Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Začenjam 45. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan in se današnje seje ne more udeležiti član odbora Jani Ivanuša. Zaenkrat nisem prejel dokumentov o nadomeščanju, vidim pa, da pravkar prihajajo. Tako vas obveščam, da poslanka Nada Brinovšek nadomešča poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE 2020-2022.

Predlog odloka je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije, in sicer 1. oktobra letos. Odbor obravnava predlog odloka na podlagi šestega odstavka 6. člena v povezavi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o fiskalnem pravilu in kot matično delovno telo tudi na podlagi 107., 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.

K tej točki so vabljeni: Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.

Poleg predlaganega odloka ste prejeli še naslednja gradiva: Oceno Fiskalnega sveta za uveljavljanje izjemnih okoliščin, mnenje Zakonodajno-pravne službe, Oceno Fiskalnega sveta z dne 16. oktobra 2020 in stališče Vlade Republike Slovenije do Ocene Fiskalnega sveta z današnjim dnem.

Rok za vložitev amandmajev je potekel z začetkom obravnave predloga odloka in amandmaji niso bili vloženi.

Začenjam drugo obravnavo predloga odloka, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma členih predloga odloka.

Razpravo bomo opravili po naslednjem vrstnem redu: najprej bo na vrsti Vlada, potem Zakonodajno-pravna služba, Fiskalni svet, Vlada za odgovor Fiskalnemu svetu in Urad za makroekonomske analize in razvoj.

Besedo dajem predstavniku Vlade, v tem primeru je to finančni minister, gospod Andrej Šircelj.

Hvala lepa.

Spoštovani predsednik Odbora za finance, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovane poslanke in poslanci, gospe in gospodje!

Pred vami je Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022 in Ocena Fiskalnega sveta ter mnenje Vlade Republike Slovenije na to oceno.

S spremembami odloka se spreminjajo nekateri ciljni saldi in največji obseg izdatkov za leti 2021 in 2022. Zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije covid-19, je Državni zbor že sprejel spremembo tega odloka in sicer v delu, ki se nanaša za leto 2020. Spremembe odloka se tokrat nanašajo na leti 2021 in 2022. Izjemne okoliščine veljajo tudi za leto 2021. Trenutna zapletena situacija, drugi val širjenja virusa in razglasitev epidemije kaže, koliko negotovosti je pred nami. Načrtovanje življenja, gospodarstva, finančnih gibanj, prihodkov in odhodkov za leto 2022, je zato še toliko bolj negotovo.

Do razvoja izjemno uspešnega cepiva oziroma njegove širše uporabe, ne moremo predpostaviti drugačnih scenarijev. Trenutno pričakovana gospodarska rast, je za leto 2020 ocenjena na -6,7 %. 5,1 %, se pravi pozitivna za leto 2021 in 3,7 %, za leto 2022. Za leto 2021 naj bi se ob trenutnih predpostavkah kazalniki izboljšali, gospodarska aktivnost iz leta 2019 pa naj bi bila dosežena po najugodnejšem scenariju v letu 2022. Ob razširitvi in poglobitvi epidemije pri nas in po svetu, pa se kazalci rasti in tudi drugi makroekonomski kazalci lahko hitro spremenijo. V teh okoliščinah so življenja in zdravje ljudi na prvem mestu. Hkrati pa bomo zagotovili zadosten obseg ukrepov za ohranjanje delovnih mest in gospodarstva, ter socialnih in zdravstvenih ukrepov tudi v naslednjih obdobjih.

Dosedanji ukrepi so pozitivno vplivali na ohranjanje delovnih mest oziroma so preprečili večji padec bruto družbenega proizvoda. Tako je bilo v ukrepe iz prvega paketa vključenih več kot pol milijona ljudi, ki so prejeli različna dohodkovna nadomestila. Več kot 40 tisoč samozaposlenih je v povprečju od meseca marca do aprila prejelo temeljni dohodek. V istem obdobju je bilo v povprečju na mesec vključenih v ukrep čakanja na delo okoli 27 tisoč podjetij in 150 tisoč samozaposlenih. 49 tisoč podjetij in 480 tisoč zaposlenih pa je bilo v povprečju na mesec oproščenih plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Ukrepamo in ukrepali bomo hitro in učinkovito. Ocenjujemo, da bo trenutni gospodarski cikel daljši, saj bo okrevanje po covid-19 krizi drugačno in daljše kot običajno in lahko traja tudi tja do leta 2030.

Sprememba ciljev iz odloka, ki se nanaša na leti 2021 in 2022 je potrebna za zagotavljanje izvajanja ukrepov za boj proti covid-19 in za okrevanje gospodarstva. S predlaganimi spremembami odloka za pripravo proračunov sektorja države 2020 in 2022, se bo za leto 2021 zgornja meja izdatkov sektorja države povečala na 24 milijard 900 milijonov evrov. Po denarnem toku, se bo v letu 2021 dovoljena zgornja meja izdatkov povečala na 13 milijard 520 milijonov evrov za državni proračun in na dve milijarde 440 milijonov za lokalne enote sektorja države. V letu 2022 se bo zgornja meja izdatkov sektorja države povečala na 24 milijard 950 milijonov evrov, po denarjem toku, pa se bo dovoljena zgornja meja izdatkov povečala na 12 milijard 650 milijonov evrov za državni proračun.

Cilj ni saldo sektorja države v letu 2021, je ocenjen na primanjkljaj -6,6 % bruto družbenega proizvoda. Ciljni saldo državnega proračuna pa na 5,7 % bruto družbenega proizvoda. Ob tem je zelo pomembno, da se oba primanjkljaja znižujeta glede na leto 2020, z začrtano fiskalno politiko na eni strani, zagotavljamo spodbude, hkrati pa načrtujemo postopno znižanje primanjkljaja. Naj poudarim, da je zaradi izjemnih okoliščin tudi v letu 2021 dovoljeno začasno odstopanje od fiskalnih pravil. Glede na to, da bo opredeljeno leto 2022, se bo pot za zniževanje primanjkljaja ponovno določila. Trenutni scenarij za leto 2022 zagotavlja določen fiskalni napor, saj predvideva znižanje primanjkljaja sektorju države iz minus 6,6 % na minus 4,6 % bruto družbenega proizvoda in državnega proračuna iz minus 5,7 % bruto družbenega proizvoda na 3,1 % bruto družbenega proizvoda.

Naj ob tem omenim, da tudi druge evropske države pričakujejo primanjkljaje v podobni višini, saj so vse države spodbujene v ukrepanje proti epidemiji. V Avstriji tako načrtujejo v letu 2020 minus 9,5 % primanjkljaja odstotkov od bruto družbenega proizvoda in v letu 2021 minus 6,3 % bruto družbenega proizvoda primanjkljaja. V Nemčiji, v letu 2020 minus 6,25 % in v letu 2021 minus 4,25 % bruto družbenega proizvoda. Podobne številke lahko zasledimo na Finskem, Slovaškem, v Franciji in tako dalje.

V zvezi z upoštevanjem fiskalnim pravil, ter, v teh nepredvidljivih časih, naj poudarim, v okviru splošne odstopne klavzule, dogovorjene za leti 2020 in 2021, je bilo na evropski ravni soglasno sprejeto, da se zaradi odstopanj od fiskalnih pravil, ne bo sprožil noben postopek, ki je predviden v paktu za stabilnost in rast. Zaradi zelo nezanesljivih izračunov posameznih parametrov in projekcij, ni mogoče podati dovolj zanesljive ocene glede doseganja fiskalnih ciljev. Osnutki proračunskih načrtov za naslednje leto bodo tako le kvantitativno ocenjeni.

Poleg nacionalnih ukrepov je nedavno tudi na evropski ravni prišlo do dogovora o paketu ukrepov za okrevanje, ki bodo financirani iz evropskega proračuna in ki bodo imeli znaten vpliv na srednji rok in posledično iskanje novega finančnega ravnotežja. Vsi navedeni ukrepi imajo oziroma bodo imeli tudi v naslednjih mesecih in letih znaten vpliv na javne finance držav članic. To pa je tudi razlog, da je dopuščen začasen odstop od fiskalnih pravil, ter tudi od pravil srednjeročnega načrtovanja.

Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, priča smo visokemu porastu števila okuženih in ponovno razglasitvi epidemije. Negotovosti se niso zmanjšale, kvečjemu povečale. Ne glede na vse, je treba storiti vse za močno okrevanje pred obravnavo oziroma ocenjevanjem fiskalnega stanja. Mednarodni denarni sklad ob zadnji napovedi poudarja, da se je treba odzvati drugače, kot v prejšnji krizi, ko so bila priporočila prehitro usmerjena v finančno fiskalno konsolidacijo. Tokratna kriza je drugačna, zahteva daljše okrevanje in premišljeno ravnanje. To pomeni, da bo pot do nadaljnjega strukturnega uravnoteženja, močno zaznamovana s hitrostjo in obsegom ukrepanja tudi celotne Evropske unije. Evropska centralna banka pri tem poudarja, da se moramo izogibati vsakemu prehitremu umiku v podporo fiskalne in monetarne politike. Še naprej je treba ohranjati zdrava jedra podjetij, zaposlenost in čim večjo enakost, da škoda na dolgi rok ne bo prevelika.

Hvala lepa.

Hvala, gospod minister.

Nadaljujemo s stališčem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Besedo dajem gospe Sonji Bien Karlovšek.

Izvolite, prosim.

/ izključen mikrofon/ Hvala / nerazumljivo/

Samo trenutek… Minister, če izklopite mikrofon. Tako, zdaj pa izvolite…

Hvala lepa še enkrat.

Zakonodajno-pravna služba z vidika svojih poslovniško določenih nalog na sam predlog odloka ni imela pripomb, je pa izrazila stališče, da je za oceno ali so podane izjemne okoliščine, ki omogočajo odstope od fiskalnega pravila in s tem sprejema okvira na podlagi 13. člena Zakona o fiskalnem pravilu, upoštevana vsakokratna predhodna ocena Fiskalnega sveta.

Hvala.

Hvala lepa.

Nadaljujemo s stališčem Fiskalnega sveta, zato dajem besedo predsedniku, gospodu Davorinu Kračunu.

Izvolite, prosim.

Spoštovani predsednik Polnar, minister Šircelj.

Fiskalni Fiskalni svet je pripravil celovito oceno proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022. Ta ocena vsebuje oceno izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje izjemnih okoliščin, pa tudi oceno predloga odloka o spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov za obdobje od 2020 do 2022, tudi predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021, tega sicer danes ni na dnevnem redu in pa predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Z zakonom o fiskalnem pravilu so določeni pogoji, ki omogočajo začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ v letih 2020 in 2021. Glede na trenutno razpoložljive informacije so ti pogoji izpolnjeni. Za leto 2022 pa tega v tem trenutku še ni mogoče nedvomno potrditi. Raven gospodarske aktivnosti iz obdobja predkrize bo namreč po letošnjem občutnem vpadu kljub sorazmerno hitremu okrevanju gospodarske aktivnosti kot izhaja iz osrednjega scenarija jesenske napovedi Umar doseženo šele sredi leta 2022. Ob tem je Umar identificiral številna tveganja, ki so po oceni Fiskalnega sveta pretežno negativna. Ključno za presojo o obstoju izjemnih okoliščin je negotovost glede nadaljnjega poteka epidemije. Zato ugotovitev o obstoju zakonsko določenih pogojev za uveljavitev izjemnih okoliščin ni statična in jo bo Fiskalni svet redno preverjal pri presoji naslednjih proračunskih dokumentov. Zaprosilo Vlade glede ugotovitve obstoj izjemnih okoliščin je Fiskalni svet prejel hkrati s predlogi proračunskih dokumentov. Pričakovali bi sicer, da bi bila ocena o obstoju izjemnih okoliščin osnova za pripravo dokumentov. Tokrat pa je bila ta ocena že do neke mere prejudicirana. Javnofinančne načrte zaznamujejo predvsem učinki ukrepov za omilitev posledic epidemije. Do konca septembra letos so odhodki državnega proračuna za Covid ukrepe znašali tisoč 588 milijonov evrov, v rebalansu za celo leto 2020 je predvidenih 2 tisoč 580 milijonov. Torej, dve milijardi in pol. V zadnjih treh mesecih leta 2020 torej ostane še okoli milijarde evrov za Covid ukrepe. Prihodnje leto bo za te ukrepe po podatkih Ministrstva za finance namenjenih 774 milijonov evrov, leta 2022 pa še vedno 213 milijonov evrov, čeprav v obrazložitvi splošnega dela proračuna ministrstvo navaja, da v letu 2022 ni predvidenih odhodkov za Covid-19 ukrepe. Tako naj bi se skupni primanjkljaj državnega proračuna v naslednjih letih postopoma zmanjševal.

Fiskalni svet je že marca ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavitev izjemnih okoliščin, opozoril pa, takšna analiza pa pokaže primanjkljaj državnega proračuna prihodnje leto, da se bo prihodnje leto dodatno občutno povečal tudi ne da bi upoštevali Covid ukrepe, in sicer za 1,3 milijarde evrov v letu 2020 na 2 milijardi evrov oziroma za okoli 700 milijonov evrov več. V letu 2022 naj bi se primanjkljaj zmanjšal, a bo po projekcijah ostal večji, kot v letošnjem letu glede na sprejeti rebalans. Po razpoložljivih projekcijah bo saldo celotnega sektorja država brez upoštevanja neposrednega učinka Covid-19 ukrepov letos izkazoval primanjkljaj 2,7 % BDP, prihodnje leto pa bi se naj več kot podvojil, na 5,8 % bruto domačega proizvoda. Še v letu 2022 bo primanjkljaj celotnega sektorja države še vedno izrazit, in sicer 4,6 % bruto domačega proizvoda.

Ključni razlog za pričakovano dodatno poslabšanje stanja javnih financ v 2021 je načrtovana izrazita okrepitev rasti odhodkov, ki naj bi brez upoštevanja covid ukrepov znašala 17,4 %. Izhajala naj bi predvsem iz močnega povečanja odhodkov za investicije, visoka, tudi več kot 10 % rast, pa naj bi bila tudi rast ostalih odhodkov. Takšna rast slednjih predstavlja tveganje za srednjeročno stabilnost javnih financ, saj precej presega rast potencialnega proizvoda. Osnovna usmeritev v investicije je sicer smiselna, vendar tako izrazito enkratno povečanje na osnovi, glede na naše pretekle izkušnje z javnimi investicijami kaže, da je načrtovanje precej optimistično. V primeru realizacije pa ga spremljajo številna tveganja. To je povezano tako z dejansko učinkovitostjo teh investicij kot tudi z absorpcijsko sposobnostjo administrativnega aparata z vidika priprave, upravljanja in nadzora, kot tudi absorpcijske sposobnosti gospodarstva samega, vključno z omejitvami na trgu dela. Osredotočiti se je potrebno predvsem na čim bolj učinkovito porabo razpoložljivih nepovratnih evropskih sredstev, ker so načrti glede na z izkušnjo porabe, na izkušnjo z dinamiko porabe teh sredstev v obeh večletnih finančnih okvirih precej optimistični.

Ob vseh identificiranih tveganjih glede načrtovanih javnofinančnih gibanj pa Fiskalni svet znova jasno poziva, da naj bodo ukrepi za omilitev posledic epidemije preudarni in resnično usmerjeni v tiste dele javnih storitev in gospodarstva, ki so najbolj obremenjeni. Trenutne zdravstvene razmere namreč potrjujejo pričakovanja, da bo pred dokončnim zaključkom epidemije verjetno še nekaj obdobij, ko se bodo razmere zaostrile do te mere, da bodo potrebni dodatni zajezitveni ukrepi in s tem tudi potreba po pomoči iz javnofinančnih virov.

Fiskalni svet poziva tudi, da naj bodo načrti glede investicij realistični in usmerjeni v dele z največjim mogočim pozitivnim učinkom na gospodarski potencial ter v čim večji meri financirani z nepovratnimi evropskimi sredstvi. Pri tem naj se zaradi preteklih negativnih izkušenj z velikimi javnimi investicijskimi projekti ter opozorili mednarodnih institucij in drugih pristojnih organov zagotovi neoviran in neodvisen nadzor nad porabo sredstev.

Javna poraba naj bo v delu, ki se ne nanaša na nujne ukrepe za omejitev posledic epidemije, preudarna, učinkovita in razvojno usmerjena. Pri tem naj bodo nosilci ekonomske politike vsaj do obdobja, ko se bo negotovost zmanjšala, previdni pri sprejemanju diskrecijskih ukrepov, ki niso neposredno povezani z epidemijo in učinkovitim spodbujanjem okrevanja ekonomije. Ne dovolj domišljeni ukrepi utegnejo tako na strani prihodkov kot tudi izdatkov poslabšati strukturni položaj javnih financ.

Hvala lepa.

Hvala gospodu predsedniku Fiskalnega sveta, gospe in gospodje, prejel sem še eno pooblastilo, in sicer poslanec Boštjan Koražija nadomešča poslanca Luko Meseca iz Poslanske skupine Levica.

Sprašujem ministra za finance, ali se želi referirati na stališče, ki ga je izrazil predsednik Fiskalnega sveta? Izvolite, prosim, minister Šircelj.

Spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, najprej zahvala za vaše mnenje, za opozorila, ki ste jih tudi tukaj navedli. Vlada bo upoštevala vaša priporočila tako glede odhodkov in predvsem nadzora. Moram povedati, da že sedaj je nadzor nad odhodki poostren, posebej se tovrstni odhodki evidentirajo. Tukaj bi rad seveda povedal, da s tem proračunom in s tem odlokom dejansko Vlada zasleduje prociklično fiskalno politiko, ki je po naravi ekspanzivna. Vemo, da je prišlo do zmanjšanja potrošnje na ravni osebne potrošnje in zaradi tega je državna potrošnja toliko večja seveda, zaradi tega, da dvigne gospodarstvo in da dvigne tudi gospodarsko rast. Rad bi povedal tukaj, da so vključeni v leto 2022, ko govorimo o tako imenovanih covid rezervah seveda tudi nekateri primanjkljaji, ki jih bodo imeli javni zavodi, zato je temu tako. Mi predvidevamo za leto 2020 še milijardo rezerv za Covid. Jaz si močno želim, da je ne bomo potrošili milijardo, vendar tveganja so velika to kaže sedanja situacija. Pričakujemo, da bo zdravilo široko uporabljeno čim prej predvsem v letu 2021, kar bo bistveno zmanjšalo seveda tudi tveganja in s tem tudi financiranja zdravstva oziroma vseh tistih dejavnosti, ki pomenijo lajšanje položaja ljudi in zagotavljanje delovnih mest oziroma zadržanje delovnih mest. Seveda nekateri izdatki so posredno naravnani na Covid, to so predvsem tisti izdatki, ki se nanašajo na posredno torej, ki se nanašajo na transfere brezposelnim, družinski prejemki, starševska nadomestila, transferji za zagotavljanje socialne varnosti, subvencioniranje stanarin in podobno in to so tudi, če želite ne morda neposredni, ampak posredni Covid izdatki vsaj tako jih jaz tukaj delovno imenujem. Po drugi strani pa dejansko imate prav, investicije predvidevamo v letu 2021. Imamo na razpolago tudi evropske fonde, evropski denar tako tisti, ki je nepovraten kot tudi tisti, ki je povraten in menim, da je treba zagnati ta investicijski ciklus ob takšnih ukrepih, da bodo enostavno zagotovili tudi učinkovitost teh investicij. Ob tem je treba zagotoviti tudi debirokratizacijo in de administracijo celotnega javnega sektorja predvsem, zaradi tega, da te investicije se začnejo izvajati in da bomo imeli tudi učinke teh investicij. O teh učinkih seveda je težko govoriti naslednje leto tudi mednarodne institucije tudi mednarodni denarni sklad seveda govori o nekaj letnem kasnejšem rezultatu določenih investicij. Če poenostavim, učinki izgradnje nove ceste, nove infrastrukture, nove železnice ni viden takoj je viden kasneje in po tem bomo tudi ravnali. Tukaj lahko seveda poudarim, da bomo smotrno uporabljali sredstva in da bomo seveda tudi vse nadzorne institucije dejansko in zagotavljali vse podatke za to, da bo poraba teh sredstev transparentna in da v povezavi s tem je tudi tukaj vse specializirane ustanove kot na primer računsko sodišče in seveda tudi v prvi vrsti Državni zbor.

Hvala lepa.