Spoštovani!

Prosim, če zasedete mesta, da lahko pričnemo z 29. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Ferenc Horvat, Maša Kociper in da Luka Mesca nadomešča Nataša Sukić.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: Predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije Covid-19 nujni postopek EPA 1472/VIII zainteresirano delovno telo obravnava na podlagi prvega odstavka 41. člena Poslovnika državnega zbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora se pravi predlog zakona in zahtevo za sklic nujne seje. Dodatno pa boste še prejeli prispevek Dijaške organizacije Slovenije. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni kot je razvidno iz sklica same seje. Seveda pa smo še dodatno vabili to pa so dr. Robert Repnik direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, dr. Franci Demšar direktor Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, dr. Barbara Toplak Perovič predsednica Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov, dr. Boris Dular predsednik Državne komisije za poklicno maturo, dr. Martina Tavčar Kranjc predsednica Državne komisije za splošno maturo, Maja Kalin predsednica Dijaške organizacije Slovenije. Državni zbor je v skladu s prvim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora zainteresirano delovno telo za obravnavo navedenega predloga zakona. Ker predlog zakona naš odbor obravnava kot zainteresirano delovno telo predlagam, da razpravo omejimo na razpravo o tistih členih, ki se nanašajo na delovno področje našega odbora. Glede na to, da je potrebno tudi naš odbor nekje zaključiti 15 minut pred 11. prosim vse, da se v skladu s tem držimo tudi pri samih razpravah. Najprej sprašujem predstavnika predlagatelja zahteve za sklic nujne seje, če želi besedo? (Ja.) Besedo dajem Željku Ciglerju.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsedujoča! Hvala za besedo.

Kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, spoštovani ostali vabljeni!

Levica in stranke opozicije, Stranka Alenke Bratušek, Lista Marjana Šarca in Socialni demokrati smo dali predlog za sklic nujne seje Odbora za znanost, šport in mladino, da obravnava točke PKP 6 zakona, ki se ukvarja z ukrepi kako omiliti posledice Covid-19. Točke, ki se tičejo izobraževalnega sistema in v kratko mislimo predlagatelji predstaviti sporne zadeve. Prosim pa predsedujoča, ker smo si razdelili kot predlagatelji jaz in Nataša Sukić, če lahko Nataša Sukić, kolegica poslanka dobi za menoj besedo.

Najprej bi samo tole rekel. Naše delo v Odboru za izobraževanje ima rezultate, se pozna. Ko smo imeli prejšnji teden v četrtek razpravo o šolski prehrani moram reči, da je Ministrstvo za izobraževanje v petek že reagiralo z okrožnico in hrana se je na osnovnih in srednjih šolah uredila. Hvala lepa ministrstvu. V tem zakonu notri, ki se naj vidi kot tako socialnih, gospodarskih, zdravstvenih in drugih področij kako omiliti posledice Covid-19 so notri tudi zadeve zlasti sedaj bom govoril s stališča izobraževanja, ki s preprečevanjem, ko posledice Covid-19 nimajo praktično nobene zveze. Najprej govorim o 56. členu tega PKP 6, ki posega v ene temeljne ureditvene trenutne ureditve izobraževalnega sistema in kar se tiče splošne in poklicne mature in s spremembami, ki so v tem členu predlagane praktično vnaša diskriminacijo med dijake. Namreč skladno s trenutno ureditvijo v Zakonu o visokem šolstvu se lahko na univerzitetni program pišejo dijaki z opravljeno splošno maturo in pa s poklicno maturo in pa s poklicno maturo in izobrazbo strokovnega področja. S to spremembo, ki se pa sedaj predlaga bi bil omogočen vpis s 56. členom seveda bi omogočil pisno vse univerzitetne študijske programe tudi vsem dijakom z opravljeno poklicno maturo ne glede na njihovo strokovno področje, kar je v nasprotju s samim temeljem poklicne mature. Namreč, z uspešno opravljeno poklicno maturo dijaki dokažejo, da imajo znanje, spretnost in pa poklicne zmožnosti, ki so potrebne za opravljanje poklica in za nadaljnje izobraževanje na tem istem strokovnem področju. Namen splošno gimnazijskega izobraževanja pa je posredovanje splošnih znanj, ki so potrebna za nadaljnje izobraževanje v visokem šolstvu na kateremkoli študijskem programu in poklicna matura in splošna matura se razlikujeta tako po vsebini kot število potrebnih opravljenih predmetov in interventni zakon, ki nam sedaj v 56. členu prinaša določeno spremembo bi tako v celoti porušil temelje trenutnega izobraževalnega sistema pri nas smotrn splošne pa poklicne mature in v izobraževalni sistem ustvaril neko neenakost saj bi neopravičeno v privilegiran položaj postavil dijake z opravljeno poklicno maturo, kateri bi morali za vpisno univerzo izpolniti manj pogojev kot je to zahtevano od dijakov gimnazije. Kljub epidemiji se izobraževalni standardi v Sloveniji niso znižali, kar pomeni, da so morali dijaki pri opravljanju mature izkazati enako raven znanj kot so jo pokazali njihovi predhodniki v preteklih letih tako, da bom prosil, potem ko bo Ministrstvo za izobraževanje oziroma predstavnik državni sekretar odgovoril, če lahko nam pove zakaj v proti koronskem zakonu prihaja do teh sprememb pri opravljanju diskriminatorno kot sem povedal pri opravljanju mature kakšno zvezo ima to z epidemijo? In še drugi amandma, ki ga želim predstaviti – dobili ste ga pa na mizo – vezan pa je na 136. člen, kjer predlagamo predlagatelji, da se ta člen spremeni. Dobili ste ga na mizo tako, da ga ne bom preveč bral, ampak amandma sledi predlogom Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki so opozorili, da se je treba zavedati, da je stabilnost delovanja vrtcev in šol v času epidemije nujni pogoj za ohranjanje osnovne gospodarske dejavnosti in aktivnosti v Sloveniji in tudi eden bistvenih pogojev za vzdrževanje normalnega delovanja družbe, zato je poleg informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča izobraževanje na daljavo potrebno zagotoviti v času epidemije tudi dodatna finančna sredstva za začasne zaposlitve, ker zelo veliko ljudi bodisi zaradi epidemije, drugih razlogov ali pa tega, da kar morajo doma paziti družinskih članov oziroma jim nuditi pomoč je izključenih iz delovnega razmerja. Dalje. Treba je s tem našim amandmajem opozarjamo na potrebe za nakup osebne, zaščitne opreme, ki je nujna za preprečevanje korupcije. In tretjič, da je potrebno zagotavljati v teh časih tudi dodatno strokovno pomoč tako učencem, zaradi psiholoških potreb, k se v času epidemije še dodatno zaostrijo pa vzpostavijo do tega, da jim je treba pomagati pri učni pomoči in pa še posebej otrokom s posebnimi potrebami, zato so ti amandmaji predlagani.

Spoštovana predsedujoča, prosim, če lahko še Nataša Sukić v imenu predlagatelja dobi besedo.

Hvala.

Seveda bom dala besedo. Ampak poglejte, jaz bi samo v obvestilo mogoče nismo vsi obveščeni, da je koalicija seveda tudi vložila amandmaje tako kot vi k istim členom in se členi črtajo tako, da mislim, da danes bi res prosila skrčeno razpravo, ker dejansko to, kar pozivate je čez vikend oziroma mislim, da že v petek bilo vloženo in se tudi 136. člen črta tako, da so zadeve bi rekla tudi s te strani koalicije predlagane, da se črta. Matično delovno telo za finance odbor bo pa ob 11. uri to zasedal. Tako, da so tudi že tam vloženi.

Jaz dam še drugače v razpravo drugače pa skoraj bom rekla na neki način mogoče je ta razprava ali pa, potem nadaljnjo že kar brezpredmetno, ker se zadeve popravljajo in bodo, potem tudi po 11. uri tako urejene.

Izvolite, kolegica Sukić.

Najlepša hvala.

Zelo problematično pa je, da se pod predlagani 57. člen očitno ne misli črtati niti s popravki vloženih amandmajev tudi s strani koalicije, kajti ta člen pa je zelo zelo sporen in tukaj bom zaprosila predstavnika ministrstva, da nam pojasni po kakšni logiki se je pritaknil v protikoronsko zakonodajo, saj z reševanjem epidemiološke situacije nima niti najmanjše zveze pa bom povedala zakaj ne. Vlada v predlaganem 57. členu zakona iz razlogov, ki dejansko nimajo nobene zveze s epidemijo posega namreč na področje akreditacij visokošolskih zavodov. Člen, ki določa pogoje za podaljševanje akreditacij visokošolskega zavoda se s predlogom spreminja tako, da bi Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu NAKVIS izpolnjevanje pogojev za akreditacijo, ki so določeni z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu preverjala še pri drugem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda in ne pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije kot to trenutno določa veljavni zakon. V tem trenutku po uradnih podatkih NAKVIS-a v Sloveniji deluje 6 univerz in večina jih je v tem trenutku v postopku podaljšanja akreditacije med drugim tudi dve največji univerzi in sicer Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru. Postopek podaljševanja akreditacije kljub epidemiološkim razmeram na recimo teh univerzah največjih poteka brez večjih posebnosti. Javno dostopni podatki na portalu Erar pa razkrivajo, da je 27. oktobra letos na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport prišlo do lobističnega stika s strani nove univerze, ki sta jo zastopala Peter Jambrek in dekan Matej Avbelj, kjer je predstavnik univerze predstavil probleme, s katerimi se soočajo. Določilo PKP 6 je očitno odgovor na probleme te nove univerze. V tem primeru lahko na žalost in to nedvoumno govorimo o sumu korupcije, to niso kar tako nedolžne stvari to je zelo resna stvar, saj bi v primeru sprejetja 57. člena PKP 6 nastala materialna korist za visokošolski zavod Nova univerza, ki bi čeprav ta ne bi izpolnjeval pogojev za podaljšanje veljavnosti akreditacije in očitno jih ne izpolnjuje še naprej prejemal javna sredstva. Konkretno danes od Ministrstva za izobraževanje Nova univerza prejema približno 175 tisoč evrov javnih sredstev na mesec oziroma dobra 2 milijona evrov na leto. Ker kljub temu očitno ne dosega pogojev za akreditacijo, ki so bistveni za zagotavljanje kakovosti visokošolskega izobraževanje je torej vlada Janeza Janše pod krinko protikoronskih ukrepov zagotavlja še nadaljnje prejemanje javnega denarja mimo obstoječih kriterijev in pravil. Jaz upam, spoštovani, da se zavedate kako resna zadeva je to. To je prav že posmeh in že prav naravnost koketiranje s koruptivnimi posli kar tako iz pozicije moči, zato res prosim, da se pri takih zadevah ne igračkamo. Več kot očitno je namreč, da Vlada Republike Slovenije ponovno izkorišča epidemijo in izredne razmere za zadeve, ki dejansko nimajo nobene zveze z zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo temveč jo raje izkorišča za politično korupcijo in nagrajevanje zvestih sledilcev. Ker gre za sprejem zakona po nujnem postopku tudi ni omogočena javna razprava niti vključitev strokovne javnosti v razpravi o spremembi zakona. Na neutemeljenost opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in sicer navajam: »Zgolj s pavšalnim sklicevanjem na izredne razmere, ki so nastopile s pojavom širjenja nalezljive bolezni Covid-19 predvsem upoštevaje obdobje trajanja teh razmer v primerjavi z rokom, v katerem je treba pridobiti podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda po presoji ZPS takšne sistemske spremembe ni mogoče v zadostni meri utemeljiti.« - konec navedka. Jaz upam, spoštovani predstavnik ministrstva, da jo boste vi znal zares utemeljiti, ker to kot rečeno so pa zelo zelo resne zadeve in zelo zelo resni posegi v zakonodajne procese. Posledice sprejetja zakona se bodo seveda občutile mnogo dlje kakor bo trajalo obdobje epidemije, zato predlagamo v Levici in tudi v SVIZ-u črtanje 57. člena in seveda upam, da bomo skozi razpravo prišli do tega zakaj, kako si to predstavljate in upam, da boste ta člen dejansko črtali kajti to je edini način, da preprečimo prav brezsramno korupcijo kar tako.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Besedo dajem državnemu sekretarju gospodu Orehovcu.

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci in ostali gostje lepo pozdravljeni!

Jaz bi rad uvodoma povedal, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni torej nosilec tega zakona in zato bi se osredotočil samo na tisti del, ki je pač povezan z našimi temami. Sedaj gre za šesti tako imenovani protikoronski zakon, v katerem se urejajo določena področja, ki niso bila urejena v prejšnjih zakonih ali pa se le te dopolnjujejo tukaj. Predlagani členi, ki smo jih uvrstili so nastali na osnovi zaznave problematike s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ali pa na predlog posameznih zavodov, agencij, združenj, skupnosti s področja vzgoje, izobraževanja, znanosti, mladine in športa. Povedati moram, da je bilo teh predlogov bistveno več kot jih je seveda uvrščenih v sam tako imenovani PKP 6. Mnogi od predlogov so dejansko posegali v reševanje zakonske materije, ki ni neposredno povezana z epidemijo Covid-19 ali pa smo na ministrstvu ugotovili, da se dajo urediti tudi drugače oziroma jih že ureja obstoječa zakonodaja, zato jih tudi nismo uvrstili nekaj pa je takih, ki jih tudi Vlada ni uvrstila v ta 6 paket in po dodatni presoji jih bomo, če so seveda nujni tudi uvrstili v sedmi paket.

Mogoče na kratko kaj znotraj tega torej rešujemo znotraj naših predlogov. Sedaj na področju vrtcev torej rešujemo to, da se vrtcem krije izpada dohodka, zaradi zmanjšanega obsega izvajanja programa, da se oprosti plačilo vrtcev staršev, če ti torej iz razlogov višje sile sam vrtec torej ne izvaja storitev oziroma tudi se izenačuje torej plačila sredstev glede zasebnih in javnih vrtcev. Na področju osnovne šole in srednje šole se zagotavlja topli obrok za učence in dijake, ki ta topli obrok potrebujejo in sicer pripravo toplih obrokov izvajajo šole, organizira lokalna skupnost, finančna sredstva bo pa zagotovilo ministrstvo. Kar je gospod Cigler že omenil bi rad povedal, da smo mi že na tisti seji imeli že vse urejeno, je pa res, da smo, potem poslali naslednji dan okrožnico, ki je urejala tudi način oziroma višino plačila glede prehrane.

Potem glede zagotavljanja IKT tehnologije. Sedaj upam, da govorimo o istem členu gre za 36. člen in sicer PKP 6 zagotavlja izvajanje torej zaradi izvajanja pedagoških in študijskih procesov na daljavo se zagotavljajo dodatna sredstva za nabavo IKT na vse ravneh izobraževanja, za javne zavod, zavode s koncesijo in za zavode s koncesijo na področju vzgoje in izobraževanja in pa seveda zavode, ki jih financira ministrstvo v skladu s 86. členom ZOFIJ-a ter javnim in koncesioniranim visokošolskim zavodom.

Kar se tiče študentskih domov gre za oprostitev plačila za študente, če je seveda študentski dom zaprt in pa seveda nadomestilo od države, zaradi izpada dohodka, zaradi tega, ker je seveda bilo zaprto.

Kar se tiče dijakov in študentov s področja zdravstva in socialne varnosti se zagotovi zaščitna oprema za opravljanje šolskih in študijskih dejavnosti, ker vemo, da tukaj seveda je potrebno zagotoviti torej še večjo varnost, ker so neposrednosti tudi z obolelimi.

Kar se tiče visokošolskih zavodov tako imenovani sporni 57. člen kot pravite gre za preverjanje pogojev za ustanovitev visokošolskih zavodov, gre za zakonodajo in sicer Zakon za visoko šolstvo, ki je bil sprejet 2016 in je nekoliko zaostril pogoje glede tega, da lahko torej neki visokošolski zavod obstaja in v prehodnih odločbah je bilo nekako odrejeno, da se v prvem podaljšanju akreditacije ti pogoji preverijo.

Sedaj s strani stroke oziroma NAKVIS-a smo dobili pač tudi priporočilo, da bi se ta rok podaljšal, zato smo tudi ta člen uvrstili. Je pa tudi tukaj predstavnik NAKVIS-a, ki bo lahko več o tem povedal.

Kar se tiče mladih raziskovalcev prav, zaradi Covid-a se je torej vzpostavilo veliko pogodb prav v času, ko ni bilo možno izvajati te raziskovalne dejavnosti, zato bi torej vse tiste mlade raziskovalce, ki jih financira ARRS bi se jim podaljšal rok torej tistim, ki se jim rok izteče od 12. 3. 2020 do 31. 12. 2021, rok podaljšal bi se za 1 leto.

Potem kar se tiče zaposlovanja. Tukaj seveda v splošnem, ta zakon v splošnem rešuje. Kar se pa tiče zgolj našega področja pa gre za to, da je torej možno zaposliti nadomestnega delavca brez razpisa in pa tudi brez strokovnega izpita seveda če ima vse ostale pogoje na tem področju.

In pa še, da omenim, da je tudi vložen amandma, ki tudi športnikom oziroma športnim organizacijam, ki na nivoju države regije torej izvajajo določene športne dejavnosti, da se jim financira tudi tako imenovana zaščitna oprema.

In pa, kar se tiče 56. člena, za katerega je amandma, ki ga torej umika in seveda se ta amandma, ta amandma podpiramo in odmikamo. Gre torej za 56. člen, ki bi naj s samim torej tistim, ki končajo poklicno maturo omogočil oziroma jim na neki način kot pravite izenačil s tistimi, ki končajo splošno maturo, čeprav temu ni tako je pa res, da kar se tiče vpisa pa seveda mogoče tudi na visokošolske zavode temu bi bilo tako. Tudi tukaj mislim, da je bilo priporočilo predvsem, zaradi tega, ker imajo v času Covid-a dijaki različne pogoje za izobraževanje in na ta način se je hotelo nekako na eni strani prisluhniti dijakom na drugi strani pa tudi raznim tem visokošolskim zavodom.

Toliko bi jaz uvodoma, potem kasneje pa lahko še odgovorim na kakšna vprašanja.

Hvala.

Hvala lepa, državnemu sekretarju.

Jaz bi samo povedala še enkrat, da v skladu s Poslovnikom predlagatelj razpravlja po končanih vabljenih tako, da to je praksa in tako me je tudi Poslovnik na tem področju ščiti. Sedaj pa dajem besedo dr. Franciju Demšarju direktorju Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokošolskem zavodu - takoj, samo da dokončam - NAKVIS, da obrazloži se pravi 57. člen, potem pa gremo naprej. Besedo bo dobil dr. Branimir Štrukelj.

Postopkovno, gospa Sukić.

Spoštovana, ne vem na kaj se naslanjate, ampak dosedanje izkušnje kažejo, da ima predlagatelj odreagirati to, kar predstavi predstavnik ali predstavnica ministrstva preden dobijo gostujoči besedo in jaz prosim, da mi to omogočite.

Hvala.

Hvala lepa.

Jaz se naslanjam na Poslovnik in tudi prakso, ki jo imamo v Državnem zboru. Saj ni toliko vabljenih boste dobila, potem v nadaljevanju besedo seveda kot predlagatelj, ampak gremo ta sklop skozi to pa je 66. člen četrti odstavek.

Gospod Demšar, izvolite, imate besedo.

Gospa predsednica, hvala za besedo.

Spoštovani poslanci, vabljeni!

O tej problematiki je prejšnji teden razpravljal tudi Svet NAKVIS-a reprezentativni program, sestavljen iz predstavnikov rektorske konference delodajalcev. Z menoj sedi tudi dr. Dular, eden od članov Sindikatov študentov MJZŠ in / nerazumljivo/ izjavo, žal je šele včeraj zvečer bila usklajeno tako, da je na mizo niste dobili, v kateri je izrazil nezadovoljstvo, da ni prišlo do večje strokovne razprave v zvezi s tem členom in veliko željo po strokovnih sistemskih rešitvah. K tej izjavi je dodana tudi strokovna argumentacija povezana s tema dvema členom pa, če dovolite na kratko povzamem. Najprej v zvezi s poklicno maturo, kljub temu, da kot razumem se umika iz procedure pa mislim, da bi kazalo nekaj besed o tem reči, da se razume problematika. Kaj govori ta člen Zakona o visokem šolstvu? Pravi, da se na visokošolski študij prve stopnje lahko vpiše kdor je opravil maturo to se pravi splošno hkrati pa tudi nekdo, ki je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev te strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja. Ta zakon je bil sprejet ta člen pred 20. leti. Kaj to pomeni iz istega strokovnega področja? Strokovno področja so definirana po mednarodnih klasifikaciji klasius, 10 takih področij je. Recimo, če vzamemo samo eden primer, da bo jasno. Eno od teh področij je naravoslovje, matematika in statistika. Skratka, če pogledamo kakšni pa so dejansko vpisni pogoji, ki jih visokošolski zavodi napišejo. Recimo primer matematike, študij matematike na eni od univerz piše, da se lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu. Za neki drugi primer piše, da se lahko na matematiko vpiše tisti, ki je opravil pač srednješolski strokovni program za ekonomskega tehnika, živilskega tehnika, ladijskega strojnega tehnika, zdravstvene nege in tako naprej, farmacevtskega tehnika. Se pravi farmacevtski tehnik bi ustrezal vsi ostali pa ne bi ustrezali. S to problematiko sem se seznanil pred dvemi leti kmalu za tem, ko sem začel svoj mandat direktorja NAKVIS-a, predstavil mi jo je predsednik takratni Komisije za splošno maturo in ko sem se natančno poglobil v problematiko so dejstva naslednja. V 20. letih od kar je ta zakon sprejet se ta člen ni upošteval z drugo besedo s poklicne mature, če si imel poklicno maturo si se lahko vpisal praktično na katerikoli študij. Zakaj se je to zgodilo? V prvem obdobju 1999-2010, ko NAKVIS še ni bil ustanovljen je tisti, ki je, sta bila dva akterja prvi so bili visokošolski zavodi, ki so take pogoje sprejeli protizakonito se pravi ne v duhu zakona, drugo je bilo ministrstvo, ki je dajalo soglasje, ki ga vsako leto daje ob pogojih za vpis. Skratka, v tem prvem obdobju se to ni preverjalo. Žal tudi v naslednjem obdobju ne, ko je bil ustanovljen NAKVIS in potem, ko sem se seznanil s to problematiko sem poslušal ugotoviti kdo bi lahko to sploh popravil. Mimogrede kakšna je trenutna situacija? Univerza na Primorskem od 31. programov 28. ne ustreza tem pogojem. Univerza v Ljubljani od 134-91 programov. Univerza v Mariboru od 49-40. Torej, ko sem razmišljal kako urediti problematiko je prva misel bila opozoriti visokošolske zavode, da spremenijo te pogoje glede na to, da so tudi oni varuhi zakonitosti. Njihov odgovor je bil NAKVIS je akreditiral programe s takimi pogoji torej je to tako. Potem drugo ministrstvo njihov odgovore je bil spet NAKVIS je akreditiral pogoje torej je to vse v redu. Seveda iz vsega tega je bil jasne sklep, da NAKVIS to uredi. Mi lahko to uredimo izključno ob podaljšanju akreditacije visokošolskih zavodov in seveda smo to opozorili na kar nekaj sestankov je bilo in rektorsko konferenco in na javnih sestankih, da bomo to naredili in ravno sedaj so vse tri univerze, javne univerze, kjer je največ teh primerov so v postopku akreditacije in bomo to dosledno seveda izpeljali. Ni pa to zelo enostavna in enoznačna problematika, zaradi tega, ker teh študentov, ki so študenti in imajo poklicno maturo je kar nekje mislim, da nekaj več čez 15 odstotkov in kar nekaj je skratka ne vem kolikšen procent od teh je takih, ki so se na napačni način ne v skladu z zakonodajo vpisali verjetno, kar precejšnji procent. Ministrstvo sem opozoril, da je sedaj posebna situacija in sicer glede na to, da se je NAKVIS trdno odločil, da bo uveljavil to seveda gre za veliko spremembo in ministrstvu sem nekako v debati je bilo razmislek ali bi mogoče razmislili za veliko spremembo. Prvič, veliko spremembo predvsem za dijake, ki so glede na 20 letno prakso hočeš nočeš pričakujejo, da se bodo lahko vpisali kjerkoli kjer bodo želeli. Ali ne bi mogoče malo časa dali za razmislek o tem je tekla debata, potem kot razumem je ministrstvo pretehtalo še druge argumente in je ta člen umaknilo. Skratka, to je ozadje za razumevanje problematike, da razumete kako težka je problematika. Glede na to, da je člen umaknjen seveda to bomo izpeljali, bo zahteven proces za visokošolske zavode, za dijake. Moje stališče vedno saj nekateri me poznate je bila, da je zakonitost vedno prva in NAKVIS mora stvari peljati zakonito.

Sedaj pa, če gremo na ta drugi del povezan s podaljšanjem akreditacije visokošolskih zavodov. Mogoče nekaj čisto na kratko besed o slovenskem visokošolskem prostoru. V slovenskem visokošolskem prostoru je 6 univerz, ena zveza univerz EMUNI, ki izvaja skupne programe in nobeden od teh ni akreditiran, ker so pač po drugem in pa 40 samostojnih visokošolskih zavodov. To se pravi od manjših do srednjih do večjih tako za občutek recimo teh 40-ih ene 60 % izvaja eden študijski program ali pa dva študijska programa, nekaj jih izvaja nekaj več študijskih programov. Daleč največji je Alma Matere Europaea, ki izvajajo 18 študijskih programov in pa med temi šestimi univerzami kot veste je Ljubljana univerza daleč največja 60 % s študijskimi programi, mariborska približno 20 %, primorska 10 % to se pravi imamo že 90 % in dve manjši univerzi Nova univerza in Univerza v Novem mestu obe sta bili sprejeti pred skratka s spremembo zakona leta 2016, ki nekoliko zaostruje pogoje. Sedaj za občutek nekaj podatkov o teh dveh univerzah. Nova univerza ima 17 študijskih programov, skratka, na različnih stopnjah. Na prvi pet, na drugi sedem in na tretji pet. Ima na kar nekaj področjih klasiusa in raziskovalno. Novomeška univerza ima 23 študijskih programov, 6 na prvi, 6 na drugi, 3 na tretji. Skratka, gre za relativno dve veliki ustanovi za razvejano študijsko dejavnostjo tudi preko tisoč študentov. Ali izpolnjujeta pogoje tega člena? Ta člen ni popolnoma enoznačno zapisan krati je po postopku in to točno interpretacijo seveda strokovnjaki določajo tako, da o tem se ne bi opredeljeval. Bi pa izpostavil eno zelo pomembno dejstvo in sicer dejstvo je pa naslednje. Dejstvo na katero trenutno zakonodaja nima ustreznega odgovora in sicer v Zakonu od visokem šolstvu ni nikjer opredeljeno kaj se zgodi, če nekemu visokošolskemu zavodu ali univerzi preneha akreditacija. Kaj se zgodi predvsem s študenti? Ničesar. Kaj se zgodi? Ker ni nikjer opredeljeno pomeni, da tisti hip, ko zavodu ali univerzi preneha akreditacija, tisti hip so študenti brez vseh formalnih študentskih pravic. Lahko se najbrž vpišejo na druge visokošolske zavode, seveda z dodatnimi izpiti.

Skratka, pojavlja se veliko sistemsko vprašanje. In mislim, da bi tudi temu sistemskemu vprašanju kazalo nameniti pozornost, NAKVIS si želi debate v tej smeri. Že lani je pripravil osnutek Zakona o kakovosti, ki razrešuje to problematiko na način, recimo da če univerza preneha delovati, da se razbije na samostojne visokošolske zavode, ki potem prestanejo akreditacijo in tudi izvajajo. In recimo, če nek zavod preneha delovati, da lahko še zaključijo študij tisti, ki so vpisani, ne pa da so novi vpisani. Ampak žal ta hip take rešitve ni in želja NAKVIS-a je, prvič naloga NAKVIS-a je da izvaja akreditacije, izvaja jih striktno po določbah, izvaja jih strokovno.

Za občutek, kako jih izvaja strokovno. Zdaj samo za občutek, prejšnji teden ali par tednov nazaj je potekal prvi obisk podaljšanja akreditacije Ljubljanske univerze, veliko število strokovnjakov po ZOOM-u v tem času potekal. V enem tednu od jutra do večera, vsak dan, vključno s soboto je sodelovalo aktivno pri pogovorih, več kot tisoč predstavnikov Ljubljanske univerze. Skratka in tukaj kaj pravzaprav počenja pri akreditaciji, pogleda organizacijo, pogleda kadre, pogleda materialne pogoje, pogleda zasnovo in izvajanje študijskega programa. In ta del je relativno majhen. Vpisni pogoji, kjer se pogleda ali zakonsko ustreza potem organizacijsko, ali je to k programu ali ni, ta en majhen del. Ključni so seveda ostali in ob podaljšanju akreditacije nikakor ni samo ta, so samo ti formalni deli pomembni.

Akreditacija se lahko podaljša za pet let, če je vse v redu. V primeru, da pa se pač odkrijejo večje pomanjkljivosti, pa za eno, dve ali tri leta, kar seveda NAKVIS tudi izhaja. Da povzamem. Vloga NAKVIS-a je in jaz se dosledno te vloge držim, da prvič izvajamo postopke zakonito, kakovostno, da skrbimo za kakovost v slovenskem šolstvu. Drugič, pa seveda da opozarjamo akterje, ministrstvo, javnost na sistemske probleme, ki jih je treba sistemsko razrešiti ali v okviru zakonodaje. Seveda pa je želja, da se to dogaja v soglasju s čim širšim naborom deležnikov.

Hvala.