27. nujna seja

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

12. 11. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovani. Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 27. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice odbora. Zaenkrat imamo opravičenega kolega Ferenca Horvata.

Na današnji seji pa s pooblastilom nadomešča mag. Marka Koprivca kolega Matjaž Han.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: pod 1. točko predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o šolski prehrani, skrajšani postopek, EPA 1434-VIII. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Se pravi smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O ŠOLSKI PREHRANI, skrajšani postopek.

V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora: predlog zakona; zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora; dopis občinskim svetom in županom občin in mestnih občin. Dodatno pa ste prejeli še: mnenje Zakonodajno-pravne službe; mnenje Vlade; mnenje Skupnosti občin Slovenije; mnenje občine Lukovica; mnenje Mestne občine Ljubljana.

K tej točki dnevnega reda sem vabila, kot je razvidno seveda iz sklica seje, zato ne bom vse naštevala, ampak pri posameznem seveda oglašanju oziroma besedi bom pozvala. Dodatno pa sem vabila še: Zvezo prijateljev mladine Moste, gospo Anito Ogulin.

Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena poslovnika. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do začetka njegove obravnave na seji odbora, tako da smo danes tik pred sejo prejeli amandma poslanskih skupin SD, Levica, LMŠ in SAB.

Odboru predlagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje. Ugotavljam, da ne.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Ja.

Kolega Matjaž Han, izvolite.

Predsednica, hvala lepa. Spoštovani državni sekretar, spoštovani gostje in pa seveda spoštovane poslanke in poslanci.

Zdaj iskreno najbolj bi si danes želel, da bi to sejo zaprli za javnost. Iskreno. Pogovarjamo se o takšni temi in upam, da ne bomo, bomo rekel tukaj igrali in pa nabirali preveč političnih točk. In verjamem, če bi bila zaprta seja za javnost, govorim zelo iskreno iz večih razlogov, bi mogoče na koncu prišli do ene dobre odločitve, tako pa me je strah, da bo prišlo do kakršnegakoli preglasovanja. Vendar verjamem v dobronamernost vsakega v tej dvorani.

Naj povem, da ko smo vsi podpisani pod ta zakon vložili zakon 27., mislim, da je bilo 27. 10., smo ga vložili zelo iskreno in z dobrimi nameni oziroma zato, da odgovorimo na pereča vprašanja, težave, ki, hočemo ali nočemo, so danes tukaj z nami. Verjamem, da smo vsi tukaj istih misli. Ne samo misli, da imamo isto namero, da imamo isto željo, predvsem pa da imamo isti cilj, da naredimo za naše otroke nekaj dobrega, ki so žal ranljiva skupina zopet tisti, ki bodo, tako kot ob vsakršnih krizah, tudi tokrat plačali žal najvišjo ceno dane situacije.

Dejstvo je, da ta kriza, spoštovani in spoštovane, presega zdravstveno vprašanje. Še več, ta zdravstvena kriza odpira v bistvu nešteto nekih vrat – vrat, ki niti ne vemo, kako jih bomo lahko na koncu zaprl. In to ni problem ne koalicije, to ni problem opozicije, to je problem vseh nas. Jaz upam in verjamem, da se vsi zavedamo, da daleč stran od naše oči javnosti in tudi takrat, ko niso kamere prižgane, kose poroča v našem zdravstvenem sistemu, kako je težko, prihaja še žal tista tiha pošast, ki ji pa danes lahko rečemo revščina. In zato je potrebno včasih hitro in nedvoumno odreagirati. Kot sem že rekel, mi sprejemamo v tem Državnem zboru težke odločitve zaradi zdravstvene situacije imamo v šesti zakon, t.i. protikrizni zakon covid, v Državnem zboru in verjamem, da tudi Vladi ni enostavno reševati iz dneva v dan probleme, ki se, bom rekel kopičijo, bom rekel za moje pojme v razsežnostih, ki nam danes tudi na nek način niti najmanj niso jasne.

Mi smo v prvem pomladanskem valu kar se tiče otrok, kar se tiče šolanja na daljavo in tako naprej, če se spomnite, veliko pogovarjali o sistemih - ali imamo ustrezne povezave, da bodo lahko otroci normalno se šolali, ali imajo vsi otroci računalnike, kako bomo organizirali varstvo in lahko bi še našteval. Da ne bo pomote, vse to so nenormalno pomembna vprašanja, ki jih je potrebno odgovarjati, vendar že takrat, predvsem pa zdaj, tudi na osnovi pogovora z humanitarnimi organizacijami, ki v teh časih in že skozi trdo delajo, so opozorili na nekaj, kar mogoče danes sploh nekateri ne vidijo, pa ne govorim v tej dvorani, ne slišijo, pa ne govorim v tej dvorani. Gre za to, da so žal, žal, v tej naši Sloveniji in v Evropi in v svetu otroci na nek način lačni. In še tako dobra organizacija šolanja na domu, najbolj zmogljiv internet, če želite, najboljši računalnik, ampak vem, da to ni povezave, ne more otroku koristiti nič, če bo ta otrok lačen.

Šolska prehrana, dragi moji, ni samo neka dobrina in nuja za podporo kakovostnega izobraževalnega procesa. Šolska prehrana za marsikatero družino žal predstavlja socialni korektiv, ko imajo otroci edin topel obrok zagotovljen prav med šolskim kosilom. In naš namen zakona, ki ga imate pred sabo, ki ni, na nek način nima veliko členov, je bil samo ta, da probamo in želimo uzakoniti, da lokalne skupnosti, šole organizirajo na osnovi že prejšnjega zakona, Zakona o šolski prehrani, da se šolska prehrana omogoči vsem otrokom, vsem, pa bom povedal, zakaj to v našem zakonu piše. Predvsem pa seveda vsi želimo tistim, ki imajo zdaj subvencionirano prehrano.

Vi veste, da je danes revščina, vi veste, da je, bom rekel, slaba socialna slika na nek način stigmatizacija vsakega. Zato smo v naši stranki in z Željkom Ciglerjem, ki je tudi sopodpisnik tega zakona in predlagatelj, na nek način zapisali, da imamo možnost, da pridejo do toplega obroka, do kosila vsi otroci, če se seveda na nek način prijavijo, in da bojo imeli možnost prevzeti kosilo ali v šoli ali pa, da ga bodo, lokalna skupnost organizirala prevoz do doma.

In kar je seveda pomembno, da se to, ti stroški, ki bodo nastali v lokalni skupnosti, ker zavedati pa se moramo, da lokalnim skupnostim seveda včasih kaj damo, velikokrat pa jim predvsem damo veliko obveznosti, govorim predvsem država, na koncu pa v bistvu pozabimo ali pa pozabi država to na nek način subvencionirati ali pa plačati. Zato v 4. členu smo omogočili tudi, da bo država financirala ta strošek prehrane in pa seveda tudi tega prevoza.

Zdaj, mi smo se na nek način relativno resno lotili tega zakona, nismo pisali kar členov pa samo, da smo metali notri, kaj je možno in kaj ni možno, ker se zavedamo vseh omejitev, zato nismo dali v naš zakon prehrano dijakov, ker enostavno mi nismo znali na nek način zadeve zagotoviti. Vesel sem, ker je zdaj država za svojo okrožnico se, bom rekel, na nek način tudi lotila, kako reševati dijake in njihovo prehrano, smo jasno zapisali nekatere zadeve, kako je treba te zadeve reševati.

Jaz mislim, da po našem zakonu, ki smo ga vložili 27. 10., je vlada prišla za to obkrožnico, mislim, da je prišla 4. 11., kar jaz seveda absolutno pozdravljam in če mene zdajle iskreno državni sekretar vprašate, če bo ta okrožnica bolj celovito in bolje reševala problem ali pa na ta namen, ki smo ga pač mi imeli, je naša naloga bila opravljena. Je naša naloga bila opravljena. Samo ko malo zdaj spremljamo, kaj v PKP6 in kaj je v našem zakonu, zadeve strižijo(?), zato bomo imeli verjetno čas še do parlamenta, ko bo zakon sprejet, mogoče ali PKP6 popravljati ali pa popravljati ta zakon, ki smo ga mi vložili.

Kot sem rekel, jaz ne bom več veliko govoril. Bolje, da se na nek iskren način pogovorimo pri tem sprejemanju tega zakona, kaj bi bilo treba še narediti, da bo ta zakon čim bolj operativen, moram pa povedati, moram pa povedati, da veliko občin že dela zdaj to. Nekatere so začele delati brez zakona, nekatere so začele delati to zadevo brez okrožnice, lahko povem za svojo občino, in zato sem bil tudi eden tistih, ki sem to zadevo probal sprocesirati. V občini Radeče smo zadevo peljali brez kakršnih koli papirjev, ali iz države ali pa iz zakona. In vam moram povedati, seveda vsaka občina je specifika, da se da. Da se da zadeve organizirati, da danes ni problem v prevozu, da so se javljali, ogromno prostovoljcev, in bili pripravljeni voziti hrano, pomagati pri razdeljevanjih hrane in nenazadnje, mi imamo v občinah ogromno nekih javnih zavodov, ali pa imajo, ki ta moment nimajo veliko dela in lahko te delavce porazporedijo in zadeva funkcionira. Se pravi, če se želi, če se hoče, se to da narediti.

Tako da, jaz bom vesel vsake vaše pobude. Moram reči, da smo mi te amandmaje vložili, tudi, v bistvu amandmaji sledijo, sledijo, niso usklajeni, da ne bi, sledijo zakonodajni, mnenju Zakonodajno-pravne službe. Seveda bom z veseljem poslušal še mnenje Zakonodajno-pravne službe. Kar se pa mene tiče, je pa važen predvsem namen. Namen, da pridemo, da pridejo naši otroci do tople prehrane. In ne gre tukaj samo za socialno ogrožene otroke, gre tudi za otroke, kateri starši delajo in otroci, in se doma ne more skuhati, zato naš zakon oziroma naš zakon v 1. členu tudi to, na to odgovarja.

Tako da, hvala vam lepa. Zato da ste me poslušali. Mogoče nisem bil tako zbran, pa vam moram povedati, iskreno, osebno se zelo težko pogovarjam o teh zadevah in ne bi rad več takšnih zakonov predlagal, ampak situacija je verjetno težja, kot si vsi skupaj predstavljamo. In jaz sem v letošnjem letu opravil kar, za moje pojme, za mojo dušo kar nekaj, relativno stvari, ki so ljudem mogoče kakšno stvar olajšali, in upam, da bomo s tem zakonom, če pa ne s tem zakonom, pa mogoče z okrožnico in s PKP6 zadevo spravili do te meje, do meje, da se vsaj v teh časih ne bomo več pogovarjali, da so otroci lačni.

Želim si pa osebno, da ta kriza čim prej mine in da grejo otroci nazaj v šolo. To si iskreno želim, seveda se pa v stroko in v to ne bom mešal. To ni poziv, da naj gredo otroci v šolo, ampak želim si, da ta zakon bi bil samo na zalogo in da sploh ne bi nikdar več prišel v veljavo.

Hvala lepa.

Zdaj bi pa prosil, predsednica, če lahko še Željko, ki je tudi sopredlagatelj, še pove in mi bo, verjamem, še povedal marsikako stvar. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Kolega Han, seveda dajem Željku Ciglerju kot v imenu predlagatelja, ker so sopodpisniki.

Izvolite.

Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi.

Spremembe, predlog sprememb Zakona o šolski prehrani, ki je danes pred vami, je predlog, da se sistemsko uredi področje prehranjevanja učencev in seveda posledično kasneje tudi z drugimi stvarmi dijakov, v situacijah, kot je zdajle, podobnih, ki bojo verjetno v prihodnosti nastopale, kot je epidemija covida-19.

Mi imamo za realiziranje takšne stvari, torej ko se vzpostavi izobraževanje na daljavo, vse, kar rabimo, zato da izpolnimo cilj, to pa je prehranjevati učence tudi takrat, ko se izobraževanje odvija na daljavo. Ker se moramo zavedati, da ne samo, da to, da so mnogi iz socialno šibkih družin, ki imajo problem s prehrano tudi izven covid časov, ampak da zelo veliko staršev dela, bodisi na nujnih državnih službah, zdravstvo, policija, šolstvo, v trgovinah, ali pa preprosto v službah, v proizvodnji. In tem otrokom je potrebno zagotoviti prehrano.

Slovenija izstopa po tem, da ima, vse šole imajo odlično opremljene, postavljene v okviru s HACCP standardi usklajene kuhinje, osebje za to, v državnem proračunu imamo denar za ta namen, ampak glej ga zlomka. Od srede oktobra se praktično že odvija, najprej z dijaki, potem pa z osnovnošolci izobraževanje na daljavo. Danes smo 12. novembra in situacija ni rešena, kljub temu da je to že zdaj 2. covid, 2. covid val. Zato pričakujemo predlagatelji sprememb zakona in sistemsko ureditev tega vprašanja, ne samo z nekimi covid zakoni, ampak da se sistemsko uredi, čim prejšnje in takojšnje ukrepanje.

Da vidimo, kako bomo zadevo uredili, uredili v prihodnje. Še posebej zato, ker je ogromno šol, osnovnih šol v Sloveniji vključenih v Unescovo mrežo zdravih šol, kjer učenkam in učencem dopovedujemo, kako pomembno je gibanje in zdrava prehrana. In v to država veliko vlaga in ni mi jasno, oziroma v Levici nam ni jasno, zakaj se ta stvar ne pelje v tem trenutku že zdavnaj urejena. 21. oktobra smo namreč iz Levice podali pobudo ministrici, naj zadevo takoj uredi, podali smo pa pobudo na prošnjo, predlog staršev šol, svetov staršev na šolah, humanitarnih organizacij. Glejte, do zdajle še ni se zadeva spremenila in mislim, da bomo mi danes to odgovornost in potem tudi kasneje za nami Državni zbor seveda jo uveljavil.

Rad bi tole rekel, da imajo šole, vsaka za sebe, tako osnovne, kot srednje, jasne sezname, kateri so učenci, ki zaradi socialnih razmer potrebujejo subvencionirano šolsko prehrano in prehranjevanje v tem sistemu, hkrati pa tudi razredniki in šolski svetovalni delavci vedo, katerim otrokom je treba, ker se ni moglo hitro urediti, še sprememba njihovega socialnega statusa, bodisi, da so starši postali brezposelni kot prekarci, kot pogodbeno zaposleni ali preprosto so izgubili službe in so zato v hudem socialnem položaju, da se da socialnim delavcem, svetovalnim na šoli diskrecijska pravica, da še dodatno določijo ljudi na otroke, učence in osnovnošolce na seznam, ki so upravičeni do te prehrane. Vendar, tu mora ministrstvo dati okrožnice in sklepe in povedati, vse tole je financirano, torej financirana je prehrana, priprava prehrane, embalaža, vsa logistika, razvoz, kjer je ta potreben in da šole so tiste, ki so pristojne, da zadevo izvedejo, v primeru logističnih problemov in podpore pa se obrnejo lahko na lokalno skupnost. In to, ko so bile pripombe naše Zakonodajno-pravne službe, kot je že prej kolega Han povedal, ne, smo v amandmajih se čimbolj poskušali približati, da bodo stvari stale tudi skladno s pripombami Zakonodajno-pravne službe.

Rad bi povedal, da tudi jaz izhajam iz občine, občine Celje, kjer so in verjamem, da je v Sloveniji že veliko občin to naredilo, vendar pravim, da je to obveza države, ki jo mora formalizirati in financirati, ne, in zato smo danes tu, ampak kljub temu, v mojem Celju vse šole, deset šol kuha, hrana je pripravljena, da jo učenci privzdignejo. Hkrati je v Celju pripravljeno za dijake v okviru dijaškega in študentskega doma kuhinja na pripravi, ampak čaka okrožnico in navodila ministrstva. Zelo veliko dijakov je pripravljenih, želijo priti do hrane, ker jo tudi rabijo in bo sigurno zadeva stekla in če so številke zdajle, koliko je prijavljenih ene, se bo, ko bo začel sistem teči, se bodo zadeve, se bo številka tistih, ki bodo prihajali po hrano samo povečevala.

Zato pričakujemo, da bomo, pričakujem, da bomo poslanke in poslanci Državnega zbora dejansko to danes potrdili, ker jaz mislim, da ni več časa in prostora za to odlašanje. Opozarjam, sredi oktobra je nastopil problem, ki še vedno ni rešen, pa govorimo o prehranjevanju otrok. Prehrano rabijo in šole dajejo zdravo prehrano, in osnovne in srednje, zato, da se normalno lahko razvijajo in živijo. In v Levici, pač, če še lahko to zraven rečem, čeprav kot predlagatelj vseh strank, ki smo dale predlog v sprejem tega zakona govorim, pričakujemo, da se bo ta zadeva tudi s strani vlade razumela in da bo vlada podprla ta napor poslancev, ker verjamem, da se tukaj ne delimo na opozicijo in koalicijo, zaradi tega, ker gre za dejansko za otroke in zato, da sistem, ki ima vse mehanizme vzpostavljene, da šolska prehrana ob izobraževanju na daljavo teče, da se odvija. Hkrati bi pa še rad, dobro je, še imam določene stvari, ki so, na katere so me že opozorili mnogi ravnatelji, učenci, tudi starši, ki jih je treba upoštevati, pa jih bom kasneje še predstavil v nadaljevanju razprave. Hvala.

Hvala lepa tudi vam, kolega Željko Cigler.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe Mira Palhantinger.

Mira Palhartinger

Hvala za besedo, dober dan.

Naše mnenje bi povzela pravzaprav dokaj strnjeno. Podali smo ga včeraj. V uvodu podajamo splošno pripombo, ki je zakonodajno-tehnične narave in sicer ugotavljamo, da, čeprav obravnavani predlog zakona ne posega v zelo veliko število členov in tudi veljavno zakonsko besedilo ni zelo obsežno, da bi bilo vendarle zaradi nekoliko bolj vsebinsko zaokroženega, jasnejšega in bolj določnega urejanja smiselno vsebino, ki se nanaša na zagotavljanje šolske prehrane v času izobraževanja na daljavo, bodisi iz razlogov kakršni so sedaj, se pravi epidemioloških, ali pa razlogov, ki bi se lahko na sistemski ravni zagotovili tudi za drugačne primere, da bi bilo ustrezneje se pravi to vsebino urediti posebej, strnjeno v ločenih členih.

Kar se tiče pripomb k posameznim določbam, bi povzela, da smo v 1. členu poleg opozorila, da bi bilo namesto pojma odločitev smiselno uporabiti pojem akt, ki je lahko edini podlaga za izvedbo izobraževanja na daljavo, da bi bilo treba posebej in izrecno določiti, koga pravzaprav določba kot nosilca obveznosti zagotavljanja šolske prehrane zavezuje, saj to iz predlagane določbe ni jasno razvidno.

Tudi kar se tiče 2. člena, smo opozorili na nejasnost, povezana je z določitvijo vloge lokalne skupnosti pri zagotavljanju šolske prehrane z brezplačno dostavo kosil, tukaj smo opozorili, da je v skladu s sistemsko ureditvijo za organizacijo šolske prehrane zadolžena šola, ker pa v predlogu zakona predlagana določba ni, nima jasne razmejitve med temi nosilci zagotavljanja posameznih nalog, ni povsem jasno, kaj in kako naj bi šolska skupnost to svojo obveznost izvrševala, kakšna so razmerja med njimi in tako.

Potem, naslednja zelo pomembna pripomba se nam je porodila tudi ob določitvi kriterijev, na katerih naj bi se pravzaprav občine odločale, ali bodo organizirale brezplačno dostavo kosil, ali ne, tukaj je predlagana določba operirala z dikcijo, smiselnost in izvedljivost in tudi kriteriji skladnosti z zmogljivostmi je bil uporabljen, kar za določanje v zakonskem besedilu preohlapno, zato je po naši oceni bistveno tukaj opozorilo, da ob pomanjkanju dovolj jasnih in objektivnih zakonskih kriterijev, se lahko zastavi vprašanje, ali predlog zakona lahko zagotovi enoten in za vse učence primerljiv način zagotavljanja šolske prehrane, posledično, ali se z njim lahko dosežejo cilji in načela, ki jih predlog zasleduje, pa tudi, ali se zaradi tega lahko ureditev izkaže kot, celo kot neskladna z načelom enakosti iz 14. člena ustave.

Pripombo smo podali tudi k 4. členu, gre za prehodne določbe, kjer smo opozorili na precej nenatančno določbo glede financiranja, pa tudi na potrebo po tem, da se preveri, ali je treba zaradi ureditve drugih pomembnih vprašanj prehoda na novo ureditev določati neke dodatne, pač, elemente te prehodne ureditve, gre recimo za izdajo podzakonskih predpisov, za sprejem drugih odločitev, za organizacijska vprašanja oziroma druge vidike prehoda.

Kar se vloženih amandmajev, bi rada ugotovila, da precejšen del naših pripomb ustrezno naslavljajo oziroma odgovarjajo nanje, predvsem na tiste, ki smo jih podali k materialnim določbam predloga zakona. Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Branimir Štrukelj?

Branimir Štrukelj

Hvala lepa, gospa predsednica.

Torej, Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport se je sestala pred dobro uro, tako da upam, da ste naše mnenje dobili na klop, ker je bilo zelo malo časa, da se ga pripravi. Državni svetniki in svetnica smo ta zakon podprli z enim vzdržanim glasom. In seveda zlasti podprli intenco predlagatelja, da se v najkrajšem času uredi možnost toplega obroka za vse oziroma kosil ali če hočete toplega obroka za vse, ki to potrebujejo. Ta nabor teh je pa lahko zelo širok, ne samo tistih, ki bi imeli težave zaradi socialnega položaja s tem, ampak tudi tistih, ki lahko nimajo, kjer družine nimajo pogojev, da bi kdorkoli lahko v času izobraževanja na daljavo te obroke pripravljal.

Tako, da je bila, v razpravi je bilo nekaj priporočil predlagatelju. Mestna občina Ljubljana je posredovala stališče, ki gre v smer iskanja možnosti, da bi lahko šole ne glede na to situacijo, ki je zdaj, omogočile, da bi se kosila delila tudi v teh prostorih, ne v jedilnici, ne, ampak da bi bili lahko vsi razredi, ki so prazni, z upoštevanjem teh skupin lahko prostor za to, da bi lahko nekateri otroci tudi tu to prehrano zaužili. Sicer pa se tudi oni strinjajo z pozitivno intenco tega zakona. V razpravi je bilo še nekaj vprašanj povezanih s ceno tega obroka, ki bi ga financirala država, zlasti povezano z dodatnimi stroški, ki nastanejo pri razdeljevanju, dostavi oziroma prevozih in mislim, da bo gospod državni sekretar tudi na to odgovoril tako kot je nam na sami komisiji.

To je pa ob tem pisnem mnenju, ki ste ga prejeli, tudi vse. Mi smo ta zakon podprli.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Samo v informacijo, da sklepa Državnega sveta še nimamo. Seveda pričakujem, da ga bomo tekom današnje seje prejeli.

Preden prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona, pa sprašujem predlagatelja, kolega Matjaža Hana. Rekel je na začetku, da bi najraje videl, da oziroma da bi bilo dobro, da bi bila seja zaprta. Zdaj sprašujem ali dam predlog na glasovanje. Sejo zapremo za javnost? Ali kako je zdaj s tem?

Matjaž Han

To smatrajte, ne rabimo, ker sejo v tem Državnem zboru zapiramo za pomembnejše zadeve. ampak hotel sem reči, da se s tem lahko tudi malo omejimo in da ne igramo, bom rekel preveč demagogije, ampak da resno pristopimo k tej težki situaciji. Hvala vam lepa vseeno za vaše poslušanje.