Dobro jutro. Lepo vas pozdravljam. Pozdravljam, torej, vse članice in člane odbora, tudi nadomestne člane, ki so danes z nami. Lepo pozdravljam tudi ostale prisotne.

Pričenjam 45. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: gospod Gregor Perič je z nami iz kvote SMC, ga lepo pozdravljam, gospa Violeta Tomić nadomešča gospoda Miho Kordiša, ki jo tudi lepo pozdravljam, gospod Jani Prednik nadomešča mag. Marka Koprivca, lepo pozdravljen in gospod Tomaž Lisec nadomešča mag. Karmen Furman, tudi lepo pozdravljen.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije Covid-19, nujni postopek. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom seje, je določen takšen kot je bil predlagan s sklicem.

Smo torej pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID19. Kot gradivo ste prejeli predlog zakona, prejeli ste zahtevo poslanskih skupin Levice, LMŠ, SD in SAB za sklic nujne seje odbora, in sicer 18. 11. 2020 in je bila objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Dobili ste tudi pripombe strokovnih in zainteresiranih javnosti.

Vabljeni na sejo na predlog predlagateljev so bili: gospa Slavica Mencinger, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, gospa Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, gospod Goran Lukič, Delavska svetovalnica, gospod Branislav Štrukelj, Konfederacija sindikata javnega sektorja, gospod Jakob Počivalšek, Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM ter gospod Peter Majcen, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije. Seveda pa smo na sejo vabili predstavnike predlagateljev za nujno sejo odbora, ministra gospoda Janeza Ciglerja Kralja. Z nami je gospod državni sekretar Cveto Uršič, ki ga tudi pozdravljam. Med nami bo potem uvodoma tudi dobil besedo po predlagatelju.

Odbor je v skladu s prvim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora zainteresirano delovno telo za obravnavo navedenega predloga zakona.

Zato, spoštovane kolegice in kolegi, ko bom odprla razpravo in tudi dala uvodoma stališča tako predlagatelju točke dnevnega reda kot ministrstvu, naj povem, da razpravljamo izključno in samo o vsebini, ki so vezane na naše delo. Vse ostalo, kar zadeva takoimenovani šesti protikorona paket pa boste lahko o njem razpravljali na matičnem delovnem telesu na financah, ki zaseda ob 11.00 uri. Naj vas tudi opozorim, da bom sejo zaključila oziroma jo moramo zaključiti ob 10.45 uri. Do takrat pa želim, da skoncentrirano razpravljate o stvareh, ki so vezane izključno na vsebino, ki jo pokrivamo, tako da ne bo nikakršnih težav, da bomo sejo lepo izpeljali, potem pa vsi tisti, ki boste želeli boste lahko razpravljali v nadaljevanju tudi na matičnem delovnem telesu, torej Odboru za finance.

Najprej sprašujem predstavnike predlagateljev zahteve za sklic nujne seje, če želijo besedo. Ne.

Potem sprašujem ali želi besedo predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Gospod Cveto Uršič, izvolite, beseda je vaša.

Dobro jutro vsem skupaj. Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora, spoštovani drugi vabljeni!

Najprej opravičilo. Minister Janez Cigler Kralj je želel biti z vami, ampak je zbolel, tako da ga tudi v službi ni, ampak je doma. Prosil me je, če namesto njega opravim to uvodno predstavitev in potem tudi sodelujem naprej v razpravi.

Hitro in učinkovito odzivanje na posledice in njihovo obvladovanje je osrednja prioriteta Vlade in našega ministrstva. Covid-19 pušča posledice na vseh področjih, zato je pomembno, da te posledice identificiramo hitro ter se nanje odzovemo pravočasno in učinkovito. Potreb, stisk in klicev na pomoč je veliko.

Predlog PKP6 predstavlja paket pomoči delodajalcem in s tem tudi zaposlenim z vidika zaščite delovnih mest. Zajema pa tudi druge ukrepe, ki vam jih želim danes predstaviti.

Na resorju, ki ga vodi minister, smo pri pripravi ukrepov ponovno izhajali iz treh prioritet, ki jih je minister predstavil že na začetku svojega mandata; to je odziven trg dela, skrb za starejše ter pregleden in uporabniku prijazen socialni sistem.

Dovolite, da našo predstavitev pričnem z ukrepi na trgu dela, ki so predvideni v predlogu PKP6. Prvi ukrep je tak. Poenostavlja se postopke prijave dela na domu. Delo na domu je v letu 2020 dobilo nove razsežnosti. Že v času prvega vala epidemije kot sedaj, se je delo na domu izkazalo za enega izmed ključnih ukrepov za omejevanje širjenja korona virusa znotraj delovnih okolij, ki pa hkrati ohranja delovne procese tam, kjer je to seveda možno. To potrjujejo tudi podatki Inšpektorata za delo, ki izhajajo iz prijav delodajalcev. Samo med 19. oktobrom in 10. novembrom je delo na domu inšpektorat obvestilo 3.991 delodajalcev, pri čemer je bilo v enem obvestilu v večini zajetih večje število zaposlenih. Za primerjavo z lanskim letom v istem obdobju je bilo teh prijav le 126.

Veseli smo tudi, da smo uspeli odgovoriti na pozive delodajalcev po poenostavitvi postopkov prijav zaposlenih v okviru obveščanja o nameravanem organiziranja dela na domu. Ta proces smo poenostavili na način, da bodo delodajalci po novem zahtevano vsebino vnesli v obrazec in ga vložili elektronsko preko informacijskega sistema s podporo poslovnim subjektom, tako imenovan SPOT, ki ga opravlja Ministrstvo za javno upravo. Obrazec bo Inšpektorat objavil na spletni strani.

Drugi ukrep je; podaljšuje se subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Z vidika zaščite delovnih mest in podpore gospodarstvu predlog PKP6 uvaja pomembno nadgradnjo, in sicer se podaljšuje subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do konca junija 2021. Z vidika nomotehnike gre za manjšo spremembo, z vidika vsebine pa veliko, saj ta sprememba zagotavlja varnostno mrežo za delodajalce in zaposlene, poudarjam, in zaposlene za negotove mesece, ki sledijo. Vsaj za nekoliko to negotovo prihodnost omejujemo. Peti PKP je namreč določal veljavnost ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa do decembra 2020 z možnostjo podaljšanja. To sedaj spreminjamo in zagotavljamo subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za naslednjih osem mesecev. Vključen je seveda tudi aktualni mesec november.

Naslednji ukrep, ki ga želim izpostaviti, je; zvišuje se povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo doma. Spremembe smo predvideli tudi pri ukrepu povračila nadomestila za čas čakanja na delo doma. Predlog PKP6 zvišuje višino povračila nadomestila, in sicer za vloge od meseca novembra dalje. Ukrep žal lahko velja le zgolj od novembra dalje zaradi tega, ker je Zavod za zaposlovanje o številnih vlogah, ki so bile vložene za oktober že odločil, o novembrskih pa še ne. Sedaj je nadomestilo navzgor omejeno z najvišjim zneskom nadomestila za brezposelnost, ki znaša 890 evrov bruto. Od novembra dalje pa bo nadomestilo omejeno z zneskom povprečne plače, kar je približno 1.800 evrov bruto. Ukrep s tako visokim nadomestilom iz približno 890 evrov na približno 1.800 evrov se podaljšuje za en mesec do 31. januarja 2021. Možnost podaljšanja ukrepa s sklepom Vlade do 30. junija 2021, kot je bilo predvideno v PKP5 pa predlog PKP6 ukinja.

Če omenim še druge spremembe za delodajalce. Predlog PKP6 predvideva, da bodo do ukrepa opravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najkasneje na dan 1. september 2020. Za delodajalce, ki so bili registrirani pred 12. marcem 2020 pa sprememb ni. S tem se za zaposlene pri delodajalcih uvede primerljiv sistem kot skladno s PKP5 že velja za samozaposlene. To je do mesečnega temeljnega dohodka je po PKP5 opravičen samozaposlen, ki je registriran najmanj od 1. septembra 2020. Takšna določba pomeni, da bodo do povračila nadomestila plač delavcev za čakanje na domu upravičeni tudi delodajalci registrirani v obdobju od 13. marca do 1. septembra 2020. Vlogo za uveljavljanje povračila nadomestila za čakanje na delo od doma bodo delodajalci lahko oddali do 15. januarja 2021.

Delodajalci, ki se z odločitvijo Zavoda za zaposlovanje ne bodo strinjali, bodo namesto pritožbe imeli po novem možnost sprožitve upravnega spora. Dodatno predlog PKP6 opredeljuje tudi sankcijo za delodajalca, ki odpusti delavca v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plač.

Predlog PKP6 pa uvaja pomembne spremembe z vidika zagotavljanja dodatnega in prepotrebnega kadra tudi iz bazena Zavoda za zaposlovanje. Tako se uvaja mirovanje pravice do denarnega nadomestila. Predlog PKP6 spodbudo za tiste, ki bodo sklenili pogodbo za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. Gre za spodbudo v obliki mirovanja pravice do denarnega nadomestila za čas, po poteku pogodbe bo oseba nadalje prejemala denarno nadomestilo, ki ga je prejemala pred tem.

Spreminja se pogoje za zavrnitev zaposlitve. S predlogom PKP6 se dodatno odzivamo na potrebe po kadrih v zdravstveni negi, zdravstveni dejavnosti in na področju socialne oskrbe. Kot veste in kot smo že večkrat komunicirali so s četrtim PKP6 zagotovili 26 milijonov za dodatne kadre samo v domovih za starejše. Dodatno kadrovsko okrepitev smo zagotovili tudi z začasno razporeditvijo zaposlenih tam, kjer je povečan obseg dela zaradi Covid-19. Okrepljeno je tudi sodelovanje s študenti zdravstva. Spodbuden je podatek, da se ukrep zagotavljanja dodatnega kadra iz naslova zagotovljenih dodatnih 26 milijonov realizira uspešno. Tako smo vse do sedaj že pri delodajalcih s področja socialnega varstva, predvsem domov za ostarele, zaposlilo več kot 330 brezposelnih oseb. Ravno tako je bilo zaposlenih oziroma je dobilo delo veliko število upokojencev in ravno tako so tudi študentje opravili več kot 39.000 ur. Potreb je še vedno veliko in možnosti, da te potrebe izpolnimo je tudi še nekaj.

Predlog PKP6 spreminja pogoje za zavrnitev zaposlitve. Obveznost sprejema primerne zaposlitve bo nastopila takoj po vpisu v evidenco brezposelnih oseb in ne šele po preteku treh mesecev od vpisa, tako kot je to sedaj. Umika se pogoj, da je zaposlitev opredeljena v zaposlitvenem načrtu. Za obveznost sprejema zaposlitve se umika pogoj, da v evidenci brezposelnih ni oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna. Ostali pogoji kot so na primer oddaljenost delovnega mesta od kraja bivanja pa morajo biti še vedno izpolnjeni. Cilj predlogov sprememb je torej okrepiti obveznost in zavedanje brezposelnih, da se javljajo na napotitve in udeležujejo razgovorov. Potencialne kandidate se bo lahko poslalo na več razgovorov, za več iskanih poklicev, kar jih tudi prej privede do zaposlitve. Ukrep velja do 30. junija 2021.

Če nadaljujem še z domovi za starejše in predloge PKP6. Covid-19 je vstopil v večino domov. Večina vdorov izvira iz asimptomatskih okužb, to je okužb, kjer ni bilo prisotnih znakov. Ne glede na to, da je Covid-19 vstopil skozi številna vrata domov, so pa številni prve okužbe uspešno zajezili. Kot vedno poudarjamo, da so ekipe v domovih in drugih zavodih predane, srčne, požrtvovalne. Zato se ponovno uvaja dodatek za zaposlene, in to za tiste, ki delajo v sivi in rdeči coni, to je 30 % osnovne plače in ta velja tudi v času epidemije. Na ta način se zaposlene dodatno nagradi za delo v rdeči in sivi coni neodvisno od določb kolektivne pogodbe, ki v času epidemije zagotavlja tem osebam dodatek v višini 65 %. Ta dodatka se ne izključujeta.

Naj v zaključku izpostavim še predlog ukrepov PKP6, ki zagotavlja bolj enostavno vlaganje vlog in hitrejše zagotavljanje pravic. Zaradi narave pravic iz javnih sredstev in pravic mora biti v času razglašene epidemije odločanje o le-teh čim hitrejše. Zato je treba omogočiti čimbolj enostavno oddajo vlog. S predlogom PKP6 se predlaga, da se vloge v času razglašene epidemije lahko vložijo tudi po elektronski pošti z ali brez elektronskega podpisa ali s fizičnim podpisom in skeniranjem. Predlaga se tudi, da se pravice iz javnih sredstev po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se iztečejo v mesecu, ko je razglašena epidemija mesečno podaljšujejo za čas enega meseca dokler traja epidemija.

Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora, to je kratka predstavitev ukrepov iz pristojnosti Ministrstva za delo oziroma pristojnosti vašega odbora. Hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Sedaj pa dajem besedo gospodu Petru Požunu, predstavniku Državnega sveta. Izvolite.

Prosim, če se lahko omejite res na vsebino, ki je vezana na ta odbor.

Hvala, gospa predsednika, za besedo. Dobro jutro vsem. Tudi sam bom spregovoril samo v delu, ki se nanaša na pristojnosti vašega odbora, in sicer gre za področje socialnega varstva in pa dela.

Na pristojnih komisijah Državnega sveta smo obravnavali celotni zakonski paket in podali tudi predloge njegovega izboljšanja in nekateri danes predlagani amandmaji, ki jih predlaga koalicija že rešujejo določena odprta vprašanja, na katera smo opozorili. To je predvsem neenak položaj javnih zdravstvenih in socialnih zavodov v odnosu povračila boleznin. Urejeno je sedaj tudi monotehnično, da dodatek, tako kot je rekel tudi gospod državni sekretar, velja tudi v času epidemije, kar je bilo popravljeno.

Ostaja pa odprto pomembno vprašanje. To pa je naš predlog dopolnitve 127.a člena. Z amandmaji koalicije se je sedaj določila nagrada za posebne obremenitve direktorjev zdravstvenih in socialnih zavodov. Žal pa je izpadla celotna skupina J, to so nezdravstveni delavci, to so strežnice, čistilke, kuharji, kurirji, delavci v transportu, podporne službe, ki so pod posebno obremenitvijo tudi sedaj. Nihče v zdravstvu trenutno ne leži na kavču in gleda televizijo, ampak vsi intenzivno delajo. Tako je bilo urejeno tudi v enem izmed prejšnjih paketov, zato smo predlagali, da se v 127. člen vpiše, da ta posebni dodatek za obremenitve pripada vsem javnim uslužbencem na delu zdravstvenega in socialnega varstva seveda glede na to kako jih bodo direktorji določili in jim določili dodatek. Ti dodatki se med seboj ne povečujejo. Maksimalna nagrada, ki jo lahko dobi za to delo, je 100 % urne postavke.

V zdravstvenem in socialnem varstvu smo vsi nekoliko postali utrujeni in če država ne zmore na nek način nagraditi vseh zaposlenih v zdravstvu, ne samo določenih skupin, daje pomembno sporočilo tudi tem zaposlenim. Vedeti moramo, da se tretjemu valu ne bomo izognili in če ne bomo dobro pripravljeni, če ljudi ne bomo stimulirali, to enostavno pomeni, da se zaposleni ne bodo odzvali, da ne bodo sodelovali in bodo rezultati slabi. Da bo jasno o kom govorim, govorim o ljudeh, ki so na minimalni plači, ki jim moramo doplačevati še del denarja, da sploh pridejo do minimalne plače. Zato, spoštovane poslanke in poslanci, vas prijazno v imenu vseh teh zaposlenih naprošamo, da vložite dodatni amandma in določite nagrado tudi za vse ostale zaposlene v plačni skupini E, J, plačna skupina D pa je sedaj urejena.

Hvala, gospa predsednica.

Najlepša hvala tudi vam. No, nekatere stvari se bodo seveda, kot je bilo že poudarjeno, večkrat reševale tudi v sedem protikorona paketu, ki je tudi že v pripravi. Tako da tukaj vendarle imamo neke stvari, ki so vezane na šesti paket in so tukaj predvsem spodbude gospodarstvu, v sedmem paketu pa se bodo, kolikor sem obveščena, seveda še bolj detaljno reševale tudi socialne zadeve oziroma socialna vprašanja tako kot je bilo rešeno že v predhodnih protikoronskih paketih. Mogoče več o tem v razpravi.

Sedaj imamo še nekaj vabljenih na to sejo. Ampak ugotavljam, da nimamo predstavnikov sindikatov, čeprav so bili vabljeni, imamo pa gospoda Jakoba Počivalška, vas sem videla, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam. Pa gospod Zorko namesto gospe Lidije Jerkič in sedaj se nam je pridružil še gospod Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja.

Sedaj bom najprej dala besedo gospodu Jakobu Počivalšku Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam. Izvolite.

Vas pa samo prosim, da se dejansko omejite samo na vsebino, ki je vezana na ta odbor. Naj tudi poudarim, da v nadaljevanju, ko bomo govorili o vloženih amandmajih, ki bodo amandmaji odbora, s strani opozicijskih poslanskih skupin, da imamo nekaj amandmajev, ki ne sodijo na naše področje, ampak sodijo v okvir Odbora za zdravstvo. Ta amandma bi moral po pravilih biti vložen potem na matično delovno telo, ne pa na odbor, ki ga imamo danes tukaj. Se mi zdi prav, da to povem že sedaj, zato da ne bo potem kakršnihkoli težav. Skratka mi lahko obravnavamo samo amandmaje in glasujemo o njih, ki so vezani na to vsebino. Medtem ko, mislim da so 130. oziroma se opravičujem 119.a člen, če druge pogojno spustimo, čeprav spadajo delno tudi še na neka druga področja, ampak 119.a člen absolutno spada pod Odbor za zdravstvo, tako da to boste morali vložiti na matičnem delovnem telesu.

Sedaj pa dajem, kot že rečeno, besedo gospodu Jakobu Počivalšku Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam in da se omejimo res na vsebino, ki je vezana na ta odbor. Izvolite, gospod Počivalšek.

Najlepša hvala, predsednica. Spoštovani poslanci, uvodoma se zahvaljujem za vabilo na sejo tega odbora. Na žalost za matični Odbor za finance, kjer smo tudi izrazili željo, da bi sodelovali, te možnosti nismo dobili.

Uvodoma v izogib spraševanju temu v kolikšni meri je ta predlog zakona usklajen s sindikati, moram povedati, da je PKP6 prvi interventni zakon, o katerem ni potekal noben socialni dialog in nobeno usklajevanje, tako da te rešitve na žalost s sindikati niso niti predebatirani, niti usklajene.

Kar se tiče Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam smo v tem kratkem času, ki je bil na voljo, podali nekaj amandmajev. Na splošno bi želeli vsekakor, da bi interventni zakon prinesel nekaj več socialne pomoči ljudem. Tako kot ste rekli PKP7 upamo, da bo to res naslovil, kajti ta zakon tega v pretežni meri ne ureja.

Jaz se bom tudi v nadaljevanju omejil na tiste amandmaje, ki so v pristojnosti tega odbora, tako da ne bom šel preko tega, čeprav je nekaj amandmajev tudi iz pristojnosti drugih odborov.

Naj povem, da me veseli, da sta bila v koalicijskih amandmajih upoštevana dva naša predloga, ki upam, da bosta tudi sprejeta. Eden se nanaša na nadomestilo v primeru višje sile, v primeru ustavitve javnega prevoza in zaprtja mej. Drugi je umik člena, ki je urejal izenačitev splošne in poklicne mature. Ni pa povsem jasno kaj je z členi, ki urejajo možnost podpisa ali pa obročnega plačevanja ali pa odloga plačila davkov in prispevkov, zlasti na delu, ki se nanaša na prispevke. Namreč amandmaji, ki smo jih pogledali, kažejo na to, da nekje se te prispevki črtajo iz besedila, nekje se dodajajo, tako da ni pravzaprav jasno kakšna je situacija. Po našem prepričanju je namreč to, da bi imela finančna uprava možnost odobriti odlok plačila prispevka ali pa obročno odplačevanje prispevkov v nasprotju z ustavo, kar je Ustavno sodišče že enkrat presojalo in je presodilo, da gre v poseg v lastninsko pravico delavcev in zato takšno rešitev spoznala kot neustavno, zato predlagamo, da se možnost odloga plačila prispevka ali pa obročno plačevanje prispevkov črta, ko gre za plačevanje delodajalca za svoje zaposlene seveda.

Kar se tiče ostalih amandmajev, bi mi vsekakor predlagali, da bi se povzeli nekateri predlogi, ki smo jih predlagali. Eden je, da se višina nadomestila plače v primeru višje sile, tako kot je bilo v PKP1 navzdol, omeji na višino minimalne plače, se pravi, da ne sme biti nižje nadomestilo kot minimalna plača. Te varovalke sedaj notri ni.

Druga zadeva, ki je po našem mnenju problematična, je ta odstop od Zakona o urejanju trga dela, ki ne glede na to ali so v evidenci brezposelnih oseb osebe, ki imajo ustrezno izobrazbo, se že takoj za določeno zaposlitev sili brezposelne osebe, da sprejmejo zaposlitev, za katero se zahteva nižja izobrazba od tiste, ki jo imajo. Taka ureditev danes velja po treh mesecih vpisa v evidenco brezposelnih oseb in po našem prepričanju je to ustrezno, ker vsaj omogoča, da si posameznik skuša najti ustrezno zaposlitev in mislimo, da je tudi dolgoročno za delovno razmerje, ki ga sklene taka oseba, to mnogo ustrezneje. V argumentaciji smo lahko slišali, da se to nanaša predvsem za pokrivanje potreb v zdravstvu in socialnem varstvu. V predlogu se ta člen seveda v ničemer ne povezuje zgolj s tema dvema dejavnostma, ampak je napisan zelo na splošno.

V zakonu je tudi predvidena sprememba Zakona o delovnih razmerjih. Sicer gre bolj za administrativno-tehnično spremembo, pa vendar opozarjam, da smo v sindikatih izjemno občutljivi za spremembe Zakona o delovnih razmerjih. Nikoli v preteklosti, po mojem vedenju, sprememba Zakona o delovnih razmerjih še ni bila sprejeta brez soglasja socialnih partnerjev, tako da se tudi s tem uvaja nek nevaren precedens, ki mu v Pergamu nasprotujemo, čeprav gre morda za čisto dobronamerno spremembo.

Prej je bilo že opozorjeno na problematiko dodatka za delo v nevarnih razmerah in posebnih obremenitvah. Na tem področju ocenjujem, da bo po tej spremembi zakona ena velika zmeda in močno podpiram predlog, ki je bil dan, da bi se ta dodatek moral omogočiti vsem zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu in v skupnem seštevku ne sme preseči 100 %. To smo tudi že imeli v PKP1. V tem trenutku mislim, da s tako ureditvijo kot je predvidena, bodo verjetno zaposleni v zelo neenakem položaju. Že danes pri dodatku za neposredno delo z kovid pacienti so izključene nekatere skupine zaposlenih, recimo zaposleni v laboratorijih, ki obdelujejo in analizirajo brise, kar se nam zdi absolutno neprimerno in naš predlog je, da se v tem delu tudi zakon dopolni.

In še zadnja zadeva. Če mi dovolite, bi želel opozoriti na to, da se zavedamo, da je kar nekaj pobud prišlo s strani delodajalskih organizacij, zato da se v PKP6 vključi zamrznitev Zakona o minimalni plači. Mene zelo veseli, da do tega trenutka, vsaj med amandmaji, ki so vloženi in objavljeni na spletni strani Državnega zbora, ni amandmaja, ki bi to povzemal. Upam, da ga tudi ne bo. Sindikalne centrale smo enotno tudi naslovile na vas poslance en dopis, en poziv, da se en tak amandma ne vloži in ne podpre. Mi mu izrecno ostro nasprotujemo in bomo storili vse, da se Zakon o minimalni plači takšen kakršen je v veljavi tudi izvaja še naprej.

Najlepša hvala.

Najlepša hvala tudi vam. Preden dam besedo naprej predstavniku Sindikata delavcev v zdravstveni negi naj samo povem, da gospoda Aljaža Kovačiča nadomešča gospod Nik Prebil, ki ga lepo pozdravljam na našem odboru.

Še enkrat pa naj povem, da bomo vendarle nekatere stvari, ste tudi sami dobro opozorili, seveda reševali tudi znotraj sedmega takoimenovanega protikoronskega paketa. Je pa prav, da kakšne stvari tukaj slišimo, se pogovorimo in mogoče vidimo kje se da kakšno stvar izboljšati. Naj pa tudi opozorim, da so sicer že uradno vloženi tudi vsi koalicijski amandmaji. Tako da tokrat imate dejansko pregled nad tem kaj se spreminja.

Sedaj pa dajem besedo gospodu Megliču, predstavniku Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Izvolite, beseda je vaša. Verjetno boste vi šli še na področje zdravstva, ampak vseeno dajte se vendarle omejiti na teme, ki so vezane na ta odbor. Bom pa razumela, da boste šli širše zaradi tega, ker spadate na to področje. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovani državni sekretar, poslanci in pa ostali vabljeni!

Nadomeščam predsednico, ki je v kovid akciji, bi temu rekli, zato sem danes na njenem mestu oziroma namesto nje danes jaz tukaj. Kot je že povedal kolega Počivalšek, mi smo pogrešali socialni dialog, pogrešali smo, da bi pravzaprav lahko povedali tisto, kar nas je mučilo že v ostali protikoronski zakonodaji, opozorili na probleme, ki jih imamo z zagotavljanjem kadra, da ne bom rekel celo ustreznega kadra, ampak kadra za področje zdravstvene nege, katerega kot sindikat tudi pokrivamo, pa seveda tudi ostalega. Moram reči, da v tej situaciji, ki je nastala, je kadra na nek način premalo, da seveda smo tudi mi tega mnenja, da si dodatke zaslužijo pravzaprav vsi, ki so izpostavljeni. In zdravstvo in sociala sta kritični dejavnosti, ki sta izpostavljeni na vseh področjih. Zagotovo je zdravstvena nega tista, je zdravstveni sistem, tudi zdravniki, tisti, ki so bolj neposredno zraven bolnika oziroma pacientov, seveda pa tudi ostali so deležni velikega pritiska in si prav gotovo tudi zaslužijo.

Mi smo seveda ne glede na to, kot je državni sekretar povedal, da pravzaprav so te besede hvale, požrtvovalnosti v socialnem varstvu dobrodelne za dušo, ampak s temi besedami se v teh pogojih, ki so danes prisotni in v situaciji, ki je danes trenutna?, ne da ne živeti in ne preživeti. Ljudje odhajajo še vedno in prav posebej v tem času. Nas kot sindikat sprašujejo ali imajo v času korona krize kakšne obveznosti do delodajalca ali obstaja kakšen zakon, ki bi prepovedoval zapustiti službo. To se dogaja že precej časa in seveda ko pridejo takšne krizne situacije, je to samo še dodatno motivirana, da ljudje odhajajo tam kjer je manj stresa, manj možnosti okužbe, manj vsega ostalega pritiska, da lahko preživijo in živijo in pa seveda boljši delovni pogoji in pa plačilo.

Zato smo tudi mi skupaj s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, en del smo pripravili v našem sindikatu, zato da se nekateri dodatki dvignejo. Mi smo v amandmajih, ki smo jih poslali poslancem pravzaprav pripravili, da je to kar je nadomestilo, je pravzaprav za pogoje dela, za tisto, da je nekdo v dvanajstih urah niti prav malice ne more pojesti, kaj šele da bi jo imel kje pojesti. Govorim sedaj v večini v socialnem varstvu, kjer so pač pogoji takšni kot so in vsi vemo, kakšni so in je res težko. Težki so pogoji v teh plastičnih skafandrih preživeti dvanajst ur ali pa osem ur, odvisno kako je pač delo kje organizirano. Zato smo predlagali tudi, da se nekateri dodatki zvišajo. Pa naj si bo to dodatek za nevarnost in posebne obremenitve. Seveda dodatek iz kolektivne pogodbe je jasen, 65 %,.

In še nekaj je. A veste, ljudje, plača je že bila za mesec oktober pa večino zavodov v Sloveniji ni dobilo izplačanega nobenega dodatka. Lahko se navežem na zdravstvo ali pa se navežem na socialno varstvo. In čakati po šest mesecev kot je bilo zapisano v delu, da bodo nekateri dobili dodatek zato, kar so naredili, zato ker delajo danes, zato da bi izboljšali naš zdravstveni sistem, da bi pomagali ljudem, se mi zdi, da je to nezaslišano. Resnično. Zdravstveni in socialni zavodi govorijo, da ne dobijo podrobnih navodil. Jaz ne vem, verjamem, da so jih nekateri dobili. Ne vem zakaj se pravzaprav čaka tako dolgo, da nekdo, ki je oddelal v rizičnih razmerah, pogojih, kjer je nevarnost in pa posebne obremenitve, pa bo dobil ta dodatek januarja, februarja je seveda nezaslišano in bom rekel kar nenormalno. Da se nam zdi tudi smiselno, da bi ta dodatek za nevarnost in posebne obremenitve bilo potrebno, kar sem videl, da je tudi v predlogu tega amandmaja, bilo potrebno razširiti. Tudi tam, ko so taksativno našteti v 56. členu razširiti tudi, med drugim mi prepoznamo recimo patronažo, ki se vsak dan srečuje z neznanim, bom rekel, okoljem, z neznanimi podatki, trenutki. Da bi bilo to nujno potrebno razširiti tudi, kot je že kolega Požun povedal, pravzaprav na vse ostalo, kar ste menda že dodali k amandmajem. Tudi za vodilne delavce, ki so izpostavljeni. Ali veste, nam se je zgodilo v prvem valu, da je direktor dobil 100 %, sestra, ki je delala na covid oddelku pa 65 %. Tudi to se nam je dogajalo. Pa vam danes ne bom povedal katera bolnišnica je bila, pa ni bila edina. Ta nesorazmerja, da ljudje, ki so izpostavljeni, pa dobijo manj, je to nezaslišano in pa nenormalno.

Jaz bi rad, da če boste tudi v PKP7 dodali, da upoštevate to, da kadra ni. Da se je treba boriti za kader. Ampak veste, mi imamo lahko 20 šol, visokih, pa fakultet, pa srednjih šol, pa mi kadra ne bomo zadržali, ker šolamo ljudi za druge, ki so nam seveda hvaležni, ker imamo dobre šole. O tem debate ni. In zato je treba narediti, da izboljšamo delovne pogoje in da te ljudi nagradimo.

Sociala, če se zopet vrnem na socialo. Pa saj bolničar negovalec začne pod minimalno plačo. Pa je izpostavljen danes vsemu temu kar se da slišati in videti in temu kar se ne da videti. Kajti pritiski vodilnih kadrov so tudi neznosni in v večini v ogromno zavodih je tako. Po podatkih, ki jih dobivamo, mi iz terena. O tem govorimo. Ne govorimo na pamet. Seveda ne bom danes govoril o natančnih lokacijah teh, ampak pritiski so neznosni. Zato ker so tudi pritiski svojcev na vodilni kader v sociali jasno da zelo veliki.

In še nekaj, preden bom končal, povedal. Da si blazno želimo, da bi nas minister za delo, družino in socialne zadeve gospod Cigler Kralj kdaj sindikate povabil in nas vprašal kaj nas muči, kaj vas tišči, kaj bomo naredili skupaj. To si želimo, da bi to enkrat bilo, da se zmenimo kot ljudje. Tisti, ki na nek način prihajamo iz prakse ali pa smo bili v praksi, pa seveda politika, da združimo moči, da naredimo nekaj zato, da nam bodo ljudje ostali, da nam bo ostal dober kader in bodo tudi delovni pogoji, v sociali še prav posebej, takšni kot si jih zaslužijo stanovalci in kot si zaslužijo zaposleni.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam. Sedaj dajem besedo gospodu Branimirju Štruklju, Konfederacija sindikatov javnega sektorja. Prosim, da se tudi vi omejite res na vsebino, ki je vezana na naše področje, ker to obravnavamo danes kot zainteresirano delovno telo. V nadaljevanju pa boste lahko ob 11.00 uri tudi na seji Odbora za finance širše podali stališče. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča. Nisem prepričan, da bomo ob 11.00 lahko to naredili, ker nas niso povabili na to telo, kar je seveda svojevrsten škandal, ampak lahko mogoče intervenirate tudi vi, da bi kljub vsemu lahko socialni partnerji na telesu, ki je odločilen zato, tudi povedali svoja stališča, še posebej zaradi tega, ker po dolgih desetletjih prvič ni prišlo do usklajevanja s socialnimi partnerji, ker predstavniki delavk in delavcev nismo imeli možnost povedati kaj je interes zaposlenih in kjer je Vlada Republike Slovenije neposredno prekršila pravila ESOS, ki so objavljena v Uradnem listu in pod katerimi je podpis Vlade Republike Slovenije. Zato je ta pot, ki nam je ostala, edino pozivati poslance in poslanke, da z amandmaji upoštevajo tisto, kar mi artikuliramo kot interes zaposlenih. In teh amandmajev je zaradi tega veliko in upam, da si boste vzeli dovolj časa, da jih boste lahko upoštevali ali pa vsaj o njih razmislili.

Tisto, kar je rekel kolega Jaka, moram tudi sam poudariti, kar se tiče pozivov ali pa poskusov, da se minimalna plača zamrzne že v PKP6. Tu je soglasje konfederacij v tej državi popolno in reakcija na tak poskus zamrznitve zakona, ki je bil sprejet v parlamentu brez glasu proti, torej vsi poslanke in poslanci ste glasovali za ta zakon, bi bil izjemno oster in odločen.

Sedaj pa kar se tiče tega dela zakona, ki se veže na odbor, ki ga vodite vi. Kolega Marjan je že ene stvari izpostavil, tudi kolega Jaka, zlasti vprašanje vrednotenja dela zaposlenih v sociali in zdravstvu, ki je povezan z obvladovanjem epidemije, tisti členi tam od 22 naprej. Tukaj bi še posebej izpostavil problem ukinitve javnih prevozov, ki ni rešen v tem zakonu in ima za zaposlene izrazite negativne posledice, tako da gredo na račun zaposlenega. Ni povsem jasno kaj se zgodi, če zaposleni ne more zaradi ukinitve javnega prevoza na delo. Torej kako se kompenzirajo ta dejstva. Zato vas prosimo, tudi jaz v imenu Konfederacije, da te člene tam od 22., ki si sledijo potem kar se tiče vrednotenje tega dela s tistimi, ki so okuženi ali pa ki so v teh conah, da seveda glede na splošno ugotovljeno dejstvo, da zaposleni žrtvujejo zadnji kanček energije, ki jo imajo, zato da bi stvar še funkcionirala, da se to prelije tudi v nek finančen izraz.

Zelo podobno predlagamo tudi v imenu Policijskega sindikata Slovenije, da se ti dodatki pač izboljšajo. Hkrati pa Policija predlaga tudi, da se v 90. členu izenačijo, kar se tiče tega torej dodatka za težje obremenitve, da se Policija izenači, ko gre za napotitve zaposlenih, da se izenačijo z zaposlenimi, ki delajo v Upravi za izvrševanje sankcij.

Tukaj je potem v tem zakonu še nekaj členov, ki se nanašajo na Policijo, kjer moji kolegi in kolegice opozarjajo, da niso ustrezno vrednoteni. Pa njihova izpostavljenost, ko delajo z potencialno okuženimi ali pa nevarnostjo, ki obstaja. Navajajo v enem teh členu tudi situacijo pri nasilnih protestih, ki so bili v tej državi, kjer so bili neposredno izpostavljeni tem tveganjem.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, verjamem, da boste po členih po tem obravnavali pobude konfederacij, ki so si zelo podobne, torej sindikalnih predlogov in jih v čimvečji meri upoštevali, zato ker ta zakon ni problematičen zaradi nekaterih rešitev, ki jih ima, ki so težko sprejemljivi, ampak tudi zaradi tega česar nima v svojem besedilu. To pa so zlasti tisti elementi, ki bi zagotovili neko stabilnejši materialni položaj zaposlenim. Vsi ti elementi, na katere smo opozarjali tudi, je bilo že rečeno danes. Med predstavniki zaposlenih so izostali, tako da je to seveda naloga, ki nas čaka. Upam, da bo takrat več občutka tudi za zaposlene.

Hvala lepa.