Spoštovani gospe in gospodje, kolegice poslanke, kolegi poslanci, pričenjam 28. sejo Odbora za finance!

Obveščam vas, da nisem prejel nobenega opravičila, prav tako zaenkrat tudi še nobenega pooblastila za nadomeščanje.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kot vam je bil poslan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA TONAŽO.

Predlagatelj zakona je Vlada. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Prejeli smo še dodatno gradivo in sicer mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Amandmaji k predlogu zakona niso bili vloženi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Za uvod oziroma uvodno predstavitev dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za finance, gospe Kristini Šteblaj.

Izvolite prosim.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Predlog zakona, ki ga obravnava ta točka spreminja in dopolnjuje Zakon o davku na tonažo, ki je bil sprejet v letu 2007. Spremembe zakona so potrebne, da se Zakon o davku na tonažo, ki določa shemo državne pomoči na področju mednarodnega pomorskega prometa, uskladi z veljavnimi pravili, se pravi z veljavno odločbo Evropske komisije. Obstoječa shema je namreč potekla, zato je Slovenija oziroma v njenem imenu Ministrstvo za finance, ki je nosilec te sheme, pristopilo k njenemu podaljšanju. Evropska komisija je Sloveniji odobrila podaljšanje sheme za naslednje desetletno obdobje, to je do 21. decembra 2028.

V procesu usklajevanja pogojev sheme državne pomoči, je bilo s strani Evropske komisije ugotovljeno, da je določene rešitve v osnovnem zakonu potrebno spremeniti oziroma dopolniti, vendar pa predlog novele, s katerim bi se te rešitve uveljavile, kot veste, v letu 2019 ni bil sprejet. Z namenom odprave zatečenega stanja, torej, da se uskladi Zakon o davku na tonažo, z veljavno odločbo Evropske komisije, predlo novele določa ločevanje od dohodkov dejavnosti pomorskega prometa na dohodke iz opravljanja osnovne dejavnosti in dohodke iz opravljanja pomožne dejavnosti pomorskega prometa.

Nadalje, izenačitev obravnave dividend po Zakonu o davkih na tonažo, z davčno obravnavo po zakonu, ki jo ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb in še izenačitev obravnave držav članic Evropske unije in evropskega gospodarskega prostora. Nadalje se s prometno novelo uskladijo dohodki od storitev tehničnega upravljanja ladje in vodenja posadke ladij s sporočilom komisije o usmerjanju državnih pomoči za družbe za upravljanje ladij. To sporočilo je bilo sprejeto v letu 2009 in zato ni bilo upoštevano v prvotnem Zakonu o davku na tonažo.

Omenila bi še, da je uvedba Zakona o davku na tonažo povezana s prepoznanjem pomena pomorstva v Sloveniji, kot pomembne gospodarske panoge. To izhaja tudi iz sprejete resolucije o prometni politiki Republike Slovenije, ki jo je ta Državni zbor sprejel že leta 2006 in v kateri je bilo zavzeto stališče, da je potrebno zagotoviti ustvarjanje boljših pogojev za razvoj pomorstva in posledično povečanje števila slovenskih pomorščakov. Slednje se bo udejanjilo z uveljavitvijo davka na tonažo, saj se bodo ustvarili pogoji za konkurenčen nastop na svetovnem trgu za slovenske davčne zavezance, to je za ladjarje in pomorščake.

Ob koncu dodajam, da je na predlog zakona podala pripombe tudi Zakonodajno-pravna služba. Te pripombe zadevajo predvsem razmejevanje med obstoječim terminom in novo uporabljenim terminom upravljanje ladij in različnostjo teritorialnega pogoja. Glede slednjega navajamo, da je teritorialni pogoj v tretji točki prvega odstavka 8. člena Zakona o davku na tonažo, vezan na status zavezanca, kot rezidenta, oziroma nerezidenta na območju Slovenije, teritorialni pogoj v petem odstavku novega 4. člena Zakona o davku na tonažo pa služi razmejitvi dohodkov na tiste, ki imajo vir v Evropski uniji, torej tudi v Sloveniji in tiste, ki imajo vir v tretjih državah.

Prav tako vezano na pripombo glede razmejevanja pojma upravljanja ladij, Vlada pojasnjuje, da je pojem potrebno obravnavati vsebinsko celovito, saj gre za dve različni situaciji, in sicer se s terminom strateško in komercialno upravljanje z ladjo razume zavezančeva zmožnost oprave posla, to je transport na primer blaga iz točke A v točko B, saj ima fizično kontrolo nad ladjo, torej upravlja ladjo, medtem ko nov pojem storitve tehničnega upravlja z ladjo pomenijo storitve, ki so potrebne, da je ladja izpravna, torej da ladja izpolnjuje vse mednarodne zahteve glede plovnosti, varnosti in zaščite. Te storitve lahko ladjar kupi na trgu od upravljavcev ladij.

Glede na vse navedeno Vlada predlaga, da navedeni predlog novele Zakona o davku na tonažo sprejmete. Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka. Sedaj dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora gospe Lenči Arko Fabjan. Izvolite, prosim.

Hvala za besedo. Uvodni poudarki iz pisnega mnenja Zakonodajno-pravne službe so v bistvu enaki uvodnim poudarkom kot jih je ravnokar podala predstavnica predlagateljice zakona. Gre za to, da je bil primerljiv zakon s primerljivimi rešitvami že v zakonodajnem postopku vendar pa potem rešitve niso bile sprejete in uveljavljene. Razlog še vedno ostaja isti. Tu je pač uskladitev z odločbo Evropske komisije o podaljšanju sheme državne pomoči.

Glede na navedeno podane pripombe Zakonodajno-pravne službe niso novost. Nanašajo pa se predvsem na razmerja med posameznimi predlaganimi rešitvami in že veljavnimi, in sicer predvsem z vidika jasnosti in določnosti zakonske ureditve, saj niso jasne vsebinske razlike. Tak primer je bil na primer v življenju navedeno kdaj gre za upravljanje ladje ter kdaj gre za strateško in komercialno upravljanje ladje. Hvala.

Hvala lepa. Končali smo z uvodnimi predstavitvami. Gospe poslanke, gospodje poslanci odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.

Prehajamo torej na razpravo in odločanje o vseh členih zakona. Zakon oziroma predlog sprememb in dopolnitev Zakona ima 15. členov. K razpravi je že prijavljen poslanec Primož Siter. Izvolite, prosim.

Hvala lepa, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, dober dan.

Sedaj davek na tonažo je nekaj s čimer smo se tudi že v tem sklicu, na tem odboru že ukvarjali v prejšnji vladni konstalaciji in tudi takrat smo v Levici noveli zakona nasprotovali. Tudi danes temu ne bo tako v nadaljevanju, ker je očiten in zelo jasen namen novele zagotoviti nove davčne odpustke za tuje korporacije, ki imajo sedež v davčnih oazah, kar je javno-finančno rak rana marsikaterega ukrepa. Torej, gre za podjetja, ki ne plačujejo davkov pri nas, od katerih državna blaginja, državni proračun nima ničesar razen ugodnega okolja za svoje nečedne posle, če rečem.

Najprej bi jaz zrisal malo konteksta oziroma zgodbe tega zakona oziroma davka na tonažo, ki se je začela leta 2008. Takrat smo v Sloveniji sprejeli davek na tonažo, torej ki je uvedel davčne odpustke za izvajalce pomorskega prometa. Ladjarji lahko uveljavljajo nek drugačen alternativen sistem obračunavanja davka na dobiček, plačujejo ga v pavšalu, ki je precej nižji. Za 6 odstotnih stopenj točk nižji od klasičnega davka na dobiček pravnih oseb. Takrat, torej leta 2008, je s tem manevrom uveljavljanje davka na tonažo šlo za uradno za neko subvencijo za širitev ali pa razvoj ladjarstva v Sloveniji, ampak dejansko pa je šlo za davčna darila Portoroški splošni plovbi. Splošna plovba pa ima tudi že svojo dolgo brado. In sodelovanje z Janševo vlado, Janševa vlada jo je takrat privatizirala. Gre pa sicer za nemško privatno podjetje. V shemo davka na tonažo sta tako preko njega vključeni hčerinski dve firmi. Genshipping Corporation in Lucia Shipping, torej to sta edina dva zavezanca, ki ju tudi ta novela zadeva. Najbolj zanimiv podatek pa je ta, da je prvo podjetje, torej Genshipping Corporation (?), registrirana v Liberiji, druga pa na Maršalovih otokih – torej na dveh prominentnih davčno-oaznih točkah. Gre se pravi ne za, kot je bil prvotni namen, subvencijo za širitev ali pa razvoj ladjarstva v Sloveniji, ampak v bistvu za subvencioniranje tujega zasebnega kapitala, ki se potem pretaka preko ugodnega okolja v Sloveniji v še bolj ugodne davčne oaze. V seštevku je od takrat, od leta 2008 do 2018, na račun sheme davka na tonažo slovenski proračun izgubil 23,8 milijonov.

Zdaj tukaj sta dva problema, ki sta glavna ali pa najbolj prominentna.

Osnovni problem novele je v tem torej, da shemo davka na tonažo, torej shemo davčnih odpustkov za tuje korporacije, podaljšuje še za 10 let. Torej nekaj, kar smo že v štartu videli, da je škodljivo za državni proračun, da ne služi namenu ohranjanja slovenskega ladjarstva, zdaj vlada s tem predlogom še podaljšuje brez tehtnega razloga še za 10 let. Na FURS-ovem seznamu davčnih neplačnikov, nazadnje posodobljenem 25. oktobra letos, sta obe podjetji, se pravi Genshipping Corporation in Lucia Shipping na seznamu torej. In namesto, da bi vlada, ki se rada hvali s svojo učinkovitostjo, od teh tujih korporacij te davke izterjala, jim zdaj z novo desetletno shemo v bistvu daje potuho še za naprej za enako delovanje in servilno piše zakone, ki bodo tem davčnim neplačnikom, poudarjam davčnim neplačnikom, omogočali še ali pa zagotavljali še dodatno državno pomoč iz našega proračuna.

Potem drugi problem pa je, da rečem koriščenje davčnih pomoči na naslovu podjetij, ki sploh niso lastniki plovil, kar tudi predlagana novela torej predpostavlja. Širi se določitev poslovanja z ladjami kot tudi določitev dohodkov iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi. Od obdavčljivih dohodkov zdaj v shemo ne bodo vključeni več le dohodki iz opravljanja osnovne dejavnosti, ampak tudi dohodki iz opravljanje pomožne dejavnosti pomorskega prometa v mednarodni plovbi. S tem novela portoroški Splošni plovbi omogoča dodatno koriščenje davčnih pomoči, torej sistema davka na tonažo, s poslovanjem preko povezanih družb, ki niso lastnice ladij, niti ene ladje. Torej v bistvu novela s tem omogoča že de facto davčnemu neplačniku, da svojo dejavnost prenese zdaj na novo družbo brez, da bi prehodno poravnal zapadle davčne obveznosti in ravnal torej finančno odgovorno.

Zdaj torej problematika, ki jo odpiram, je dolga in široka. Na njo ne opozarjamo samo v poslanski skupini Levica. Morebiti najbolj glasen kritik ali pa najbolj glasno alarme prižiga Društvo za ohranitev slovenskega ladjarstva in razvoj slovenskega pomorstva. Že januarja letos, ko je Šarčeva vlada takrat poskušala sprejeti tako rekoč identično novelo, so opozorili, da se pod tujko nekega javnega interesa v bistvu skrivajo interesi zasebnega kapitala tistega lastnika, ki je v bistvu razprodal slovensko ladjevje in spravil, citiram oziroma parafraziram SIROP, spravil slovenskega ladjarja med davčne neplačnike, zdaj pa se jih nagrajuje še za to uničenje.

Zdaj, kolegice in kolegi, meni je žal, da predstavnika tega društva ni med nami. Je pa, če se sprehodite po svojih nabiralnikih, poslanke in poslanci, boste videli, nekaj minut pred sejo so nam poslali sporočilo, tudi z enim dopisom, jaz ga ne bom zdaj celotnega bral, ampak je pa, moram pa omeniti, da je lep in plastičen prikaz dejanskega stanja kot ga vidijo ladjarji sami, torej ne kot ga vidi Vlada, ki bi rada še naprej subvencionirala zasebni kapital, ampak kot ga vidijo ljudje na terenu. Žal mi je, da teh predstavnikov ni med nami, čeprav mislim, da je bilo nekaj, vabilo poslano ali kakorkoli ali ne. Tudi ta odgovor je v mailu in sem vesel, da so izrazili tudi pripravljenost, da še naprej prispevajo svoje komentarje ali kakorkoli.

Da gre pri tej stvari zaradi česar smo v osnovi v Poslanski skupini Levica kritično, za subvencioniranje zasebnega kapitala je morebiti najbolj povedno zgodovina agresivnega lobiranja splošne plovbe za te davčne odpustke. Zdaj že tri leta splošna plovba na Ministrstvu za finance ne glede na to, kdo na vrhu njega sedi in na Ministrstvu za infrastrukturo, lobisti splošne plovbe sestankujejo. Že v Cerarjevi Vladi je bilo tako, lobirali so, da bi podjetje za nazaj opravičili plačila davka. Takrat smo oziroma so kolegi v Poslanski skupini Levica ta signal zaznali, preprečili, potem je bil takrat državni sekretar na Ministrstvu za finance, takrat je bil Tilen Božič zaradi stikov s Splošno plovbo tudi kazensko ovaden. Potem se ni to lobiranje končalo, moji podatki pravijo ERAR, ki ga vodi protikorupcijska komisija je od leta 2017 naprej zabeležil 10 stikov predstavnikov Splošne plovbe z vladnimi ministrstvi in funkcionarji Državnega zbora ravno v zvezi z davkom na tonažo, ki ga torej danes obravnavamo. Lobirali pa so tudi zdaj v tej sveži vladni postavitvi 19. maja že so zabeležili stik predsednika uprave Splošne plovbe na Ministrstvu za finance, zabeležen namen lobiranja je bil, citiram proučitev obdavčitve zakonodaje davka na tonažo in politike davčne izvršbe, s katero se izterjuje sporen davčni dolg, kar je seveda samo še en pokazatelj, da so tovrstni manevri škodljivi, škodljivi za ladjarja, ki ne bo od tega imel nič. Profitirala bo samo zasebna družba, torej neka nemška, pa še niti to ne, ampak preseljena nekje v neke davčne oaze. Sploh pa, če so takšni zakonodajni manevri rezultat zelo jasnega lobiranja, zato bi preden zaključim poslal gospe z Ministrstva za finance v bistvu samo tri vprašanja in vas prosim, če mi lahko na njih odgovorite: o čem točno ste se maja pogovarjali z lobisti Splošne plovbe, kakšne spremembe Zakona o davku na tonažo so zopet zahtevali, kaj so želeli v zvezi, zopet v navednicah politiko davčne izvršbe, s katero se izterjuje sporen davčni dolg izterjati? Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala gospod poslanec. Zdaj gremo po vrsti. Ja, ja, gospod Mesec, vem, samo ker je nekaj tega se že nabralo, da povem, razpravi bosta imela poslanca Lenart in Mesec. Najprej bo imel postopkovno poslanec Mesec. Izvolite poslanec Mesec, postopkovno.

Hvala lepa. Primož Siter je v svojem stališču omenil Društvo za ohranitev slovenskega ladjarstva in razvoj slovenskega pomorstva, ki kolikor jaz vem se je že udeležiti te seje, pa so pred eno uro predsednik dobili vaš odgovor, da se je ne morejo. Ta informacija drži?

Niso dobili odgovor pred eno uro, ampak pred nekaj dnevi, da jih ne bom povabil na sejo.

Okej. Potem pa moj postopkovni predlog. Glejte, tukaj se pogovarjamo o predlogu, ki ima dolgo brado. Pisan je za bom rekel kar naročnika, ki se želi izogibati plačevanju davkov. Odkar sem v parlamentu, pa nisem dolgo, je bil že dvakrat Zakon na tonažo v obravnavi. Prvič leta 2017, ko je Splošna plovba in njen nemški lastnik, ki je floto razprodal in zdaj vozi s tujimi ladjami, registriranimi v davčnih oazah, bi moral plačati 6,4 milijone evrov davčnega dolga, ampak je agresivno lobiral pri takratnem sekretarju na Ministrstvu za finance Tilnu Božiču, ki je bil zaradi tega kazensko ovaden in proti njemu je bila sprožena preiskava. Leta 2018 je Jože Tanko podpredsednik Državnega zbora in eminenten član SDS spraševal kaj se dogaja s to preiskavo in opozarjal na ta problem na katerega jaz opozarjam, da je to zakon pisan za točno določenega naročnika in po vsej verjetnosti koruptiven. Zdaj me zanima, če vemo, da je temu tako oziroma če obstajajo sumi, da je temu tako, zakaj je bilo onemogočeno nekemu deležniku, ki očitno nekaj o tej zgodbi ve, poslal nam je konec koncev zelo informativen dopis na odbor, onemogočeno, da bi prišel razpravljati ali povedati svoje mnenje na ta odbor. Arbitrarnost in samovoljnost oblasti gospod predsednik, je nekaj kar se je blazno razpaslo pod to vlago. Blazno razpaslo. Vidimo, da neki ministri kar malo samovoljno jemljejo pravico do...