Dobro jutro. Vse članice in člane Odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 24. nujno sejo Odbora za pravosodje. Ob začetku seje vas naprošam, da tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Prav tako vas prosim, da preverite tudi ali imate seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje.

Seja Odbora je bila sklicana v skladu s 47. členom in drugim odstavkom 48. člena Poslovnika Državnega zbora. Poslanska skupina Levice, Liste Marjana Šarca, Stranka Alenke Bratušek in Socialni demokrati so dne 18.11. 2020 vložili zahtevo za nujno sejo za pravosodje za obravnavo naslednje točke dnevnega reda: Predlog zakona interventnih ukrepi za omilitev posledic drugega vala epidemije covid 19, nujni postopek, EPA 1472.

Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje dne 19. 11. 2020 ste prejeli predlog dnevnega reda, in sicer 1. TOČKA PREDLOG ZAKONA INTERVENTNIH UKREPI ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID 19, NUJNI POSTOPEK, EPA 1472 in zahteva poslanskih skupin Levica, LMŠ, SD in SAB za sklic nujne seje Odbora za pravosodje. Z dne 18. 11. 2020 je bila ta zahteva objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Ker v poslovniškem roku do začetka seje nisem prejel predloga za spremembo dnevnega reda je določen, kot ste ga prejeli s sklicem. Odbor bo navedeno točko obravnaval kot zainteresirano delovno telo in posredoval mnenje matičnemu delovnemu telesu, to je Odboru za finance.

Prehajamo na točko dnevnega reda. K tej točki so bili vabljeni: predlagatelji zahteve, mag. Lilijana Kozlovič, ministrica za pravosodje, Tomaž Gantar, minister za zdravje, ki je svojo prisotnost upravičil in danes Ministrstvo za zdravje zastopa Mojca Gobec, direktorat za javno zdravje Ministrstva za pravosodje pa državni sekretar. Poleg njih so bili vabljeni na sejo še prof. dr. Aleš Završnik, Pravna fakulteta - inštitut za kriminologijo ter prof. dr. Katja Filipič, Pravna fakulteta – Katedra za kazensko pravo. Oba sta svojo današnjo prisotnost opravičila. Na e-klop pa ste prejeli njuno pisno mnenje. Prebral bi še eno pooblastilo, in sicer mag. Andrej Rajh na današnji seji Odbora za pravosodje nadomešča poslanko Mašo Kociper iz PS SAB. Besedo sedaj dajem predlagateljem zahteve, in sicer poslancu Željko Ciglerju iz PS Levica. Izvolite, beseda je vaša.

Spoštovane, spoštovani, predstavniki Vlade. Pred vami je smo danes, danes smo skupaj na sklicani nujni seji Odbora za pravosodje, katere predlog za sklic je dala opozicija in želel bi razložiti razlog za to nujno sejo, in sicer Državni zbor bo naslednji teden obravnaval vladni predlog interventnih ukrepov za omilitev posledic drugega vala epidemije covid, ki ga je Vlada v Državni zbor posredovala 12. 11. tega leta in namesto, da vi Vlada Janeza Janše s PKP 6 zagotovila ene premišljene, usmerjene ukrepe, ki bi pač v največji ožji meri omejili negativne socialne, zdravstvene, gospodarske posledice v Sloveniji zaradi covida 19 praktično s tem zakonom nedopustno posega na področje pravic tako brezposelnih oseb, izobraževanja in kaznovanja, ki z obvladovanjem širjenja novo corona virusa praktično nimajo nobene zveze oziroma povezave.

In več kot očitno je, da Vlada izrablja epidemijo, ponovno, za doseganje svojih političnih pa lobističnih ciljev. Ker se zakon sprejema po nujnem postopku je to zelo pomembno, je onemogočena javna razprava in posledice njegovega sprejetja, sprejetja tega zakona bomo lahko občutili še mnogo dlje kakor pa bo trajalo obdobje epidemije. V šesti proti coronski paket so se prikradli tudi novi prekrški in povišanje glob za prekrške povezane s kršitvijo vladnih odlokov za omejevanje epidemije covid 19.

Namreč precej je očitno, da gre predvsem za poskus kriminalizacije vsakršnega protesta proti avtoritativnim nastopom in posegom vlade, obstoječe vlade Janeza Janše. Dodaja se namreč nov prekršek, ki naj bi ga storil vsakdo, ki bi javno pozival h kršitvam predpisov ali odredb, s katerimi je pristojni organ zaradi omejevanja širjenja bolezni te nalezljive bolezni prepovedal oziroma omejil zbiranje ljudi na javnih krajih. Obenem pa se tudi, kar je zelo pomembno dragonsko praktično povečujejo kazni za dejanja, za katere tako visoke kazni niso običajne in nimajo niti primerne omejitve. In glede na to, da se prekršek, ki je določen z zakonom navezuje na odločitve vlade, ki ni zakonodajni organ, je po našem takšno povišanje še toliko bolj nesprejemljivo. Pri tem lahko pride tudi do zlorabe situacije s strani vlade, ki lahko svojim konkretnim omejevanem oziroma prepovedjo zbiranja prepove tudi legitimne proteste proti svojim odločitvam oziroma izraženjem mnenj proti tem in s tem obstoječa vlada Janeza Janše dejansko kriminalizira vsakršne proteste.

Menimo, v opoziciji menimo in Levica to meni, da dodatna inkriminacija ni potrebna, saj so prekrški za kršitve vladnih odlokov o omejevanju epidemije določenih že v sedaj veljavnem Zakonu o nalezljivih boleznih. In nov prekršek, ki se definira kot javno pozivanje h kršitvi predpisov pa deluje predvsem v smeri omejevanja svobode govora. Že zaradi enega zapisa na facebooku, ki ga bi nekdo zapisal bi po predlogu zakona lahko dobil najmanj 1500 eurov oziroma celo 15.000 eurov kazni. Poleg tega tudi to kršitev že pokriva obstoječi prekrški, saj javno pozivanje lahko obravnavamo kot napeljevanje k storitvi prekrška, kar se pri pregonu prekrška obravnava smiselno z določbami napeljevanja v kazenskem zakoniku.

Obenem se določa prekršek za dejanje, ki morda sploh nima škodljivih posledic, saj sam poziv še ne pomeni povzročanja škode. Škodo lahko potencialna nastane ne škoda nastane šele s prepovedanim zbiranjem na javnem prostoru in takšen nov prekršek je neprimeren, nepotreben in nesorazmeren glede na že obstoječo ureditev. Višina razpona glob pa je seveda nesorazmerna z globami pri podobnih prekrških. Razumemo ga predvsem kot zlorabo prekrškovnih predpisov za preganjanje političnih nasprotnikov oziroma tistih, ki se ne strinja argumentirano ne strinjajo z ukrepi obstoječe vlade oziroma z načinom kako jih ta uveljavlja. Rad bi še to izpostavil, da Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je prav tako izpostavila, da ni možno javno pozivanje označiti kot prekršek in po mnenju Zakonodajno-pravne službe ne gre proti pravno dejanje. To bi namreč hkrati pomenilo tudi omejitev svobode izražanja. Gre za nezadostno določenost prepovedanega ravnanja in ob, saj se ob nejasnih določenih znakih prekrška sankcioniranje tudi postane s tem arbitrarno.

Jaz moram reči, da smo pripravili dva amandmaja, ki ste jih že verjetno dobili na klop, s katerimi se črtata tako 59. kot tudi 60. člen predloga zakona. Namreč poseg v Zakon o nalezljivih bolezni z 59. členom je nepotreben, nesorazmeren pa neprimeren in z brisanjem 59. člena postane nepotreben tudi 60. člen, ki spreminja Zakon o prekrških. Ta sprememba je namreč namenjena samo dodatni izjemi za določitev višjih glob kazni kot so predlagane v 59. členu. In ta izjema dovoljuje določitev globe v višini, kot sem že prej povedal 15.000 eurov, kar je trikrat višje od običajne najvišje globe. Dobili pa ste na mizo tudi amandmaje v katerih predlagamo, kot sem že prej povedal, črtanje 59. in 60. člena. In to so naši amandmaji, kot da jih sprejmemo kot zainteresiran odbor in jih posredujemo matičnemu delovnemu telesu, Torej komisiji za nadzor javnih financ. Hvala lepa.

Hvala. Besedo sedaj dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje Maticu Zupanu, izvolite.

Predsednik, hvala za besedo. Jaz bi zdaj rad uvodoma samo mogoče majčken par nejasnosti razčistil. Zdaj glede način priprave PKP. Danes smo vendarle na Odboru za pravosodje. PKP-ji se pripravljajo tako, da vsako resorno ministrstvo prispeva pač svoje predloge rešitev. Te so potem predmet razprave na Vladi in pa seveda rezultat neke kolektivne odločitve. V osnovi se osredotočamo na rešitve iz resorne pristojnosti v oblikovanje ostalih rešitev pa smo včasih pritegnjeni zlasti pri tako imenovanih področjih. Končne odločitve so takšne kot so in so rezultat kompromisov oziroma večinskega konsenza v zadovoljstvo ali pa nezadovoljstvo enega ali pa drugega resorja v nadaljevanju obravnave v Državnem zboru so pa včasih tudi predmet ponovnega premisleka in sprememb.

Zdaj, ko smo že ravno na seji Odbora za pravosodje naj izpostavim, da so iz področja pravosodja v PKP 6 umeščene rešitve za lajšanje kadrovske stiske v slovenskih zaporih, ki so že podvrženi širjenju okužb, rešitve za lažje izpolnjevanje probacijskih nalog, saj so izvajalske organizacije zaprle vrata in onemogočile izvrševanja dela v splošno korist, v manjšem segmentu pa tudi rešitve glede sodelovanja notarjev pri elektronskih skupščinah podjetij, ki jih tudi KPK predvideva.

Kar se tiče teme, o kateri je danes govora, jaz se bom omejil na resorno pristojnost ministrstva, to je na Zakon o prekrških oziroma 60. člen PKP 6. Povem lahko, da so bili na mizi različni predlogi. Brali smo to v medijih. Samih idej, da bi se poseglo v trenutno ureditev kaznivega dejanja prenašanja nalezljivih bolezni po kazenskem zakoniku seveda nismo bili naklonjeni iz očitnih razlogov. V tem primeru gre za predpis, ki je izključno v naši pristojnosti, medtem ko so prekrški urejeni v različnih lahko rečemo nešteto zakonih in podzakonskih aktih. Torej razlika je ta, da je kaznovala politika na področju prekrškov v rokah ministrstva, ki je resorno pristojno za posamezno pravno področje. Pravosodno ministrstvo pa v okviru medresorskega usklajevanja in sodelovanja skrbi zlasti, da je določena kaznovalna politika v tistih okvirih, ki jih sistemsko določa Zakon o prekrških. Z drugimi besedami sam zakon o prekrških prekrškov ne določa. Not ni niti enega prekrška. V odločitev, da se na tem področju zaostri po... odgovornost se nismo vmešavali, saj te odločitve na področju varstva pred širjenjem virusa ne moremo sprejeti na pravosodnem ministrstvu. Tako kot je ne moremo in je nikoli nismo pri kaznovalni politiki na področju cestnega prometa, javnega reda in miru, zasebnega varovanja, vodenja in upravljanja gospodarskih družb, ravnanja z živalmi, ribolova, davkov, bančništva, jedrske varnosti ali pa pri številnih prekrških, ki jih s svojimi akti predpisujejo lokalne skupnosti. Lahko pa v okviru Zakona o prekrških posežemo na področje splošnih načel in omejitev v zvezi s prekrškovnimi sankcijami, ki se lahko določajo in izrekajo za posamezen prekršek ali na določenem področju.

Tako se lahko na področju davkov, trošarin in javnega naročanja v zakonu predpiše globa v večkratniku ali v odstotku od davka trošarin ali carine, ki bi jo bilo treba plačati. Podobno velja za področje varstva konkurence in področje trg z električno energijo ali pa z zemeljskim plinom. Izpostavljam posebej, da to v določenih primerih ne velja le za pravne osebe ampak tudi za fizične osebe, recimo kot to stori samostojni podjetnik.

Posebno poglavje v Zakonu o prekrških pa so seveda te najhujše kršitve s področja družbeno zavarovalnih dobrin. Sem pa sodijo zlasti varstvo naravnih bogastev, okolja in ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varnost in zdravje pri delu, dela in zaposlovanja na črno, socialnega varstva, davkov, trošarin, carin, financ, javnega naročanja, varstva konkurence, državnih blagovnih rezerv in omejevalnih ukrepov za posamezne prekrške katerih narava je posebej huda zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali pa zaradi storilčevega naklepa oziroma namena koristoljubnosti. In na vseh teh področjih Zakon o prekrških opredeljuje, da se lahko predpiše tri krat višja globa od tistih, ki je sicer določena v zakonu o prekrških za fizično osebo v razponu od 40 do 5.000 eurov, kar pomeni do 15.000 eurov.

Zdaj, človekovemu zdravju poseben pomen daje že Ustava, ker je v njej varovana pravica do zdravstvenega varstva, poleg tega je z ustavo že določena prevlada pravica do zdravljenja nad pravico do svobode gibanja in pa pravica do svobode zbiranja in združevanja, ki se lahko zakonsko omejita če je to potrebno, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni. Zdaj samo vprašanje, ali je varovanje zdravja ljudi, ki ga zdaj ta predlog umešča v izjemo Zakona o prekrških. Tista vrednota, ki je primerljiva recimo z varovanjem naravnih bogastev, kulturne dediščine varnostjo in zdravja pri delu, preprečevanja in zaposlovanja na črno, kršitvah pravil javnega naročanja, varstva konkurence in tako naprej je verjetno zgolj retorično. Ob dejstvu, da predlog predvidena tudi dodatni kvalifikatorni znak predmetnega prekrška in sicer da je povzročena nevarnost za zdravje večjega števila ljudi toliko bolj.

Kaj je tolk torej predlog ministrstva v okviru KPK 6 glede katerega je tudi Vlada kot kolektivni organ dosegla konsenz, da se med te varovane dobrine uvrsti tudi zdravje ljudi, ne kot interventni ukrep, ki bo ugasnil temveč kot dopolnitev že veljavnega pravnega okvirja, ki že nekaj let omogoča predpise trikratnih sicer predvidene globe še s to dobrino, se pravi zdravje ljudi, ki trenutno tam morda neutemeljeno manjkajo in ta situacija, v kateri smo to še posebej pokazala. Tu gre za pravilo, ki vodi predlagatelje prekrškovnih predpisov s teg področja, za katerega težko rečemo, da ni pomembno ali pa je vsaj tako pomembno, kot je zdravje pri delu ali pa davke ali carine ali pa katero drugo od prej naštetih.

Zdaj pa, da se zelo na kratko dotaknem še predloga do novih prekrškov po Zakonu o nalezljivih bolezni o katerem bi sicer po mojem mnenju mogli razpravljati na kakšnem drugem odboru. Ta bo predmet nadaljnje razprave in verjetno tudi sprememb zlati v luči mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki je tehtno. Osebno ocenjujem, da so predvidene globe res zelo, zelo visoke, četudi izrekanje glob v razponu ni avtomatizem, ravno tako globa ni edini možni ukrep po prekrškovni zakonodaji. Menim, da obstaja prostor za modifikacije predloga posega v Zakon o nalezljivih boleznih, kar izhaja tudi iz včerajšnjega mnenja Zakonodajno-pravne službe v katerem je poudarjeno predvsem nujnost tehtanje novih kvalifikatornih okoliščin pri predpisovanju hujših prekrškov s trikratno globo v področni zakonodaji, v konkretnem primeru Zakon o nalezljivih boleznih.

Na koncu izpostavljam še pomislek Zakonodajno-pravne službe glede samega Zakona o prekrških. Ali se z novim kvalifikatornim elementom širi polje potencialne kaznivosti tudi na druga področja v 17. členu Zakona o prekrških. Po našem mnenju se ne, ker bi takšna širitev nastala rešitev ne pride v poštev bi bila namreč nelogična. V kolikor bo tudi potrebno bolj jasno zapisati sem pa prepričan, da bo v nadaljevanju koalicija s predlogi amandmajev to tudi storila, kot bo najbrž naslovila tudi ostale dele mnenja v nadaljevanju obravnave zakona, ki je predviden v prihodnjem tednu. Današnja razprava zainteresiranega delovnega telesa bo pa lahko v pomoč pri oblikovanju tistih končnih rešitev. Hvala.

Hvala. Morda želi besedo predstavnica Ministrstva za zdravje, ali v tem trenutku ne? Želi. Izvolite, besedo ima Mojca Gobec.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, poslanci. V fazi širjenja virusa v skupnosti, ki je sedaj primer praktično vseh državah EU, obstajajo tako imenovani ne farmacevtski ukrepi, ki jih spremljajo jasna usmerjanja, sporočila javnosti temeljni elementi javno zdravstvenega pristopa k nadzorovanju okužb. Vsi že dobro poznamo kaj so ključni ukrepi za zmanjšanje in jih zdaj ne bi naštevala, čeprav vedno znova je pomembno, da se zavedamo higiene kašlja, higiene rok, vzdrževanja fizične razdalje in nošenja mask in seveda izvajanje najboljših praks pri preprečevanju in nadzoru okužb v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah ter vsi že sprejeti posebni ukrepi, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih v 39. členu. Med njimi je tudi ukrep prepovedi zbiranja ljudi na javnih mestih dokler ne preneha nevarnost širjenja bolezni.

Slovenija je kot sem povedala podobno kot številne druge faze, države v fazi intenzivnega prenosa virusa v skupnosti , kar nam kažejo tudi številke o novo okuženih, hospitaliziranih in žal tudi umrlih. Torej ni odveč še enkrat ponoviti, da je ključno, da vsi razumemo, da morajo ostati doma vsi, ki imajo kakršnekoli znake, da ostanejo doma in obvestijo delodajalce vsi tisti, ki so bili v stiku z okuženo osebo ne glede na to, kdo jih je o tem obvestil, ali je epidemiolog, delodajalec, aplikacija »ostani zdrav«, sosed, sorodnik, znanec, prijatelj, da se vsi obnašamo samozaščitno, da si naložimo anonimno aplikacijo ostani zdrav, ker bo ob zadostnem številu uporabnikov in doslednem vnosu kot s strani okuženih prihodnje lahko vsak sam bolje nadziral ali je bil visoko tveganem stiku in da dosledno spoštujemo vse že sprejete odloke in omejitve ter se družimo znotraj ožjega kroga družine ali zelo omejenega kroga ljudi tako imenovanega mehurčka, saj bomo le tako skupaj obrnili epidemiološko krivuljo in razbremenili zdravstveni sistem.

Torej vsako druženje večjega števila ljudi je v tej fazi epidemije pomeni resno tveganje za prenos okužbe in vodi k poslabšanju situacije, kar je Vladi po postopku, ki ga je že omenil državni sekretar, vodilo k spremembi zakona in predlogov v tem novem interventnem zakonu. V mnenju Zakonodajno-pravne službe, ki je bilo omenjeno, se kliče k bolj jasni in določeni opredelitvi ravnanj, ki naj bi se določila kot prepovedana v tem interventnem zakonu in vlada bo v postopku v nadaljnjem postopku obravnave zakona te pripombe proučila. Hvala.

Hvala. Sedaj pa prehajamo na razpravo članic in članov Odbora. Želi besedo kdo od članov Odbora? Besedo dajem poslancu Predragu Bakoviču, izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Poglejte, nekako bom se opredelil tako glede 59. kot tudi glede 60. člena in bom pravzaprav te spremembe poskušal razvrstiti v tri kategorije zelo na kratko povedano. Gre za nesorazmernost, gre za neizterljivost ali bom rekel slabo izterljivost n pa neučinkovitost.

Zdaj o nesorazmernosti so že povedali nekaj je bilo slišati. Dejansko je ta nesorazmernost glede na ostale prekrške in glede na pravno prakso, ki se bom rekel izvaja pri nekih drugih primerljivih prekrških resnično nesorazmerne. In ta nesorazmernost se bo pokazala, če bodo te določbe sprejete.

Zdaj, kar se tiče same neizterljivosti ali pa delni izterljivosti bom povedal iz lastnih izkušenj, da imamo v Sloveniji izjemno neučinkovit sistem izterjevanja glob in denarnih kazni. To se nam pogosto dogaja. Če lahko povem v na primerih, kjer lahko seveda organi pregona napišejo položnic za kolikor pač želijo in če sistem ni izterjan, če sistem ni učinkovit in se kazni izterja se to samo nalaga. Seveda to ne pomeni in pač oseba tega ne plača iz takih ali drugačnih razlogov, ker vemo, kako Zakon o prekrških in tudi drugi predpisi urejajo to izterljivost. In kar je pomembno pri tej stvari, da če se te kazni nalagajo, to ne pomeni, da če jih človek ne plača da kar izginejo, ampak s tem ga omejujejo tudi nekje drugje. Omejujejo ga pri tem, da če je nezaposlen, da si potem ne bo poiskal zaposlitve zaradi tega, ker seveda to pade pod izvršbo, da ne bo postal legalni lastnik nepremičnin, ker tudi to lahko pade pod izvršbo in mi imamo kar nekaj kategorij v jugo vzhodni Sloveniji, kjer se pač s temi problemi vedno soočamo in zato bom rekel je tudi ta določba lahko izjemno problematična, če bomo nekomu izrekali kazen 10.000 eurov, ki bo samo na papirju, ga bomo pa s tem na nek način tudi mu preprečevali, da bi si normalno uredil življenje, če si ga do takrat ni imel.

Kar se pa tiče same neučinkovitosti bom povedal pa naslednje. Represija sama brez nekih ponotranjenih ljudi, ki bi razumeli, da je neka določba škodljiva pravzaprav ni rešitev in nikoli ni bila. Zdaj glede na to, da sem bil policist in policisti smo represivni organ lahko povem iz svojih izkušenj, da sama represija nikoli ne prenese željenega učinka, ki ga pač nekdo želi. Primer za to je zelo dober. Izhaja iz mislim da ene od držav Južne Amerike, kjer so pred mnogimi leti imeli nenormalno povečanje nekih uličnih ali cestnih ropov, kjer so pač tolpe kriminalcev po navadi turiste ustavile, ga slekle do spodnjega perila, pobrale vse kar je imel in ga spodile. Seveda, ker je to postal v državi problem številka ena so rekli nič tudi za tak rop od danes naprej sledi smrtna kazen. Kaj se je zgodilo po uveljavitvi tega represivnega ukrepa? Število ropov se ni zmanjšalo, ostalo je tako kot je oziroma se za malenkost povečalo, s tem, da te cestni roparji več niso pustili žrtev živih, ampak so jih začeli ubijat. Kar pomeni, da represija ne prinese tega in če to apliciramo na naš primer bom rekel protestov, kaj se bo zgodilo. Kaj menite, da boste ljudi odvrnili od protestov? Ne boste jih odvrnili, ampak se bodo začeli maskirat, se bodo začeli upirati policistom, tudi normalni ljudje se bodo izmikali, bodo bežali. Kaj smo naredili s tem? Veliko dela policiji, veliko dela prekrškovnim organom, veliko dela pritožbenim organom, kjer se bodo pritožili in jaz bi resnično razmišljal o vseh teh treh temeljih, ki dajejo razloge, da teh določil ne sprejmemo in da nekako najdemo skupno pot, kajti če Vlada meni, da s protesti v trenutku, ko epidemija niso zaželjeni ali pa so nevarni je potrebno tudi sama pogledati vase in reči kaj lahko sama stzori, da to teh protestov ne bo prišlo. Ali po domače povedano, če se nekdo protestira proti nečim je treba vprašati ali morda ne delam neumnosti in če bom prenehal delati neumnosti verjetno tudi na drugi strani ne bo protestov.

Zato predlagam, da resnično razmišljamo vsi skupaj o tem in predvsem na teh treh temeljih nesorazmernosti in neizterljivosti ali delni izterljivosti in pa neučinkovitosti podpremo predlagane amandmaje. Hvala.

Hvala. Naslednji ima besedo mag. Andrej Rajk. Izvolite.

Hvala lepa, tudi jaz bi se navezal na besede mojega predhodnika kolega Bakoviča. Dejstvo je, da je Ustava najvišji pravni akt države in prav je, da se tudi zakonodajalec ponotranji z njenim duhom in ta duh uveljavlja v ustavno izvedbenih aktih, to je pravilnikih in zakonih. Zato morajo biti vsi akti sorazmerni in zasledovati cilj za katerega so bili tudi sprejeti. Vlada v tem primeru poskuša svojo nepriljubljenost nekako skriti ali pa poteptati z večanje m represije in to ni prava pot. To ni prava pot, to ni pot, ki vodi k zaupanju, to ni pot, ki vodi k spoštovanju in to ni pot, ki bi zagotovila, da bi se sploh bom rekel preprečilo širjenje okužb.

Tudi je prej, če se ne motim državna sekretarka opozorila oziroma pozvala, naj si ljudje naložimo aplikacijo ostani zdrav. Pa se je kdo v Vladi vprašal zakaj se je praktično nihče ni naložil glede na celotno populacijo še niti člani SDS si jo niso, glede na število uporabnikov naložili vsi. Tako veliko je nezaupanje do te oblasti in to zaradi načina kako vlada. Večanje in intenziviranje represije ne bo ničesar rešilo. Če nekdo protestira se moram o vprašati zakaj protestira, odpraviti vzrok ne pa da kazen iz 5.000 eurov povečamo na 15.000. To preprosto ni prava pot, to je pot intenziviranja konfliktov, to je pot, ki tepta občutek spoštovanja ljudi in zato bomo tudi v poslanski skupini SAB podprli predlagane amandmaje. Hvala lepa.