Pričenjam 24. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije, vabljene in ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani komisije: Ferenc Horváth. Na seji pa kot nadomestne članice oziroma člani s pooblastili sodelujejo: Mojca Škrinjar, ki nadomešča Danijela Krivca, Jure Ferjan, ki nadomešča Ljuba Žnidarja, Lidija Ivanuša, ki nadomešča Anjo Bah Žibert in pa Janez Moškrič, ki nadomešča Jožeta Tanka. Imamo še eno pooblastilo Jerca Korče nadomešča Braneta Golubovića.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog sklepa o imenovanju predsednika in članov Državne volilne komisije ter njihovih namestnikov

2. Revizijsko poročilo notranje revizije poslovanja Komisije za preprečevanje korupcije v obdobju od 1. 1. 2018 do 31. 3. 2020.

9. 11. 2020 sem predlagal razširitev dnevnega reda seje z naslednjo točko in sicer: 1A Predlog sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov povezanih z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19.

Želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu razširitve dnevnega reda? Če ne, prehajamo na glasovanje o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 1A točko.

Pričenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.

Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, saj vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas prosim za predhodno opozorilo, saj moram v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika Državnega zbora sejo zapreti za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SKLEPA O IMENOVANJU PREDSEDNIKA IN ČLANOV DRŽAVNE VOLILNE KOMISIJE TER NJIHOVIH NAMESTNIKOV. Kot gradivo za to točko dnevnega reda ste prejeli: javni poziv za vlaganje kandidatur, delovno besedilo predloga sklepa in seznam vseh predlaganih oziroma prijavljenih kandidatov, ki so objavljeni na spletni strani Državnega zbora s sklicem seje, poziv poslanskim skupinam k predlaganju kandidatov, ki ste ga prejeli v sistemu UDIS in pa prijave predlogov kandidatov, ki ste jih zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS.

Uvodna pojasnila: V skladu s 32. členom Zakon o volitvah v Državni zbor Državno volilno komisijo imenuje Državni zbor. Sestavlja jo predsednik in pet članov ter njihovi namestniki. Za predsednika Državne volilne komisije in njegovega namestnika se imenujeta sodnika Vrhovnega sodišča, dva člana in dva namestnika članov Državne volilne komisije se imenujeta izmed pravnih strokovnjakov, trije člani in namestniki članov Državne volilne komisije pa se imenujejo po predlogih poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih strank.

V skladu z drugim in tretjim odstavkom 24. člena navedenega zakona se člani volilnih organov in njihovi namestniki lahko samo sebe, ki imajo volilno pravico na volitvah v Državni zbor, nihče pa ne more biti član več kot enega volilnega organa.

Državna volilna komisija se v skladu z drugim odstavkom 22. člena zakona imenuje za štiri leta. Ker aktualnim članom Državne volilne komisije 15. 12. 2020 poteče mandat, je Mandatno-volilna komisija na podlagi sklepa 23. seje v Uradnem listu Republike Slovenije št. 123/2020 z dne 18. 9. 2020 objavila javni poziv za vlaganje kandidatur za predsednika in namestnika predsednika Državne volilne komisije izmed sodnikov Vrhovnega sodišča in za dva člana in dva namestnika člana Državne volilne komisije izmed pravnih strokovnjakov ter pozvalo poslanske skupine k predlaganju kandidatov za tri člane in njihove namestnike.

Na podlagi javnega poziva za vlaganje kandidatur smo prejeli prijavo enega kandidata za mesto predsednika in prijavo ene kandidatke za mesto namestnice predsednika ter prijave štirinajstih kandidatov za dva člana in dva namestnika članov Državne volilne komisije izmed pravnih strokovnjakov. Med temi eden kandidira le za člana in eden le za namestnika člana, 12 kandidatov pa hkrati kandidira tako za člana kot za namestnika člana.

Na podlagi poziva poslanskim skupinam smo prejeli predloge sedmih kandidatov, od katerih dva kandidirata le za člana, dve kandidatki hkrati kandidirata tako za članico kot za nadomestno članico, trije kandidati pa kandidirajo le za namestnika člana.

Vse prijave oziroma predlogi so bili pravočasni in so popolni. Za člane Mandatno-volilne komisije je kot delovno gradivo pripravljen seznam prijavljenih oziroma predlaganih kandidatov za predsednika in pet članov Državne volilne komisije ter njihovih namestnikov.

Ker imamo za mesti predsednika in namestnika predsednika le po enega kandidata, in sicer Petra Goloba za predsednika in Brigito Domjan Pavlin za namestnico predsednika predlagam, da najprej glasujemo o uvrstitvi teh dveh kandidatov v predlog sklepa, ki ga bomo posredovali v odločitev Državnemu zboru. Glasovanje o članih in namestnikih članov bomo opravili z glasovnicami. Glede na to, da nekateri kandidirajo tako za člana kot namestnika člana, bomo glasovanje izvedli v dveh delih, in sicer bomo naprej opravili glasovanje za člane, glede na izide tega glasovanja pa bomo pripravili glasovnice za glasovanje o namestnikov članov.

Preden preidemo na glasovanje, pa odpiram razpravo članic in članov Mandatno-volilne komisije. Želi kdo razpravljati? Maša Kociper. Izvolite.

Predsednik, ali je to razprava o vseh članih?

Ja.

Vseh? Predsedniku, namestniku. O vseh hkrati.

Sedaj o predsedniku in namestnici. Lahko tudi o vsem.

Kot ste povedali, predsednik, imamo v tej zadevi samo predlog po enega kandidata za predsednika in enega za namestnika predsednika Državne volilne komisije. Rada bi povedala kako izjemno me moti, ko začnejo mediji, včeraj mislim, da je bila to 24 UR, črniti ali pa osirati, po domače rečeno, ljudi, ki si to ne zaslužijo. Včeraj je nenadoma za sodnika Goloba in mislim, da tudi za namestnico, da naj bi bila v isti zadevi, zaokrožila neka informacija, da sta onadva posegla v pravico do informiranosti itd.

Sama sem bila 10 let zaposlena v tisti hiši, kjer je tudi Vrhovno sodišče in nikoli nisem o nobenem od teh dveh slišala nič slabega. Nekdo, ki dela v neki inštituciji točno ve kdo je problematičen, kdo ni, kdo je tak, kdo je drugačen, kdo je izpostavljen na tak način, kdo na drugačen način, kdo je vodja v tem smislu. To sta dva sodnika, saj tako jih vidim, točno s pravega področja z upravnega oddelka na Vrhovnem sodišču v Ljubljani, ki sta očitno, to smo sedaj zvedeli, sodelovala kot člana senata, predsednik senata je bil sedanji predsednik Sodnega sveta dr. Erik Kerševan, precej desno usmerjen sodnik. Sama tega ne vem, ampak tako je mnenje o njem, vendar nočem nič slabega. Sedaj imamo tukaj očitno mnenje, da sta ta dva sodnika onemogočila javnosti vpogled v neko zadevo in s tem zaprla sodišče do vstopa medijev in javnosti.

Upam, da ste vsi tisti, ki se boste sedaj odločali videli tudi pojasnilo Vrhovnega sodišča. Upam, da neke verodostojnosti javne službe, službe za odnose z javnostmi na Vrhovnem sodišču pa le verjamemo, da ne more od tam priti kar nekaj in da tolmačenja od tam niso kar nek spis od nekoga, ki razmišlja drugače kot vsi ostali, in v tem pojasnilu je lepo pojasnjeno. V tej sodbi, ki se citira, je bilo obravnavano samo vprašanje katera je pravilna pravna podlaga. Se pravi po domače rečeno kateri zakon se naj uporablja pri vpogledu v tožilske in sodne spise. In odločeno je bilo, ne onadva, ampak celotni senat, da so to postopkovni zakoni, ki se uporabljajo pred sodišči. Konkretno Zakon o kazenskem postopku in o Zakon o pravdnem postopku. Samo to. In drugi postopkovni zakoni, ki se pred sodiščem uporabljajo. Se pravi, bistvo te odločitve je ali za vpogled v spise se uporabljajo postopkovni zakoni ali kakšni drugi zakoni. In hvala bogu, po mojem mnenju, so odločili, da so to postopkovni zakoni. Recimo Zakon o kazenskem postopku točno določa, sama sem to delala, sem bila predstavnica za odnose z javnostmi, v katerih zadevah in kdaj lahko določeno zadevo v kazenskem postopku daš ven oziroma daš medijem. Recimo konkretno; v kateri fazi lahko ti že poveš kaj se dogaja, da se mora najprej vročiti sodba obdolžencem preden lahko daš poročilo naprej itd. Nekatere te stvari so določene v postopkovnih zakonih in niso v nobenem smislu problematične.

Tudi sodišče piše: sodba ni z ničemer omejila transparentnosti delovanja sodišč in njihove dolžnosti, da javnost obveščajo o pomembnosti odločitev. Prav tako pa sodba ni v ničemer posegla v obveznosti sodišč, da ob veljavnih zakonskih podlagah zagotavljajo novinarjem dostop do odločitvah sodišč ob veljavnih zakonskih podlagah, hvala bogu, ki jih potrebujejo za uresničevanje njihovega poslanstva, obveščanja javnosti v javnem interesu skladno z merili, ki jih zato dajeta Ustava in Evropska konvencija. Skratka nič se ni spremenilo. Kot ena sodba je sedaj dokončno povedala kaj je pravna podlaga. Postopkovni zakoni. Zakon o pravdnem postopku, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o upravnem postopku.

To da sedaj nekateri to, da sodišče o določeni zadevi ne daje neke stvari ven, vežejo na to sodbo. To ni prav. To je tudi tukaj Vrhovno sodišče napisalo.

Prosim vas, odločite se po svoji vesti, ampak ne nasedajte na zadnje minutne neke informacije v enem mediju, ki nič ne povedo. Nimam nobenega razloga, sploh pa ne v tej sodbi, da teh ljudi ne bi podprla. Nobenega razloga. Jih ne poznam, da se razumemo, osebno jih nisem nikoli srečala, ampak nimam nobenega konkretnega razloga. Sploh pa to ni ta sodba, da teh ljudi ne bi podrla in jih bom podrla.

Hvala. Sedaj ima besedo kolegica Alenka Jeraj. Prosim.

Skladno s poslovnikom bi prosila za 20 minut odmora za našo poslansko skupino, da se pogovorimo o tem.

20 minut odmora. Odrejam 20 minut odmora. (Pogovarjanje iz klopi.) Besedo ima Jani Möderndorfer. Izvolite.

Hvala lepa. Predsednik, da ne bo nesporazuma. Absolutno nimam nič proti temu, da pride do odmora. Dejstvo je, da če ga nekdo zahteva ga tudi dobi. Prav pa je, da najprej opravimo razpravo, zato da ne bomo imeli odmora in razpravo, pa odmor in razpravo itd.

Jaz sem se prijavil k razpravi. Seveda imam malo drugačen pogled in razmišljanje na to, kar je govorila moja predhodnica. Pa ne zaradi tega, da bi imel karkoli proti dvema kandidatoma, to sta Golob Peter in Domjan Pavlin Brigita. Osebno jih sploh ne poznam. Daleč od tega in ne morem sedaj razpravljati. Sploh pa sem proti, če mi nekdo reče, da je nekdo lev ali desen, pa ne vem še kaj vse in kakšno je njihova opredeljenost. To ne more biti argument, če me razumete, za odločanje o tem kdo bo lahko nastopal na funkciji. To ne. Absolutno ne.

Seveda pa ne gre samo za to, kar kolegica Kociper pravi, da pač na podlagi nekih informacij medijev, pač bi bili danes v dilemi kako bi pravzaprav odločali in kako. Dejstvo je, da mi danes ne odločamo o kandidatih na sodniško funkcijo, ampak odločamo o funkciji predsednika in namestnika Državne volilne komisije, ki pa so po zakonu lahko imenovani iz predlogov vrhovnih sodnikov. To je bistvena razlika.

Pojdimo k bistvu. Bistvo je seveda nekje drugje. Namreč Državna volilna komisija je še kako pomemben organ v času volitev, pred in po, ko nenazadnje veste, da imamo v obravnavi tudi volilno zakonodajo, ki jo je po odločitvi Ustavnega sodišča nujno potrebno popraviti v Državnem zboru. Imamo to nalogo in vprašanje tudi kako bo. Temu primerno ne glede na to, ker nimamo jasne odločitve kaj se bo zgodilo z volilno zakonodajo, je lahko pričakovati, da bo na Državni volilni komisiji tudi veliko izvolilnih? sporov in pa nenazadnje tudi nujno potrebnih odločitev kako bodo določene stvari potekale. Zato je vsem nam še kako v interesu, da je delo Državne volilne komisije v javnem interesu, predvsem pa kar je najbolj pomembno, da tudi transparentno in zakonito deluje.

Glede na odločitve in razprave o tem kako je Vrhovno sodišče odločalo v danem primeru, katere odločbe so javne ali ne, to kar je govorila kolegica Maša Kociper, imam sam malo drugačen pogled. To ni samo mnenje in razmišljanje nekih medijev, ampak je tudi razmišljanje, nenazadnje smo včeraj vsi v UDIS dobili tudi obvestilo oziroma pošto, ki je bila naslovljena na predsednika Državnega zbora od Informacijske pooblaščenke, ki zelo jasno govori o svojevrstnem presedanu, ki se je zgodil z to odločitvijo. Mi smo leta 2003 tudi imenovali organ Informacijskega pooblaščenca tudi zato, da bo tudi odločal o tem kaj je javno oziroma javno dostopno in kaj ne in kaj ima javnega značaja. In v tem primeru praktično smo mi ohromili Informacijskega pooblaščenca kot organa, ki je pravzaprav s to odločbo postala tudi sodna praksa, da vse odločitve sodišča niso več v javnem interesu oziroma niso več javne. Javno anuminizirane?. In nas v tem dopisu obvešča zelo jasno naslednjo stvar, da je sodišče v svoji obrazložitvi jasno povedalo, da zakonodajalec ni bil jasen oziroma da ni izrazil takšnega namena kot ga je potem kasneje sodišče tudi odločilo.

Mi pa vsi dobro vemo, da leta 2002, ko je bil zakon sprejet, je bila zakonodajna veja, se pravi sodna veja oblasti, se opravičujem, izločena iz tovrstne javnosti in je kasneje v postopku, ki je več kot jasno tudi v naših dokumentih zapisan in opredeljen, leta 2003 7. januarja, se seveda znotraj postopka tudi pripeljalo in zahtevalo, da je v tem okviru, se pravi je bila izražena jasna težnja, da je treba veljavnost zakona razširiti na vse tri veje oblasti. Torej, tudi na sodstvo. In to je Vrhovno sodišče preprosto odločilo drugače, čeprav je zakon zelo jasen.

Informacijska pooblaščenka zelo jasno pričakuje od predsednika Državnega zbora, da se Državni zbor opredeli oziroma nenazadnje da tudi jasno sporočilo z avtentično razlago. Seveda je hudič v podrobnosti v avtentični razlagi, da sodišče že dolgo časa ne priznava teh avtentičnih razlag, kar posledično pomeni, da bomo morali iti v spremembo zakonodaje, kjer bomo še enkrat zelo jasno zapisali, da so tudi sodišča vpeta v javnost dela tako kot vsi ostali organi. To je nesporno dejstvo.

Sedaj pa kaj ima to veze pravzaprav s predsednikom Državne volilne komisije in pa namestnikom. Seveda je to sporočilo tudi nenazadnje, ne tema dvema kandidatoma, ampak tudi sodni veji oblasti, da mi hočemo imeti Državno volilno komisijo, ki bo zelo jasno transparentno delala. Kdo nam na podlagi takšne odločitve sodišča garantira, da bodo odločitve te Državne volilne komisije seveda tudi delovale na takšen način javno tako kot se to predvideva. Iz tega razloga je nastal tudi velik pomislek in razmislek o tem o čemer danes razprava teče, o primernosti kandidata.

In še enkrat poudarjam. Tukaj ne gre za osebnostno karakteren odnos do posameznikov. Daleč od tega. In tudi ne gre razpravljati o tem ali razpravljamo o imenovanju kandidatov na sodniško funkcijo. Oprostite, to ni sodniška funkcija, ampak je funkcija predsednika ali namestnika Državne volilne komisije, kar ima popolnoma drugo vlogo. Zato je resno treba razmisliti kakšni bodo koraki in odločitve v tej smeri.

Prav pa je, da opozorimo, da se tukaj ne bo končalo. Tukaj imamo v bistvu dve plati. Eno je razlaga oziroma razprava o imenovanju kandidatov Državne volilne komisije in o njeni vlogi in transparentnosti. Drugo pa je dolgoročno kaj bo zakonodajna veja oblasti naredila za to, da prekine s tovrstnim načinom razmišljanja o tem ali sodstvo deluje v interesu javnosti ali ne.

Toliko. Hvala.