Spoštovani, vsem prav lep pozdrav!

Začenjamo 29. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, lokalno upravo in samoupravo.

Gospod Franc Kramar in gospod Robert Polnar sta se opravičila. Je pa gospod Gregor Perič nadomešča gospo Janjo Sluga in … nič, v glavnem drugih nadomestil vidim, da ni. Ostalo so opravičila, ki sem jih že povedal. Glede dnevnega reda vam je bila poslana razširitev s predlogom stališča Republike Slovenije, da predloga uvedbe Evropskega parlamenta in Sveta o začasnem odstopanju od nekaterih določb direktive 2020/58ES Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe tehnologij s strani ponudnikov medsebojnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od števila za obdelavo osebnih in drugih podatkov za namen boja proti spolni zlorabi otrok na spletu. Skladno s tretjim in šestim odstavkom 154.D člena Poslovnika Državnega zbora je razširitev dnevnega reda določena oziroma o njej ni potrebno glasovati, razširitev pa bomo obravnavali kot novo A1 točko dnevnega reda. Prehajamo torej, glede na to, da pripomb ni bilo.

Prehajamo na obravnavo točke A1 – PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI S PREDLOGOM UREDBE GLEDE BOJA PROTI SPOLNI ZLORABI OTROK NA SPLETU.

Besedo dajem predstavniku Vlade. Želi besedo minister.

Prosim.

Hvala.

Spoštovani predsedujoči, spoštovani člani odbora in drugi udeleženi te seje!

Pred vami je predlog stališča Republike Slovenije k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in sveta o začasnem odstopanju od nekaterih določb direktive 200258ES Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe tehnologij s strani ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke za obdelavo osebnih in drugih podatkov za namen boja proti spolni zlorabi otrok na spletu, kot ga je Vlada potrdila prejšnji četrtek.

Naj uvodoma pojasnim, da je Evropska komisija predlog tega zakonodajnega akta poslala v obravnavo 10. septembra 2020, pri čemer se je v nadaljevanju ta zadeva prednostno obravnavala v okviru pristojne delovne skupine Sveta. Ta teden v sredo je ta zadeva že predvidena za obravnavo na Coreper za podelitev mandata spremstvo splošnega pristopa. Naj pojasnim zakaj; namen in cilj predloga te uredbe je uvesti zgolj začasno, poudarjam začasno strogo omejeno odstopanje ob uporabi direktive o zasebnosti, ki varuje zaupnost komunikacije in podatku o prometu o sektorju elektronskih komunikacij. S tem bi zagotovili, da bodo ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev neodvisnih od številke, to so tako imenovane OTT storitve, kot so na primer storitve spletne pošte in internetne telefonije, tudi po 20. decembru 2020, ko se zanje uveljavi tako imenovana direktiva o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, še naprej in začasno lahko prostovoljno uporabljali posebne tehnologije za odkrivanje in oznanitev spolne zlorabe otrok na spletu ter omik posnetkov spolnih zlorab otrok iz svojih storitev. Namreč tako imenovane OTT storitve predhodno niso bile vključene v zakonodajni okvir elektronskih komunikacij, zanje je veljala le splošna uredba o varstvu podatkov. Z novo direktivo v evropskem zakoniku elektronskih komunikacij pa bodo vključeni, pri čemer izrecne pravne podlage, ki bi jim to omogočalo v tako imenovanem evropskem zakoniku, ni.

S sprejemom predlagane uredbe bodo zgolj ti ponudniki storitev, ki jim je bilo to doslej že omogočeno, to poudarjam, začasno še naprej lahko uporabljali zadevne tehnologije za previdene namene ob upoštevanju splošne uredbe o varstvu podatkov. Torej GDPR. Seveda le dokler ne bo sprejeta s strani komisije že poleti napovedana dolgoročna EU zakonodaja s področja boja zoper spolne zlorabe otrok. Glede na opisano v predlaganem stališču Republike Slovenije podpiramo namene in cilje predloga uredbe in posledično tudi ozko predvideni obseg začasnega strogo omejenega odstopa od direktive o e-zasebnosti. Podpiramo učinkovit boj proti zlorabam otrok na spletu, vendar ob hkratnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic, kar pomeni sorazmernost rešitev ob hkratnem upoštevanju otrokovih najboljših interesov.

Menimo, da so ti pogoji še posebej po prejetih dodatnih pojasnilih Evropske komisije in nemškega predsedstva na pristojni delovni skupini Sveta ter po dosedanjem izboljšanem besedilu predloga uredbe z vidika jasnosti in konkretnosti, vsekakor podano. Doslej tudi nobena delegacija predlogu uredbe ni nasprotovala.

Spoštovani, predlagam, da predlog stališča podprete.

Hvala.

Hvala.

Želi kdo razpravljati? Če razprave ni, potem prehajamo na odločanje in glede na to, da gre za boj proti spolnim zlorabam otrok in glede na to, da razprave ni bilo, predlagam naslednji predlog sklepa; Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o začasnem odstopanju od nekaterih določb direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe tehnologij s strani ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke za obdelavo osebnih in drugih podatkov za namen boja proti spolni zlorabi otrok na spletu, ki ga je predložila Vlada Republike Slovenije in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.

Če ni nobenih pripomb, potem predlagam … želi kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da nihče. Imam občutek, da tele glasovalne naprave ne delujejo. Ja pa ne vem, če bo, ker utripa. To je nekaj narobe.

Glejte da pospešimo, jaz predlagam, da glasujemo javno z dvigom rok, da ne bomo zdajle komplicirali pri zadevi, kjer mislim, da bo itak soglasno. Kdor je za potrditev tega sklepa, naj prosim to potrdi z dvigom rok.

Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet in s tem je ta točka dnevnega reda zaključena.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA OZIROMA TOČKO 1 V FORMALNEM SKLICU – OMEJEVANJE DOSTOPA DO INSTRUMENTOV NEPOSREDNE DEMOKRACIJE IN URESNIČEVANJA USTAVNE PRAVICE DO REFERENDUMA.

Tako se uradno glasi naslov točke. Spet bi povabil najprej k besedi predstavnika predlagatelja. Želi predstavnik predlagatelja besedo?

Aha, prosim.

Ja, Violeta Tomić je predstavnica predlagatelja. Hvala.

Ja, tukaj piše, da je to Matej T. Vatovec. Zato sem …

Hvala lepa. Vsem lep pozdrav!

»V Sloveniji ima oblast ljudstvo, uresničuje jo neposredno«. Tisti, ki poznate ustavo veste, da sem ravnokar citiral člen ustave in to v pravilnem zaporedju. Potem pa se še nadaljuje »in z volitvami pa po načelu delitve oblasti« in tako naprej. Se pravi, ko so nekoč sprejemali kot ustavodajalci ustavo, so dajali referendum, torej neposredno uresničevanje pač oblasti ljudstva na prvo mesto. To se je danes že kar malo pozabilo. Zadnja sprememba ustave je to do neke mere relativizirala. Jaz samo upam, da bo nekoč neka drugačna večina, da bomo šli v tisto smer, ki jo zagovarjam ves čas, to v smer švicarskega modela ustave. »Rešili bi vse probleme, vse možnosti zlorab in predvsem bi rešili vprašanje demokracije, potem bi imelo ljudstvo prvo in zadnjo besedo, tako kot se v demokraciji edino spodobi«. Zdaj sem vam prebrala citat. Mogoče veste čigav citat je tole, bom rekla našega predsedujočega mag. Branka Grimsa, 16. seja ONZ EU, 5. 4. 2016. Mislim, da se z gospodom Grimsom še nikoli nisva bolj strinjala, kajti ja, Slovenija ima oblast ljudstvo, kar pomeni, da se vedno in povsod mora zagotoviti dostopnost do demokratičnih mehanizmov, kajti ustava, ki jo je gospod Grims citiral leta 2016 v svojem 3. členu zapoveduje, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki jo državljanke in državljani izvršujejo preko volitev in preko mehanizmov neposredne demokracije. In referendum je taka oblika neposredne demokracije, kot večkrat rečete »radi bi bili Švica«, Švica ima referendum okoli tako rekoč vsega. In referendum ustava zagotavlja v svojem 90. členu.

Zdaj vsako omejevanje, vsako zmanjšanje ali poslabšanje pogojev ali možnosti za udejanjanja neposredne demokracije, hkrati pomeni krnjenje demokracije kot take in posledično nižanje demokratičnih standardov, česar pa verjamem, da si v Sloveniji prav nihče ne želi. Sicer je pa med poletjem prišlo v Ljubljani do bistvenega poslabšanja dostopnosti uradnih oseb za overovitev podpisov v postopkih neposredne demokracije in možnost overitve lastnoročnega podpisa pred uradno osebo je zaradi vsem znanim epidemioloških razlogov trenutno okrnjena na celotnem območju Republike Slovenije. Na območju Upravne enote Ljubljana pa je ta možnost okrnjena predvsem zaradi reorganizacije Upravne enote Ljubljana, ki je pričela veljati s 15. 6. 2020 v sklopu katere je prišlo do ukinitve kar petih izpostav Upravne enote Ljubljana.

Skratka s tem mislim, da je jasno, da se je drastično zmanjšala dostopnost do uradnih oseb pri katerih lahko državljani karkoli uredijo in tudi overijo svoj podpis v sklopu uresničevanja svojih z ustavo zagotovljenih pravic. Z ukinitvijo po tej reorganizacije izpostave Center, Moste, Šiška in Vič-Rudnik je za razliko od predhodnega obdobja ko so prebivalci Ljubljane lahko podpise overovili kar na širokem območju mestne občine Ljubljana, zdaj je podpise možno overiti le na eni lokaciji. V redu, mogoče bomo rekli dveh, kajti Tobačna tudi naj bi overovila podpise, toda naj vas informiram, na Tobačni pošljejo na Linhartovo in tega tam ne počnejo.

Tako da to pomeni, da je uresničevanje ustavno varovanih pravic do sodelovanja v demokratičnih postopkih, v mehanizmih neposredne demokracije na območju mestne občine Ljubljana za skoraj 300 tisoč prebivalcev na voljo ne ena izpostava, kjer državljani lahko overijo podpis. Iz prejšnjih šestih to pomeni, da je to res hudo, hudo zmanjšanje možnosti.

Zdaj za slabih kot sem rekla 300 prebivalcev mestne občine Ljubljana, ki predstavlja skoraj šestino vseh prebivalcev Republike Slovenije in imajo na voljo samo eno pisarno, na Linhartovi, a ne. Se pravi pri ostalih upravnih enotah pripada v povprečju na 30 tisoč prebivalcev na eno upravno enoto oziroma na eno izpostavo, ljubljanska izpostava pa pokriva kar 300 tisoč prebivalcev, se pravi da je to desetkrat več, v primerjavi z ostalimi upravnimi enotami in to ozko grlo nikakor ne pogoltne vseh prosilcev. Vemo, da se pa overovlja marsikaj na enem okencu in se čaka tudi po pol ure in v zaostrenih epidemioloških razmerah je to čakanje po pol ure v skupnem prostoru, kjer naj ne bi bilo več kot šest ljudi, s strani epidemioloških varnostnih razlogov in v skladu z nedostopnostjo popolnoma nedopustno. Skratka, reorganizacija in zmanjšanje lokacij, kjer je možno evidentirati voljo volivcev, sta povzročila bistveno poslabšanje pogojev za izvajanje te neposredne demokracije oziroma za posameznike, skupine državljanov, civilne družbe, interesna združenja, sindikate in druge akterje na političnem polju, ki organizirajo državljane s podobnimi oziroma enakimi interesi in z uporabo z ustavo zagotovljenih mehanizmov neposredne demokracije, skušajo doseči nek politični cilj. Popolnoma so onemogočene tudi spremljajoče javne razprave, polemike, kampanje, dogodki pred temi upravnimi enotami in tako naprej.

Skratka v delokrog zaposlenih na upravni enoti spadajo tudi druge zadolžitve in obravnavajo tudi druge stvari, kar pomeni, da morajo tisti, ki želijo overoviti podpis za referendum na upravni enoti čakati, kot sem rekla, tudi po pol ure in poleg tega je ta edina upravna enota samo enkrat v tednu odprta po 15. uri, v petek zgolj do 13. ure. Skratka kakorkoli izračunate, nihče ne more živ zbrati 40 tisoč podpisov, ki jih je potrebno. Se pravi posebno okence za overovitev takega podpisa ne obstaja. In predvsem je pa nevarno, da morajo toliko časa čakati v skupnem prostoru ljudje v času epidemije.

Skratka, mi predlagamo, da bi se povečalo število vstopnih točk, kjer se lahko podpis overi ali pa, da se podaljša delovni čas teh obstoječih točk. Morebitni ukrepi omejevanja dostopnosti upravnih enot zaradi epidemioloških razlogov morajo biti sorazmerni in upoštevati, da gre za ustavno zajamčeno pravico do sodelovanja v demokratičnih postopkih in v tem smislu za nujno zadevo. Vlada mora storiti vse za ohranitev demokracije v državi. In ker nam je mar za prihodnost Slovenije in njene demokratične standarde, zato je potrebno nujno ohraniti demokratično zagotovljene pravice državljank in državljanov. Zato smo predlagali naslednje sklepe.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Ministrstvo za javno upravo, da v času zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referendum iz 90. člena ustave zagotovi, da bo na območju mestne občine Ljubljana možno overiti podpise tudi na dodatnih lokacijah, in sicer vsaj v enakem številu in enaki geografski razpršenosti, kot je to veljalo pred reorganizacijo Upravne enote Ljubljana, ki je pričela veljati 15. 6. tega leta. Drugi predlog sklepa je, da Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poziva Ministrstvo za javno upravo, da v času zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma iz 90. člena ustave zagotovi, da bo na vsaki upravni enoti oziroma njeni izpostavi vsaj ena uradna oseba ves čas prednostno na voljo za overitev podpisa za namen uresničevanja pravice do referenduma. Tretji predlog sklepa je, da ta isti odbor poziva Ministrstvo za javno upravo, da v času zbiranja podpisov za zakonodajni referendum iz 90. člena ustave vsak delovni dan omogoči overovitev podpisa pred vsaj eno uradno osebo na vseh izpostavah upravnih enot, tudi v popoldanskih urah. Se pravi za to kratko obdobje. Četrti predlog sklepa je, da ta odbor poziva Ministrstvo za javno upravo, da zagotovi, da epidemiološka situacija ne bo negativno vplivala na uresničevanje ustavno zagotovljene pravice do referenduma in zakonske iniciative ter zato sprejme ustrezne ukrepe. In kot zadnji, peti predlog sklepa je, da naš odbor poziva Ministrstvo za javno upravo, da nemudoma izvede akcijo ozaveščanja o pomenu neposredne demokracije, s ciljem povečanja števila državljanov, ki razpolagajo s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

Toliko za začetek. Mislim, da je pomembno, da ohranimo demokracijo tudi v času zdravstvene epidemije, kajti ti dve zadevi se res ne izključujeta. Jasno je, da je vse težje priti do upravne enote, toda z zadnjim sklepom predlagamo dejansko kampanjo, kjer bi ozavestili ljudi, da z digitalnim potrdilom, to je Sigen-CA ali pa ki ga imamo za Klik, bančno poslovanje, da lahko ogromno stvari uredijo od doma. In tukaj mislim minister, da je ozaveščanje državljank in državljanov na tem področju izjemnega pomena, kajti nikakor si pa ne moremo dovoliti kot družba, da v tem času bolezenske epidemije izgubimo demokracijo.

Hvala lepa.

Hvala.

Želi besedo minister, gospod Koritnik?

Prosim.

Hvala.

Naj za začetek poudarim, da se seveda strinjam, da je dostopnost do demokratičnih mehanizmov ključna. Verjamem pa, da bo današnja razprava oziroma odgovor pokazal, da to ni okrnjeno oziroma, da imamo na rezervi, kot se reče na »standby-u« še možnosti, če bi se pokazala potreba.

Zdaj bom, ker je tema res pomembna, bom nekoliko bolj izčrpen v tem uvodnem izvajanju. Torej v sedanjem času te realne grožnje z virusom je seveda bistveno bolj prilagojen ta, bi rekel postopek zbiranja podpisov v podporo zahtevi za referendum, kot to velja za samo glasovanje na referendumu ali volitvah, saj zakonodaja omogoča poleg neposredne podpore posameznika pred pristojnim organom, to je 58. lokacij upravnih enot in pa 97 lokacij krajevnih uradov, skupaj 155 lokacij, je možno seveda tudi elektronska oddaja podpore preko e-uprave, kot ste že sami omenili. Preko tega načina dajanja podpore se lahko vključijo vsi državljani, ki so v času zbiranja podpor doma v karanteni, oziroma imajo potrjeno okužbo, ter razpolagajo z veljavnim potrdilom za e-identiteto, torej s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Glede dejanja podpor osebno na upravnih enotah, se postopek oddaje podpor organizira tako, da se upoštevajo torej trenutno veljavni omejevalni ukrepi in zaradi epidemije in pa navodila in priporočila NIJZ.

Zdaj tisto, kar je bi rekel koristno oziroma kar omogoča vsaj ko ni omejitev prehajanja občin, je seveda odprava krajevne pristojnosti ZRLI v drugem odstavku 16.B člena nima več te omejitve in do zdaj od leta 1995 upravne enote brez težav izvajajo vse te potrebne ukrepe. Res pa je, da je prišlo junija do reorganizacije na Upravni enoti Ljubljana. To bi rad poudaril za začetek, da se je ta reorganizacija začela leta 2015 na pobudo Mestne občine Ljubljana in na podlagi uporabniških izkušenj občank in občanov, ne zaradi tokratne Vlade. Izpostavil bi torej, da je bila ožja, slovenska in ožja ljubljanska javnost od leta 2017 sproti obveščena, sproti obveščena o vseh vidikih prenove poslopja na Linhartovi in pa selitvi štirih izpostav, torej kot ste omenili Center, Šiška, Moste-Polje in Vič-Rudnik na lokacijo Linhartova cesta 13. Reorganizacija in selitev sta bili pripravljeni s ciljem, da se delovni proces in pa uporabniška izkušnja izboljšajo oziroma, da se zagotovi strankam prijazno poslovanje in okolje.

Gre za organizacijsko, funkcijsko in lokacijsko združitev po vsebini zaokroženih delovnih in upravnih področij ter njihovo optimizacijo.

Dosedanji odzivi – sicer žal zaradi epidemije nismo utegnili izvesti anketiranja, ki je bilo sicer načrtovano – dosedanji odzivi kažejo, da je bilo to zelo dobro sprejeto tudi s strani strank, saj ne potrebujejo poti po Ljubljani kot prej, ampak lahko vse opravijo dejansko na enem mestu. Junija je resda Vlada sprejela akt oziroma potrdila akt o notranji organizaciji in asimilaciji delovnih mest v Upravni enoti Ljubljana. Sodelovale so vse zakonske institucije, sindikati, Vlada in pa Ministrstvo za javno upravo, tako da so se združili različni oddelki na dveh lokacijah; Tobačna ulica 5 in pa Linhartova 13. Oddaja oziroma evidentiranje podpor referendumskim pobudam se – to sem preveril od preko vašega izvajanja do sedaj, izvaja na obeh lokacijah. Tako da če slučajno v praksi poteka drugače, bom hvaležen za konkreten podatek in bom to preveril in vsekakor ustrezno ukrepal, ker to ni dopustno. Torej po mojih podatkih iz službe za upravne enote pa temu ni tako.

Res da poteka sedaj poslovanje, upravno poslovanje po sistemu naročanja strank, torej stranke se morajo za dotično upravno storitev prej naročiti preko telefona, preko ali preko elektronskega predala narocanje.uelj@gov.si. Stranke lahko posredujejo oziroma pogosto posredujejo osnovne podatke kontaktne, svetovalec jih pokliče in se dogovorita za prost termin obiska na upravni enoti. Ravno v luči tega, kar ste sami poudarili, da smo v času epidemije in da ne sme biti večjega števila ljudi na enem mestu. Stranke, to pa spet poudarjam, ki želijo dati podporo, se obravnavajo prednostno in so naročene še isti dan, najpozneje naslednji. Takšni so moji podatki. Kot rečeno, hvaležen bom za kakšne konkretne primere, ki jih bomo preverili in tudi v bodoče ustrezno ravnali, če prihaja morda do težav.

Tudi če se stranka oglasi na upravni enoti pa ni naročena, jo sprejmemo v okviru uradnih ur. Na Tobačni ulici so tudi v popoldanskem času, torej ponedeljek, torek in četrtek do 18. ure, sreda do 19. ure, petek do 14. ure. V primeru organizirane skupine za oddajo podpor se pa skupina predhodno naroči in dogovori za določen termin obiska Upravne enote Ljubljana. To velja za obe lokaciji.

Glede dostopnosti občanov naj poudarim, da je na obeh lokacijah izpostavljeno enako število okenc, kot jih je bilo pred reorganizacijo oziroma selitvijo, to pa se lahko povečuje oziroma se odpirajo dodatna okenca v skladu z dnevnimi potrebami. Na Tobačni ulici 5 so ves čas aktivna štiri okenca za oddajo podpor, ter po potrebi še tri do štiri okenca za primer večjega priliva strank v danem časovnem obdobju. Sorazmerno enako je na Linhartovi cesti 13, vzpostavljenih deset okenc, tri stalno aktivna in pa rezervirana okenca za oddajo podpor ter dodatnih sedem, ki se odpirajo in zapirajo po potrebi oziroma glede na obisk strank, kar je enako številu vseh okenc kot jih je bilo na vseh izpostavah skupaj pred reorganizacijo. Okenca se odpirajo, še enkrat poudarjam, skladno s potrebami občanov.

V Sloveniji seveda lahko vsak posameznik oziroma volivec odda podporo referendumski pobudi osebno pred pristojnim organom na vseh preostalih 57-ih sedežih upravnih enot v poslovnem času, tudi v popoldanskih urah. V ponedeljek, torek in četrtek do 15. ure in pa v sredo do 17. oziroma 18. ure, v skladu z izkazanimi potrebami strank ter krajevno prirejenim časom poslovanja konkretne upravne enote. Seveda ov zavedanju, da smo v času epidemije torej začasno omejili te možnosti zaradi prehajanja oziroma so de facto omejene. Se pa lahko sicer oddajo podpore tudi na 73-ih lokacijah krajevnih uradov od skupno 97-ih krajevnih uradov, ker je prišlo – to os zdaj podatki izpred nekaj dni, do motenj v poslovanju 24-ih krajevnih uradov zaradi posledic virusne okužbe.

Zdaj zelo se strinjam glede pospeševanja uporabe kvalificiranih digitalnih potrdil. Lahko povem, da je bilo konec septembra na področju izdanih e-identitet stanje naslednje; število veljavnih potrdil Sigen-CA 274 tisoč 790, število veljavnih potrdil Sigov-CA 24 tisoč 122 in pa število uporabnikov smsPASS-a 5 tisoč 595. Trenutno število registriranih uporabnikov pa presega 130 tisoč. In jasno je, da je naša glavna usmeritev pospeševanje tovrstnih digitalnih poti, njihovo uporabo, uporabo e-identitet in imamo bi rekel to predlagano promoviranje uporabe že od začetka epidemije pred očmi kot nekaj osrednjega, osrednji korak proti epidemiji oziroma omejevanju te okužbe.

Pred seboj imam tudi podatke o torej podporah referendumom od leta 2016. Ti podatki sicer kažejo ne najbolj zadovoljivo, ne najbolj zadovoljiv delež uporabnikov, ki so oddajali to preko e-uprave, je pa zgolj približno petina bila takšnih zbiranj podpore, kjer bi število podpor preseglo tisoč podpor. To je bilo, denimo največ jih je bilo v podpora volivca v zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge, tam jih je bilo skupaj 48 tisoč 249, preko e-uprave pa oddanih samo tisoč 368, torej trije odstotki. Se pa ta odstotek giblje približno med 5 in 10 odstotkih oddanih, ampak kot rečeno, izjemoma je bila potreba tako velika. Se je pa tudi takrat prilagodilo poslovanje upravnih enot, oziroma prioritetna obravnava.

Toliko zaenkrat. Hvala.

Hvala.

Želi besedo predlagatelj?

Prosim.

Ja, hvala minister.

Pač jaz ne ocenjujem in mi sploh ne ocenjujemo učinkov te reorganizacije o kateri ste govorili, na upravne postopke in na čas in učinkovitost recimo pridobivanja gradbenih dovoljenj ali pa nekih drugih. Jaz vam verjamem na besedo, da ste to racionalizirali in da je to boljše. Ampak danes se o tem ne pogovarjamo. Pogovarjamo se o tem, da je ena od pomembnejših nalog upravnih enot ravno zagotavljanje dostopnosti pač teh uradnih oseb za overovitev podpisov v skladu z volilno zakonodajo, oziroma v skladu z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi.

Reorganizacija je empirično in merljivo omejila in primerjalno poslabšala dostopnost uradnih oseb v Ljubljani in tudi zmanjšala možnost nagovora prebivalcev neposredno pred temi upravnimi enotami. In ne drži, spoštovani minister, da na Tobačni lahko overimo podpise. Mogoče res uradno ali pa teoretično, to je možno. Ampak v praksi pa verjemite mi, ljudi vračajo in jih pošiljajo na edino upravno enoto na Linhartovi in to vemo, kajti tam smo bili, ko smo želeli overiti podpise za podporo Zakonu o poštnih storitvah. In rekli ste, da boste preverili in od dveh enot, ena pač ne deluje. Na vratih stoji obvestilo, ki sporoča »overitev podpisa lahko uredite samo na Linhartovi«. Visi pa tudi sporočilo »evidentiranje podpore volivcev čakalnica C«. In na vratih imate preko študentske napotnice zaposlenega študenta, ki praviloma ima nalogo, da vse pošilja nazaj oziroma naprej na Linhartovo in šele, če mu prav zelo bom rekla zatežiš, potem pa vpraša šefa in mogoče celo pripusti človeka zraven.

Tako da še ena stvar se mi zdi zelo pomembna in sem jo razdelila namerno v dva dela pa je vladni predlog za prepoved zakonodajnega referenduma o Zakonu o 780-ih milijonih za orožje. To je, verjemite mi, nedopustno, da je Vlada v četrtek zvečer sprejela sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev. za investicije v Slovenski vojski in ga poslala v Državni zbor. In to je storila na podlagi novele Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki smo ga meseca marca v okviru prvega protikoronskega paketa dobili tukaj na mizo in ki ga je koalicija s svojo večino izglasovali. Se pravi, da z navadno večino koalicija anulira ustavo, za katero potrebuje dve tretjine. Oprostite, spoštovane kolegice in kolegi, ampak to je protiustavno, to ni demokratično in to preprosto ni dostojno, niti dopustno.

V času največje zdravstvene krize, ko nam zdravstvo diha na škrge, ko in Vlada želi naš skupni javni denar porabiti za orožje, vemo pa kaj so prioritete. Prva prioriteta bi nam morala biti …