tudi k nekem časovnem zamiku, da pravzaprav skoraj že eno leto po zaključku leta 2019, obravnavamo poročilo o letu poprej, vendar, to so pač okoliščine, ki nas spremljajo in bom dodal že na začetku, da verjetno letošnje leto ne bo imelo ali pa, ne bo imelo sodstvo takšnih rezultatov, kot jih je imelo v preteklem letu, ker ta situacija v zvezi s korona epidemijo pač vpliva na celotno življenje v državi in tudi na delovanje sodstva. Kot veste, je precej omejeno delovanje sodstva v zadnjem času, tako kot je bilo tudi v tistem spomladanskem obdobju.

Ampak, ne glede na to, mislim, da je prav, da izpostavimo nekatere kazalnike o našem delu v tem preteklem letu, ki na kratko povedano, kažejo pozitivno sliko, saj se ti pozitivni trendi pri našem poslovanju v preteklih letih nadaljujejo oziroma, so se tudi v letu 2019 nadaljevali, ker se skrajšuje čas reševanja zadev, znižuje se tako število prejetih, kot tudi na koncu obdobja, števila nerešenih zadev in pomemben podatek ob vsem tem je, da je sodstvo sposobno obvladovanja prejetih zadev. Torej, več zadev rešimo, kot jih prejmemo in zato se tudi znižuje število nerešenih zadev na koncu poročevalskega obdobja.

Tudi ta rezultat poslovanja je prispeval k temu, da se vse bolj nekako usmerjamo k izboljševanju in ukrepom za izboljševanje kakovosti našega dela, tako sodnega odločanja, kot tudi drugega zaposlenega kadra na sodiščih in imamo tukaj vzpostavljenih vrsto aktivnosti, usposabljanja in izboljševanja našega dela na različnih delavnicah, izobraževanjih, v obliki zbirke raznih gradiv, opomnikov, priročnikov, vodnikov, za delo v posameznih sodnih postopkih in v zvezi s tem, seveda, ker je pač leto 2019 bilo izrazito prepoznano kot uspešno leto tudi v zunanjih institucijah, moram poudarit, da smo prav na tem področju dobili tudi mednarodne, zelo pomembne nagrade oziroma priznanja za naša prizadevanja na teh področjih.

Torej, najprej bi tukaj izpostavil še enkrat to kristalno tehtnico sodstva, ki jo podeljuje Svet Evrope in Evropska komisija, pa potem še Evropski inštitut za javno upravo, nam je podelil izjemno pomembno nagrado, Mednarodni dizajn center v Berlinu, pa tudi v slovenskem prostoru je bila priznana ta rešitev, na področju izboljšanja sodstva, na slovenskem bienalu oblikovanja Brumen. V preteklem letu je tudi Revizijsko sodišče opravilo revizijo informacijske podpore delovanja sodišč in izdalo pozitivno mnenje z dobro oceno, tako da smo tudi na tem področju izkazali neke dobre rezultate naših prizadevanj.

Seveda, precej pripomorejo k našim rezultatom tudi te nižje številke novo prejetih zadev, ker to nekako spremlja po drugi strani tudi nižje število rešenih zadev, kar je pač nekako tudi en logičen rezultat tega, da se zmanjšuje število tistih lažje rešljivih zadev, ko se krči ta nabor zadev v reševanju in potem prihajajo nekako na plan bolj tiste komplicirane zadeve, pravno zahtevnejše obsežnejše in terja to tudi več časa za njihovo rešitev.

Sicer ne bi zdaj se ukvarjal z posameznimi številkami, ker verjamem, da ste pregledali, nekako, to letno poročilo in iz teh številk, ki same zase govorijo, se izkazuje to, kar sem zdaj uvodoma predstavil. Morda bi se v nadaljevanju pa osredotočil pravzaprav na tista področja, kjer se mi zdi, da bi Državni zbor, kot zakonodajno telo, lahko prispeval svoj delež k izboljšanju poslovanja sodstva. Tukaj bi kot prvo točko seveda moral izpostavit, da je še vedno neizpolnjeno tisto priporočilo Greka(?), ki je govorilo o tem, da je izvolitev sodnikov še vedno zadeva, ki bi jo bilo potrebno spremeniti in sicer odmakniti iz sfere političnega odločanja, glede na to, da je za izvolitev sodnikov in potem tudi, v nadaljevanju, izvolitev vrhovnih sodnikov, še vedno določena pristojnost Državnega zbora. Seveda je za izvolitev sodnikov, prvi njihovi izvolitvi v sodniško funkcijo, potrebno spreminjat in se ukvarjat z vprašanjem ustavne določbe, medtem ko je za izvolitev vrhovnih sodnikov ta določba zakonske narobe in bi se jo morda lažje spremenilo, kar je po naši oceni že več let tudi nekako predlagano in terja res nek odločen poseg, da se vendarle tukaj ustrezni koraki napravijo v to smer.

Se opravičujem ker, v tem obdobju, ko imamo različne težave na področju ekonomskih sektorjev delovanja in pri seveda tudi finančnih vprašanjih v celotni državi, ampak, kljub temu se moram dotaknit tudi plačnega sistema sodnikov, ker so bila v letu 2019 izrazito v ospredju, v sodstvu, ta prizadevanja za izboljšanja plačnega sistema, ker so te plače dejansko zamrznjene že več kot desetletje in so se porušila razmerja, tako med plačami predstavnikov različnih treh vej oblasti. Po naših ocenah, izračunih, naj bi plače sodnikov zdaj dejansko zaostajale za ca 30 % za plačami drugih funkcionarjev in je bila v ta namen tudi ustanovljena posebna delovna skupina, ki naj bi poiskala rešitve, vendar, je verjetno tudi ta epidemija potem nekako zaustavila ta prizadevanja, vendar je to nekako pričakovanje v sodstvu še vedno živo in mislimo, da če hočemo res pridobit v sodstvo najboljši kader, potem je treba ta kader tudi ustrezno nagraditi s plačami in s tem nenazadnje zagotavljamo tudi finančno neodvisnost, kar je eden od temeljev siceršnje neodvisnosti sodstva in sodnikov.

Naslednja zadeva, ki se mi zdi pomembna, je vprašanje obremenjevanja ali pa nalaganja novih pristojnosti z novimi zadevami v različnih sprejetih novih zakonih oziroma njihovih spremembah. Ugotavljamo, da se pristojnosti sodstva konstantno večajo, čeprav si po drugi strani ves čas prizadevamo, da bi iz sodstva izvzeli nekatera pravna področja, ki pravzaprav po vsebini v sodstvo niti ne spadajo in tudi v primerljivih državah niso vključena v sodne zadeve.

Mislimo, da se pač nekako preveč lagodno prenašajo te pristojnosti, ko se odloča o sprejetju nekih zakonskih sprememb in novih zakonov, v pristojnost sodstva, ne da bi se pa dejansko upoštevalo, kakšne posledice to povzroča, ne samo na »pripadu«, ampak tudi na finančnih aspektih novih pristojnosti in nenazadnje tudi to terja določene spet kadrovske rešitve, tako da, imamo potem različne težave na različnih sektorjih delovanja sodstva in tam nekako ostanemo potem sami, brez razumevanja, da bi se lahko potem temu ustrezno prilagajali.

V preteklosti so bile že konkretne pobude, tudi s strani nekaterih drugih inštitucij, na primer Notarske zbornice za prenos določenih opravil v druge pristojnosti drugih inštitucij, vendar, ostalo je vse skupaj zgolj na ravni nekih razgovorov in pobud, ki pa niso pripeljale do konkretnih rezultatov. V zadnjem času pa na področju zakonodaje opažamo tudi, da se sprejema kar nekaj zakonskih sprememb, ki imajo lahko tudi vpliv na delovanje sodstva, brez da bi se predhodno sploh vprašalo za mnenje sodne veje oblasti in se bojimo, da bodo prišle do izraza tudi kakšne negativne posledice zaradi tovrstnega delovanja. Tudi mednarodni standardi, ki jih skušamo upoštevati, pri našem delovanju, sprejetih od različnih mednarodnih inštitucij, terjajo, da se sodstvo vključuje v pripravo zakonodaje na tistih področjih, ki zadeva sodstvo, bodisi neposredno ali posredno z njihovimi dodanimi pristojnostmi.

Nadaljnja zadeva, kjer vidimo, da ni nekih odločilnih premikov ali pa konkretnih rezultatov, je reševanje prostorskih pogojev delovanja sodstva in mislim tukaj predvsem na to sodstvo v Ljubljani, od prve do najvišje stopnje, imamo številne najete prostore, delujemo v različnih neprimernih najetih prostorih, ki niso dostojni za delovanje sodišče in po drugi strani prihaja do takih situacij, ko se mora nek odsek, nek oddelek sodstva, na vrat na nos preseliti iz najetih prostorov, ko se najemna razmerja odpovedujejo, kar se je zgodilo na primer v letu 2019 z gospodarskim sodstvom v Ljubljani. To je pač povsem nedostojno za delovanje tretje veje oblasti na tem segmentu. Mi smo tudi že več v teh zadnjih letnih poročilih predlagali neko zakonsko intervencijo na tem področju, na primer, sprejetje nekega zakona o investicijah v sodstvu, ki bi konkretneje opredelil kaj in kje in v kakšnih časovnih terminih naj se neko strategijo zagotavljanja prostorskih pogojev zagotavlja, ne pa da se ad hoc pristopa k temu problemu in se ima enkrat eno idejo, drugič drugo, četrtič četrto in tako dalje, rezultata pa ni. Ta prostorski problem je namreč izpostavljen že več kot, mislim da, dve desetletji, pa ni rezultatov. S tem da, seveda, izpostavim to, da je zdajšnja ministrica za pravosodje ustanovila posebno delovno skupino, na kateri naj bi se obravnavale vse ustrezne postavke tega poglavja, zato, da bi se lahko konkretno prišlo na neke projekcije v bližji prihodnosti, kako s to investicijo začeti.

In, potem bi še morda, iz tega zakonodajnega vidika izpostavil še na sploh sodniško zakonodajo, pri kateri govorimo, tudi že več let, da ne bom rekel desetletje, o prehodu na enovitega prvostopenjskega sodnika, torej brez ločitvene, okrajne in okrožne sodnike, ampak da bi imeli enovitega prvostopenjskega sodnika, ki bi, čemur bi bila prilagojena tudi organizacija mreže sodišč in sicer tako, da bi imeli temeljno celico pri sodnem okrožju in bi se na ta način sodno okrožje organiziralo na optimalen način, kako delovat tudi v okviru zdajšnjih okrajnih sodišč in okrožnega sodišča po posameznih oddelčnih razporeditvah.

Tekst zakona je bil že dobesedno pripravljen, že, mislim da, leta 2017, potem z dopolnitvami v letu 2018 in v začetku leta 2019 je oziroma v začetku leta 2020, je pravzaprav bila že, po naši oceni, zadeva toliko pripravljena, da bi šla lahko v zakonodajni postopek, se je pa zadeva zdaj očitno spet zaustavila eno leto, je šlo nekako spet v nič, da tako rečem in tukaj so seveda ostali brez odgovora ti ukrepi, ki naj bi jih ta reorganizacija prinesla s sabo. Tako da, na teh podlagah bi predlagal nadaljnjo diskusijo. Bi verjetno bilo bolj interesantno, da če imate neka konkretna vprašanja ali pripombe ali predloge, da se potem na tem razvije diskusija, mislim pa, da je prav poudarit, da si prizadevamo in se zavzemamo za trajen, en tak medsebojno intenziven dialog, z obema drugima vejama oblasti, tako zakonodajno, kot izvršilno, da bi skupaj poiskali tiste optimalne rešitve za delovanje sodstva, ker le s skupnimi rešitvami in s skupnimi napori, tako v teh svojih pristojnostih, kot tudi v nastopanju v javnosti, bi lahko zabeležili korake naprej v našem skupnem delu za naše ljudi pravzaprav, zaradi česar smo navsezadnje tudi ustanovljeni.

Hvala.

Hvala, gospod predsednik.

Želi besedo predstavnik Sodnega sveta? (Ne.) Ne želi.

Potem bi pa dal besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje, gospodu Zlatku Rateju.

Izvolite.

Ja, spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, spoštovani predsednik Sodnega sveta, ostali prisotni, spoštovani poslanke in poslanci.

Uvodoma naj povem, da je o pregledu podatkov o poslovanju sodišč mogoče pritrditi oceni Vrhovnega sodišča, ki izvajanje sodne oblasti v letu 2019, v splošnem ocenjuje kot uspešno. Ob hkratnem(?) povečanju števila sodnikov in sodnega osebja so kazalniki učinkovitosti poslovanja dokaj stabilni, so pa seveda še možne izboljšave. Večinoma se skrajšuje povprečni čas / nerazumljivo/ reševanja zadev, znižuje se število tako prejetih, kot nerešenih zadev.

Število nerešenih zadev se je v primerjavi z letom 2018 zmanjšalo za 8 %, za 1 % pa je upadel delež rešenih pomembnejših zadev, kar vpliva tudi na kriterij učinkovitosti. Celostno gledano se je zmanjšalo število rešenih zadev na sodnika in na sodno osebje. V povprečju vseh sodišč je vsak sodnik rešil 155 pomembnejših zadev. Trend zmanjševanja učinkovitosti je zelo opazen in se nadaljuje, kar pomeni, da bo treba razloge dodatno preučiti in sprejeti primerne ukrepe, saj si ne želimo, da se nadaljuje upadanje učinkovitosti.

V zadnjih letih je bilo vloženih namreč preveč naporov, da se je trend obvladovanja »pripadov« obrnil na pozitivno stran. Podatki sicer kažejo, da je sistem globalno sposoben obvladovanja prejetih zadev in ustreznega uravnavanja svojega poslovanja, seveda pa so prisotna odstopanja, tako v negativni, kot v pozitivni smeri.

Spodbuden je podatek, da višja sodišča zmanjšujejo število nerešenih zadev, skrajšuje pa se tudi povprečno trajanje postopkov. Kot že leto prej, izpostavljamo delo Upravnega sodišča, ki je ob siceršnjem zmanjšanju števila prejetih zadev za 11 %, je rešilo za 14 % manj zadev, kot v letu 2018, število nerešenih zadev pa se je povečalo za 10 %. V podobni situaciji je tudi Višje delovno in socialno sodišče, ki je rešilo za 13 % manj zadev, kot v letu prej. Na prvi stopnji so zaskrbljujoči podatki glede obravnave kazenskih zadev na okrožnih sodiščih, saj se je ob manjšem številu prejetih kazenskih zadev na okrožnih sodiščih v letu 2019, za kar 8 % znižal delež rešenih zadev, za 12 %, v primerjavi z letom poprej, poleg tega se je podaljšal tudi čas reševanja zadev. Kot pozitivni vidik izpostavljamo delo okrajnih sodišč na področju nepravdnih zadev, kjer se je prejeto število v letu 2019 povečalo za 31 %, rešenih pa je bilo za 16 % več zadev, kot v letu poprej, ob hkratnem skrajšanju povprečnega / nerazumljivo/ postopka.

Delovanje sodišč je v veliki meri odvisno tudi od ustrezne zakonodaje. Zavedamo se, da dobra izvedba zakonodajnih projektov terja zelo pomembno predhodno fazo analiziranja in načrtovanja, pri zakonodajnih spremembah, ki so se v preteklosti zgodile čez noč, so se po uveljavitvi pokazale številne pomanjkljivosti in zapleti pri implementaciji, zato zakonodajne spremembe, predvsem s področja optimizacije delovanja sodišč na prvi stopnji pripravljamo premišljeno in v sodelovanju s sodstvom.

Sodstvo smo še dodatno zaprosili za pripravo analiz učinkov organizacijskih sprememb, na ravni okrožja, saj so okrožja zaradi različnih dejavnikov neenakomerno obremenjena in organizirana in bi lahko predlagane spremembe povzročile dodatne zastoje v postopkih. Konstruktivna izmenjava stališč, ki poteka z Vrhovnim sodiščem, lahko izboljša zakonodajne predloge že v fazi priprave in odpravi marsikatero dilemo.

Zaključno bi še poudaril, da so bile aktivnosti sodstva na področju kakovosti v letu 2019 prepoznane tudi v mednarodnem okolju, saj je projekt izboljšanje kakovosti sodstva prejel številne mednarodne nagrade, med katerimi velja izpostaviti Kristalno tehtnico sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija.

Dodal bi še mogoče tudi to, da se mnoga opozorila sodstva ponavljajo v letnem poročilu. Ministrstvo poskuša čim bolje ukrepati. Zdaj, na področju uvajanja optimizacije mreže sodišče in enovitega sodnika se intenzivno dela in pred časom je ministrstvo, predsedniki sodišč in Vrhovno sodišče, kot sem že omenil, zaprosilo za podatke o tem, kako nameravajo organizirati delo po vpeljavi enovitega sodnika. Zdaj, po naših ocenah je tudi zanimanja za sodniška mesta v zadnjih letih bilo veliko, težava pa pri zaposlovanju strokovnega osebja. Ministrstvo se zaveda, da je treba skrbeti za primerljive plače funkcionarjev in kot je znano, naj bi se na Ministrstvu za javno upravo pripravljale spremembe zakonodaje v tej smeri.

Glede strokovnega kadra deluje delovna skupina za izvedbo nalog, iz stavkovnega sporazuma med Vlado in sindikatov delavcev v pravosodju, ki jo vodi ministrstvo. Pričakuje se tudi odziv Vrhovnega sodišča, da bo delovna skupina lahko nadaljevala delo in ga zaključila z oblikovanjem bele knjige, na podlagi katere bi se poskrbelo za ustrezno umestitev delovnih mest, strokovnih sodelavcev in sodniških pomočnikov v pravosodju.

Poudaril bi še, da ob nastajanju nove zakonodaje, deležnike ves čas vključujemo in želimo, da naj učinke zakonodaje ocenijo celovito in naj upoštevajo tudi posledice za pravosodje. Zdaj pripravljamo tudi spremembe Zakona o upravnem sporu, ki bi v določeni meri lahko razbremenili situacijo, ki je bila izpostavljena glede Upravnega sodišča. Ministrstvo se zaveda prostorske problematike. Finančna sredstva za investicije se sicer v zadnjih letih povečujejo in lokacija za novo sodno palačo je tudi že izbrana. Glede imenovanja vrhovnih sodnikov bi poudaril, da so predvidene spremembe v okviru nove sodniške zakonodaje, ki se pripravlja, gre pa trenutno za osnutke predlogov, prav tako se razmišlja o prenosu odločanja o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči in oprostitve plačila sodnih taks.

Zdaj, toliko uvodoma, mogoče pa potem, v nadaljevanju podam kakšna podrobnejša pojasnila.

Hvala.

Za predstavitev mnenja Državnega sveta dajem besedo državnemu svetniku, gospodu Rajku Fajtu.

Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani gospe, gospodje, lepo pozdravljeni.

Komisija je bila seznanjena, tako kot danes v predstavitvi, z mednarodnimi priznanji, ki jih je slovensko sodstvo prejelo v preteklem letu in izraženo je bilo pozitivno mnenje. Je pa komisijo zanimal komentar predstavnikov Vrhovnega sodišča, Sodnega sveta in Ministrstva za pravosodje, glede nasprotja, torej na eni strani izrazito kritičen odnos slovenske javnosti do delovanja sodišč, na drugi strani mednarodne nagrade, ter pohvale za slovensko sodstvo s strani Sveta Evrope in Evropske unije.

Iz poročila sledi, da je v zadnjih letih, torej se skrajšalo postopke, število nerešenih zadev na sodiščih je padlo za polovico, pa vendar je percepcija v javnosti še vedno slaba. Komisija je v razpravi poudarila, da je že v preteklosti, v svojih mnenjih opozarjala na vprašanja generacijske vrzeli in šibkega pritoka mladih v sodstvo in zato podpira apel Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da je treba na tem, torej problemu, opraviti določen sistematični razmislek.

Komisija je prav tako ponovno pozvala k nujnosti urejanja zadev oziroma težav s pomanjkanjem kliničnih psihologov in pri tem poudarila, da so hvalevredni napori Ministrstva za pravosodje, ki so jih predstavili na seji komisije, vendar je problem širši in ga Ministrstvo za pravosodje ne more rešiti. Kadra s področja torej klinične psihologije ni dovolj, ne moremo jih reproducirati torej čez noč in tukaj se pojavlja seveda vprašanje glede omejevanja vpisa za šolanje teh strokovnjakov. Če se problem ne bo reševal na nivoju države ga ne bo praktično mogoče rešiti. Komisija je izpostavila, da govorimo o družinskih postopkih, ki bi se morali vršiti hitro in zato bi moralo biti mnenje in ocene strokovnjakov pripravljene v najkrajše možnem času. Zaradi pomanjkanja strokovnjakov torej kliničnih psihologov postopki tečejo počasi, povzročajo največ škodo otrokom in ne sledijo načelu, da morajo biti izvedeni tako, da so v korist otroka. Že večkrat je bilo na seji komisije tudi izpostavljeno vprašanje reorganizacije mreže sodišč in vzpostavitev enovitega sodnika, zato je člane komisije zanimala ali je na tem področju urejanju sodstva kaj novega. Pojasnjeno je sicer bilo, da v obstoječi zakonodaji torej že obstajajo rešitve, da se določeni okrajni sodniki lahko razporejajo, vendar je težava v tem, da se dodelitve ne smejo ponavljati, zato je v praksi torej težav na tem področju veliko. Komisija je izrazila zadovoljstvo, da so pozitivni premiki pri delovanju sodstva še naprej in je treba veliko truda vlagati v / nerazumljivo/ sodnih praks in v kakovost sojenja, kjer je za zmanjšanje sodnim zaostankom končno lahko večji poudarek na kakovosti in da se čim bolje zavaruje pravice ljudi, ki na sodišče prihajajo kot uporabniki. Prav tako je komisija v mnenju kot že doslej večkrat podprla delovanje sodstva, da se mu zagotovijo ustrezni materialni pogoji tako glede ustreznih prostorov za delo kot tudi glede plačnega sistema, da se bo v sistem vključevali kvalitetni pravniki in s tem pripomogli h kakovosti dela v sodstvu. Kot pozitivno prakso je komisija pozdravila uvajanje sistema mentorstva med sodnike, ki omogočajo prepletanje praktičnega in teoretičnega znanja. Glede nedomišljenih zakonodajnih rešitev, ki v sodstvu lahko povzročijo veliko težav pa je komisija izpostavila primer podrejencev, kjer se je Državni svet močno angažiral z mnenji zakonodajnimi iniciativami in vloženo zahtevo za oceno ustavnosti, saj obstoječi zakon lahko pomeni blokado Sodnega sveta. Sicer pa je komisija poročilo podprla oziroma se seznanila.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo članicam in članom odbora. Kot prvi ima besedo mag. Dušan Verbič.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsednik.

Lep pozdrav predsednik Vrhovnega sodišča in vsi ostali prisotni.

Sedaj, kar se tiče samega letnega poročila bom uvodoma začel zelo pohvalno, kar se tiče strukture in tisti, ki želi določene podatke pridobiti in si jih pogledati ima lepo možnost, zato moram priznati, da kar se tega tiče se lepo zahvaljujem.

Druga stvar pa je tisto, ki nekako vsako leto ocenjujemo to časovnico in predsednik kot ste tudi sam omenil res malce nenavadno, da konec leta za preteklo leto šele obravnavamo, ampak okoliščine so take, da pač ne gre drugače. Kot rečeno statistično gledano je z vidika uspešnosti sodišč pohvalno glede na to, da je narejen napredek, kar se tiče odprave zaostankov in podobno. Vprašanje pa se dejansko velikokrat pojavlja v posameznih odločitvah sodišč, ki pa imajo določeno pozornost tudi v javnosti in tukaj na tej točki ne bi nekako več razpravljal.

Bi si pa dovolil, spoštovani predsednik, ko ste nekako predstavil tudi to poročilo letos za 2019 postaviti nekako v tem primeru, kar pač neko vprašanje kajti izpostavil ste, da je eden od razlogov nekako, ki vpliva na ne bolj učinkovito delo sodišča je tudi premalo dodelani zakonski in podzakonski predpisi in tukaj bi si dovolil nekako postaviti vprašanje kako ocenjujete glede vašega vključevanja v predloge konkretnih sprememb samih zakonov oziroma podzakonskih predpisov predvsem pa me bolj zanima o tem kako ocenjujete v kolikšnem obsegu pa ste uslišani v konkretni spremembi zakona. Mislim, da je za nas kot predstavnik zakonodajne veje oblasti, kar dobra informacija vaš pogled in stališče. To, kar je tudi, spoštovani predstavnik Državnega sveta, omenil tudi sam moram priznati, da sem tudi precej kritičen bil pri sprejemu Zakona o podrejencih in tukaj preprosto se strinjam z vami in vašo oceno, da ta zakon, ki je bil sprejet dobesedno ima določene določbe zakona, ki najverjetneje za sodno vejo oblasti predstavlja strahotno velik problem in ste lepo praktično to tudi predstavil, kar se tiče morebitnih težav in zaostankov in bomo videli kaj bo kar se tega tiče Ustavno sodišče pač povedalo.

Tretjo zadevo v tem delu bi pa vseeno še vprašal, spoštovani, kaj je s tem poenotenjem odločitev recimo sodišč v istih ali podobnih oziroma podobnih zadevah ne glede na to, na katerem sodišču v Republiki Sloveniji je pristojno sodišče odloči o posameznih zadevah, ker vemo, da nekako te tako imenovani judikati nekako se kar razlikujejo?

Za zaključek iz same bi človek rekel samega poročila letnega Upravno sodišče Republike Slovenije. Kakšna je vaša ocena glede na to, da si nekako ocenjujem skromno, da malce kvari to poročilo? Ravno Upravno sodišče, kjer so v letu se pravi 2019 v razmerju do 2018 dobesedno reševanje podaljšali iz tistih 9 na 13 mesecev? Tisto, kar človeka nekako, kar zbode je eden od glavnih navedb ali utemeljitev opredeljen kot raznolikost, da ta raznolikost zadev ne dopušča hitrejšega reševanja sporov. Tako, da v tem primeru bi prosil, spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, če lahko nekaj besed namenite tem vprašanj, ki se jih izpostavil in se tudi v naprej vam zahvaljujem za odgovor.

Hvala tudi vam.

Naslednjemu bi dal besedo mag. Dejanu Kalohu.

Predsednik, hvala lepa za dano besedo.

Tudi z moje strani pozdrav današnjim gospodom gospodu Florjančiču, gospodu / nerazumljivo/, predstavnikom ministra seveda kolegom poslancem!

Kot ugotavljamo lani smo takšno poročilo o učinkovitosti, uspešnosti sodišč obravnavali že oktobra sedaj pač, zaradi vsem znanih zadev s korono krizo obravnavamo sedaj konec leta je tukaj neki fazni zamik, ampak je razumljivo glede na situacijo, ki jo imamo v državi. Jaz bi predvsem na dve temi, ki jih je nekako izpostavil tudi gospod Florjančič opozoril. Meni je všeč na neki način, da v Evropi prepoznavajo pa sedaj koliko je to cehovsko ali ni prizadevanja slovenskega sodstva za večjo učinkovitost, uspešnost, kakovost dela sodnikov oziroma celega bi rekel pravosodnega ekosistema. Sedaj je ta kristalna tehnica, če se malo izrazim v prispodobi navzven se mogoče res lepo sveti pa vendarle mislim, da tisti lesk bi pa se najbolj izpostavil s strani zaupanja naših lastnih državljanov Republike Slovenije z zaupanjem v sodstvo. To je še vedno relativno nizko tako, da tukaj mislim, da bo tista prava neka kristalna tehnica, ko bodo državljani Republike Slovenije rekli, da so pa z učinkovitostjo zadovoljni.

Sedaj razveseljujoč je podatek, ki ste ga omenili, ki se navezuje na poročevalsko leto, da se več zadev reši kot se prejme. Bi pa vseeno rad opozoril na poročilo Komisije Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja za 2020 dve leti zajema. O tem pregovornem številu sodnikov na številu na 100 tisoč prebivalcev oni ugotavljajo sedaj sicer je malo padlo za nekje 15 % v zadnjih dveh letih pa še vendarle imamo 41,7 sodnika na 100 tisoč prebivalcev. Tretje mesto v nekem evropskem povprečju še vedno dosti. Kaj še pa eden zanimiv podatek, da pa osebje, ki pomaga sodnikom se pravi to ne pravosodne osebje, ne sodniško osebje pa jih je 160 teh oseb na 100 tisoč prebivalcev to pomeni v praksi, da ima eden sodnik 3 do 5 teh svojih, da rečemo temu pomočnikov, ki jih suportirajo se pravi na enega sodnika ima 3 do 5 pomočnikov se pravi iz tega izhajajoč to pomeni, da v naslednjih letih mora biti v razmerju rešenih pa prejetih zadev še bolj učinkoviti, še bolj uspešni, ker če imajo takšen suport, ki je res prvi v Evropi oziroma v Evropski uniji jaz mislim, da potem sodniki morajo še bolj učinkovito, hitro in kakovostno delati. Dovolite mi še, to se mi zdi pomembno, ker smo vseeno v tej naši matični hiši, če se tako izrazim v našem zakonodajnem organu. Sedaj v postopkih imenovanja sodnikov pristojnost Državnega zbora Republike Slovenije je jasna, kar se tiče imenovanja sodnikov, jo izvajamo na podlagi zakonodaje. Jaz verjamem, da je Vrhovno sodišče kakor tudi Sodni svet presenečen, razočaran, da včasih kakšen vrhovni sodnik ni tukaj v tej hiši potrjen. Jaz verjamem, da so ti vaši predlogi kakovostno narejeni, da imate, potem na sejah tudi Sodnega sveta argumente za njihov predlog in ta zadnja dva izida vrhovnih sodnikov, ki nista šla bi rekel v navednicah skozi Državni zbor sta pač takšna kot sta, ampak jaz vseeno mislim, da tukaj ne smemo mešati mogoče nekih ne vem medijskih in uličnih mnenja, da vseeno mislim, da so poslanci, ki glasujejo po svoji vesti pa tudi nekateri s strokovnimi preferencami s področja pravosodja, vendarle nas je tudi nekaj takih, ki smo ali pa delujemo ali pa smo sedaj v bistvu pred funkcijo delovali na tem področju, da razumejo kakovost ali pa tudi morebiti ne kakovosti določenih članov tako, da tukaj jaz mislim dr. Florjančič, da vseeno te pristojnosti Državnemu zboru ne odrekati, kajti vendarle ne glede na to, ko sem mnenja, da gre to vseeno za neki unikum v evropskem prostoru. Jaz vseeno mislim, da iz pol pretekle zgodovine je pa vendarle v redu, da pa še vseeno gre čez sito Državnega zbora to imenovanje sodnikov.

Kot je kolega Verbič za zaključek pa bom morda še, potem kasneje v razpravi je zelo dobro strukturirano, je pregledno, kdor hoče razbere vse aktualne podatke tako, da jaz se že veselim našega nadaljnjega, potem / nerazumljivo/ srečanja, ker bodo mogoče te podatki v svojstvu tega, kar sem govoril še boljši in še bolj učinkoviti.

Hvala za enkrat.