Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 89. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti in kot nadomestna članica poslanka gospa Mojca Žnidarič, nadomešča kvoto SMC. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, Kabinet predsednika vlade ter predstavniki vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevi red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIIJE ZA OKOLJE, LUKSEMBURG, 23. OKTOBER 2020. Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade 22. Oktobra 2020, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevam Evropske unije.

Naprošam državno sekretarko na Ministrstvu za okolje in prostor, doktor Metko Gorišek, da nam predstavi izhodišče za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju.

Hvala lepa za besedo.

In sicer ministri imajo danes na dnevnem redu predviden sprejem delnega splošnega pristopa, glede Evropskega podnebnega zakona in pa sprejetje sklepa sveta o biotski raznovrstnosti. Bila je že na dnevnem redu ena točka, ki so jo pa umaknili, in sicer to je bila točka glede potrditve nacionalno določenih prispevkov EU, za posredovanje sekretariatov okvirne konvencije Združenih narodov, o spremembi podnebja, ki je ne bodo danes obravnavali.

Zdaj, če na kratko obrazložim posamezne teme današnjega sveta v Luksemburgu. In sicer Evropski podnebni zakon, to je 1. točka razprave, Evropski podnebni zakon je komisija predstavila 4. marca letos in je eden od temeljev evropskega zelenega dogovora, ki nakazuje tudi smer prehoda v nizkoogljično in krožno gospodarstvo. Predlog zakona v evropski pravni red vnaša zavajajoč cilj doseganja netoničelnih emisij. To pomeni, da neko podnebno nevtralnost dosežemo do leta 2050 na ravni EU. Kar bo doseženo preko trajnega in postopnega zmanjševanja teh emisij, ob kratkem povečanju odvzemom emisij po naravnih in drugih ponorih. Predlog podaja močan politični signal, saj sporoča, da evropska podnebna pot do leta 2050 nepovratna in daje jasne usmeritve investitorjev glede nadaljevanja razvoja EU ter omogoča, da EU izpolni svoje mednarodne zaveze, v okviru Pariškega sporazuma.

Sestavni del zakona je tudi vmesni cilj zmanjševanja emisij do leta 2030. In sicer komisija je nekako predložila, je torej dala predlog, da naj bi bil ta na ravni EU 55 %. Nov podnebni cilj za leto 2030 bo pa najprej moral potrditi Evropski svet / nerazumljivo/ ki je predvideno decembra, zato bodo ministri v okviru današnjega sestanka, skušali doseči soglasje glede ostalih elementov predloga in s tem potrditi delni splošni pristop glede evropskega podnebnega zakona. Zdaj, da tu predstavil stališče Republike Slovenije. In sicer Republika Slovenija podpira doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 na ravni EU. Evropski podnebni zakon bi tudi dal pomemben signal v mednarodnih pogajanjih in spodbuda ostalemu svetu, da sledi EU v teh ciljih.

Pri implementacijah politik in ukrepov za dosego tega cilja se bo Slovenija zavzemala za dosledno spoštovanje nacionalnih okoliščin in različnih izhodiščnih položajev posameznih držav, ter s tem pravičnosti in solidarnosti med državami članicami. Ključnega pomena pa je, da se bo pri načrtih za zmanjševanje emisij, še naprej upoštevala pravica držav članic, za določitev lastne energetske mešanice, se pravi obnovljivih virov in pa načelo tehnološke nevtralnosti. Slovenija je kot država članica, z najvišjim deležem zavarovanih območjih Natura v Evropi, jih imamo 37 %, je tudi nekako izpostavila, da je na račun tega tudi umeščanje določene infrastrukture obnovljivih virov energije zato otežkočeno in tu se bomo zavzemali tudi za ustrezno ovrednotenje velikega prispevka k evropskim ciljem, z ohranjanjem biotske raznovrstnosti.

Slovenija se tudi strinja, da mora nov podnebni cilj, najprej potrditi Evropski svet, zato se strinja s sprejemom delnega splošnega pristopa, ki je tema dnevnega reda danes glede podnebnega zakona, kar bo omogočilo potem začetek pogajanj v Evropskem parlamentu.

2. točka sveta je, Sklepi o biotski raznovrstnosti. Tu Evropska komija v sklopu evropskega zelenega dogovora že je predstavila strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Vrnimo naravo v naše življenje, namen katere je opredeliti vlogo ohranjanja biotske raznovrstnosti, pri krepitvi odpornosti naše družbe na prihodnje pandemije in druge grožnje, kot so vplivi podnebnih sprememb, gozdni požari, neustrezna prehranska varnost in pa izbruhi bolezni, tudi. Kot odziv na predstavljenost / nerazumljivo/ je nemško predsedstvo pripravilo predlog sklepov sveta in v teh sklepih se potrjuje cilje strategije EU in izpostavlja potrebo po zagotavljanju vzajemne podpre vsem iniciativam iz evropskega zelenega dogovora, ter s cilji na področjih prehranske varnosti, zdravja, podnebnih sprememb in pa trajnostne rabe kopenskih in morskih naravnih virov.

Svet se opredeljuje do vseh štirih predlaganih sklopov, soočenja z glavnimi dejavniki izgube biotske raznovrstnosti. V sklopu tega ambicioznega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 svet podpira pričakovanje komisije, da bo na globalni ravni, cilji in zaveze vseh držav, odražale ambicijo in zaveze EU, kar naj se odraža v ambicioznem dogovoru, tudi na 15. zasedanju konferenc držav pogodbenic, s konvencijo o biološki raznovrstnosti. Slovenija pozdravlja predlagane sklepe nemškega predsedstva. Kot z biološko raznovrstnostjo Slovenija bogata država, na katerimi med drugim temelji velik del turizma, z njimi povezanimi dogodkov in delovnih mest, pozdravlja z zastavljenim ciljem EU, s katerimi bo lahko z zgledom vodilna v mednarodni skupnosti na tem področju.

Prej sem že omenila, da v Sloveniji imamo že obstoječih 38 % ozemlja v področju oziroma na območju Natura 2000, kar pomeni, da smo cilj, ki ga je Evropa postavila, že presegli. Torej nekako naše stališče je, da nebi povečevali zavarovanih območij, ampak da bi ta zavarovana območja ustrezno upravljali in seveda iz tega tudi potem omogočali ekosistemske storitve. Pri izboljšanju učinkovitosti upravljanja teh območij bo pomemben mejnik vključevanja ukrepov varstva biotske raznovrstnosti v predpise in pa tudi programe ključnih sektorjev, ki so povezani tudi s sofinanciranjem sredstev Evropske unije. Kot primer dobre prakse, Slovenija posebej podpira pomen opraševalcev za biotsko raznovrstnost in pa ekosistemske storitve, kot sem že prej omenila, za prehransko varnost ter izpostavlja potrebo po zaustavitvi njihovega upada. Namreč veliko območij, ki so pod Naturo, je možno ekosistemsko še vedno koristiti tudi v kmetijske in ostale namene, seveda z ustreznimi ukrepi in pod ustreznimi pogoji.

Tako, da pod točko razno, bo pa Evropska komisija predstavila nove zakonodajne predloge, ki pa še niso sprejeti oziroma so v pripravi in sicer uredbo o 8. okoljskem akcijskem programu, spremembo Aarhuške uredbe o dostopu do informacij na področju okolja in pa strategijo o kemikalijah.

Hvala lepa.

Hvala, državni sekretarki, za predstavitev izhodišč za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju.

Odpiram razpravo. Doktor Trček.

Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.

Seveda uvodoma bom rekel, Socialni demokrati podpiramo evropski podnebni zakon, tudi iz razloga, ker politična afiliacija, ki ji pripadamo je nekako pobudnik teh zadev v Evropskem parlamentu. Pa da ne bom predolg. Priznam pa da imam in imamo neko težavo. A veste, med tem, kaj je ubesedovala zdaj gospa državna sekretarka, s čimer se v veliki meri strinjam in s tem, kar je pretekli petek ubesedoval predsednik vlade, na vrhu EU v Bruslju. Citiram: “Razglasitev 38 % ozemlja Slovenije za področje Nature 2000 je bila strel v koleno.” Konec citata. Gremo dalje. Slovenija se je v preteklosti prištevala med podnebno ambiciozne države. Tokrat se nismo pridružili 11-im članicam EU. Da jih navedem. Nizozemska, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Švedska.

Mimogrede doktor Logar se je službeno zdaj nekako zadrževal v Baltskih državah, pa tudi nisem videl iz tistih povzetkov njegovih pogovorov, da bi to bila neka ključna zadeva. Skratka, ni se pridružila podnebno ambiciozni enajsterici. Evo še fuzbalsko, še predsedujočim bo to všeč, čeprav imamo največ zaščitenih območij in komentar Janše, citiram: “S podpisi raznih izjav, kjer se zavežeš k visokim ciljem, hkrati pa držiš figo v žepu in pričakuješ, da jih bodo drugi dosegli, se mi ne bomo ukvarjali.” Konec citata. Mislim 114. člen Ustave zelo jasno piše, kaj naj bi počel predsednik vlade. Ampak tukaj imamo eno zelo resno diskrepanco. Tudi če bi hotel razumeti početje predsednika vlade v luči nekih pogajalskih izhodišč se mi zdi, da bi po Hansu Morgenthau moralo biti to dosti bolj diplomatsko, če se tako izrazim.

Veste vi, gospa država sekretarka pravite, pošiljamo močne politične signale verzu sto, kar so citati. Zdaj je pa neka težava, to pa lahko odkrito priznam, da se mi s to Naturo 2000 nismo kaj dosti ukvarjali. Tudi s TNP-jem se kaj dosti ne ukvarjamo. Naredili smo TNP, potem se pa kregamo, na kateri strani Vršiča bo centrala tega TNP-ja. To bi človek pričakoval, da ima nek soroden režim, vsaj še Pohorje, pa še kaj. Mi smo se ukvarjali na ta način, kot je lepo izpostavljam, gospa državna sekretarka, da je to v bistvu bogastvo Slovenije, na katerem bi tudi mogli graditi turizem. Odkrito povedano, bral sem tistih 299 strani tega, kar je bila Černačeva ekipa zadolžena, da pošlje v Bruselj. Je še neka draft verzija, res je. Tudi tam se ne vidi neka ta naša ambicioznost in zavedanje bogastva, ki ga imamo. Tam so neka malo bolj obča mesta. Po eni strani bomo kao razvijali zeleno, to se nauči ubesedovati, še najmanj talentiran politik, pa ne mislim tukaj na Janšo, da ne bo pomote.

Sočasno imamo pa potem velike težave z izvedbenostjo tega. Tam potem greste brati, ti pa mi smo za zeleno, na tem bomo razvijali turizem, ah, potem bomo pa s temi penezi zgradili šestpasovnico okoli Ljubljane, čeprav smo imeli zmagovalca prvi dve mesti na Touru, bomo pa zgradili samo slabih 15 kilometrov kolesarskih poti v Prekmurju. A veste, zgolj nek tak primer. Progo proti Kočevju in kočevski Ribnici, kjer imamo neko izrazito biotsko pestrost tudi zaščiteno območja. Mislim, to je za Guinnessovo knjigo. Pa še tam se bo v Grosuplju prestopalo pa zgubljalo čas, da bodo ljudje rekli, ah zakaj bi pa jaz šel na vlak, saj to je preveč počasi, / nerazumljivo/ se z avtom trajbam v Ljubljano. A veste, to so neke zadeve, ki jih je treba resno nasloviti.

Potem imate, če gledam zakonodajo, energetsko področje je eno redkih področij, ker imamo en zakon obsežen, ki pokriva neko področje. Ni se to razdrobili na dva, tri, štiri zakone, potem še podzakonski akti, da je potem še večja možnost za luknje pa šlamastiko. Zdaj slišim nekako vladne, da je to preobsežno, da je to nepregledno in se bojim, da bomo dobili še tukaj neko veliko šlamastiko, pa tam že 2015 bi morali imeti nacionalni energetski koncept, pa kot vem, se še vedno paca, kar spet nekomu odgovarja.

Skratka, neka velika figa v žepu in verjetno je zelo nezahvalno biti ne nekih sekretarskih položajih in hoditi v Bruselj na te sestanke, če te potem, dejansko tisti prvi med enakimi, ki bi moral to zeleno zastavo Slovenije biotske pestrosti vihrati. Podobno kot Pahor vihra na kakšnih športnih prireditvah, te pa sklofta. Če rečem, da sem zgrožen, sled tega sem zelo vljuden v izrekanju. In da ne bom predolg. Danes bomo imeli neko točko dnevnega reda okoli lokalnih skupnosti in pogosto se potem pozablja, da naše vsakdanje življenje v veliki meri poteka v občinah. Upam, da ne bodo spet zaklenjene občine, če bomo vsi dovolj modri in odgovorni, ker se enostavno pozablja, da pa občine nimajo penezov za ukvarjanje s tem.

Skratka, če sklenem onkraj deklarativnosti, nas čaka še veliko dela. Zdaj, če resno mislimo to zeleno, potem osebno menim, da takšnih izpadov kot si jih je privoščil predsednik vlade pretekli teden v Bruslju, si ne smemo več privoščiti.

Hvala za besedo.

Magister Andrej Rajh.

Tako, hvala lepa za besedo.

V bistvu okolje predstavlja toliko izzivov, toliko kot je v njem deležnikov in ti izzivi so zato tudi tako pestri in zahtevni, ker je potrebno v njem usklajevati različne interese, različne potrebe in tudi različne poglede kako k tem stvarem pristopiti. Lahko se strinjamo, Slovenija ima 38 % svojega teritorija pod neke vrste zaščito Natura 2000, potem so pa še druga varovalni režimi, kot na primer ekološko pomembno območje in tako dalje. Tako, da če pogledamo, bom rekel na naravovarstveni atlas Republike Slovenije, bomo videli, da se v bistvu takšna območja prekrivajo, izmenjujejo. Ko se konča eno, se začne drugo.

In seveda to v praksi pomenijo določene težave pri izvajanju ekonomskih interesov. Mi naravi in okolja v bistvu ne moremo gledati samo v smislu okoljske funkcije, ampak ima tudi v bistvu ekonomsko funkcijo in mora ljudem omogočiti, v bistvu priložnost in možnost za razvoj in obstanek. Jaz teh varovalnih območij zato tudi ne vidim, kot nekaj, kar bi v bistvu razvoj omejevalo ali preprečevalo, ampak v bistvu kot izziv. Je pa seveda v tem smislu potrebno vse te interese, vse te deležnike ustrezno in enakomerno, enakovredno obravnavati. In tudi ne enega postavljati nad drugega. To se pa pri nas v prostoru dogaja. Imamo določene skupine, ki si na primer jemljejo izključno pravico, da samo oni ščitijo in varujejo okolje, na druge pa kažejo s prstom kot v bistvu nekega, ki hoče se na račun okolja mastit. Se pa moramo zavedati, da so potrebe v prostoru različne in da v bistvu morajo biti vse te ustrezno zadovoljene in zavarovane, obe zadevi, torej morajo biti zavarovane in zadovoljene.

To lahko naredimo samo z enim dialogom. Jaz bi tu v bistvu opozoril tudi na sredstva, ki jih bomo dobili za transformiranje premogovnih regij. Jaz si želim, da bo ta načrt, ki se pripravlja in sredstva, ki so temu namenjena, ustvaril nova delovna mesta, da bomo lahko opustili v bližnji prihodnosti fosilno proizvodnjo električne energije in rudarjenja. Da se ne bo ponovila napaka, kot se je zgodila v Zasavju, ko so bila namenjena sredstva za transformacijo in zapiranje rudnikov, pa se na primer regija ni transformirana. Bila so namenjena velika sredstva. Regija se ni transformirala, še več, kljub temu, da smo imeli jasno začrtano strategijo, se je po drugi strani delalo vse, da bi se odprl nov rudnik v Brnici.

Pravim, takšne napake v tej luči ne smemo ponoviti, ker se je to izkazalo kot katastrofa, za regijo, za delovna mesta in v bistvu škoda je pa dvojna. Torej v bistvu denar smo porabili, ljudem pa država ni omogočila ene normalne ali pa svetlejše prihodnosti. Sam, kot sem že prej povedal, območja Natura ne vidim, kot nekaj, kar bi omejevalo razvojne priložnosti gospodarstva. Bi pa želel, da ko se na primer, bom zelo konkretno povedal, ko se na primer na Muri izvajajo ukrepi, zdaj vemo da je bil za to območje, da so bila podeljena za en razvojni projekt bio Mura razvojna sredstva, mislim, da več milijonov evrov, da so v to vključeni vsi deležniki, ki jim je bila podeljena pravica upravljanja s tem prostorom. To se danes, v tem primeru ni zgodilo. In če se bodo takšne stvari dogajale, potem pomeni, da eni interesi ali pa ene pravice, ki so bile podeljene na teh območjih ne bodo izvajane ali pa so preslišane.

Tako, da v bistvu tukaj apeliram na ministrstvo in na vlado, da ko na primer ta sredstva podeljuje, da poskrbi, da bodo pri upravljanju vseh teh zadev, vključeni vsi deležniki. Ne pa da so eni izključeni. Jaz seveda pozdravljam vse te načrte Evropske unije. Jaz želim, da jim mi tudi kot država prisluhnemo in da se uspešno nekako borimo proti tem podnebnim spremembam in da tudi v bistvu nekako pripomoremo k biotski raznovrstnosti. Tudi to prepoznamo kot eno priložnost za razvoj turizma.

Hvala lepa.

Hvala magistru Rajhu.

Naslednja se je k besedi javila poslanka Violeta Tomić.

Najlepša hvala za besedo. Pozdravljene kolegice in kolegi.

V naši evropski skupini / nerazumljivo/ ki je zelena, tudi podpiramo seveda evropski podnebni dogovor in tudi biotsko raznovrstnost. Celo več. Mi smo in ves čas ugotavljamo, da je ta načrt, na ravni Evropske unije premalo ambiciozen. In ravno tako bom rekla, da je popolnoma neambiciozen program in signal, ki ga Slovenija pošilja v Evropsko unijo. Zdaj, če želite, da se ne naredi nič, potem beremo floskule. Slovenija se bo zavzemala, Slovenija se strinja, Slovenija pozdravlja, nikjer v enem stavku pa ne piše, kaj bomo naredili glede naših nevralgičnih točk, kaj bomo naredili glede, ne vem. Ta vlada je celo izglasovala in zavrnila predlog Levice, da se v Petišovcih ustavi freking. To je okoljsko izjemno sporna praksa in še celo Anglija, ki izvaja freking v Sloveniji prepove na svojem ozemlju freking, mi ga pa dobrovoljno sprejmemo v imenu kapitala, je to potem popolnoma v neskladju s podnebnim dogovorom.

Podtajnica na Počku, Anhovo, sežigalnice, sanacija Celjske doline in lahko bi naštevala še in še in nikjer v naši podnebni strategiji tega ni. Nasprotno, oprostite ne zaupam tej vladi, da bo karkoli naredila glede podnebnega dogovora. Če imamo okoljskega ministra Vizjaka, ki napada okoljevarstvenike in če imamo v protikoronskih paketih deregulacijo okoljske zakonodaje. Skratka, te jasne usmeritve voditeljev članic za brezogljično družbo, smo mi nekako izpustili, češ saj smo zelena destinacija, saj imamo 38 % zavarovane narave in saj jo imamo mogoče celo preveč. Ne zavedamo pa se, da bomo ena redkih oaz v Evropski uniji, ki se bo lahko pohvalila z zeleno destinacijo, če ne bo v naslednjih dveh letih delala isto, kot dela do zdaj. Kajti vemo vsi, neumno je početi isto in pričakovati drugačne rezultate. Mi moramo popolnoma spremeniti način razmišljanja, če želimo doseči podnebne cilje iz 2050 in elektrarne na Savi, s katerimi sedaj briljira okoljski minister, zdaj ne vem ali je za gospodarstvo ali je za okolje in vse to sigurno ne pelje v to smer.

Omenjali ste opraševalce. Ko bo konec s čebelami, bo konec tudi s človeštvom na Zemlji. Še vedno imamo neekološko kmetovanje, še vedno imamo kemikalije. Skratka, še vedno streljamo zaščitene živali in ne naredimo tega, da bi recimo drobnico zaščitili. Nikjer ne vidim strategije in veste spopadamo se z virusi. In kako drugače v takšnem svetu, kjer se nam polarni led topi in še marsikakšen virus, ki ga ne poznamo in nismo navajeni na njega, bo prišel.

Tako, da jaz bi pričakovala bolj ambiciozen plan in seveda nekaj, kar bi spremenilo eno strategijo za spremembo KURS-a in ki je nismo videli tukaj in beremo samo neke načelne, bom rekla floskule. Žal mi je, da Slovenija ne spoštuje tega, da je majhna, da je posebna, da je zelena, ampak tekmuje z nekaterimi, recimo ki bi hoteli biti energetsko umazani. Še dobro, da nismo v Afriki, kajti tam tudi nihče ne gleda na ljudi in na okolje, ampak imamo vsaj mogoče, kot evropski dogovor kakšne zaveze. In veste, tudi naša pomoč, ki jo dobimo iz Evropske unije, bo zelo hitro vezana tudi za spoštovanje okoljskega dogovora in takrat upam, da se bodo vsaj zaradi finančnih ciljev, naše prioritete spremenile, če se že ne zaradi moralno etičnih in okoljskih.

Hvala.

Hvala poslanki Violeti Tomić.

Besedo ima poslanec gospod Boris Doblekar.

Hvala za besedo.

Jaz vsekakor podpiram vse kar je povedala država sekretarka, v imenu ministrstva. Poslušam tele razprave in moram reči, ko se spomnim od začetka mandata, dve leti in pol bo, ko smo govorili o Naturi 2000, ko smo govorili o ekologiji, o zelenem, o naravovarstveništvu in tako naprej. Seveda se pojavljajo različna mnenja, so različna stališča in nekaj je teorija, nekaj je pa praksa. Eni lahko govorite in fantazirate, teoretizirate, ampak v praksi so stvari popolnoma drugačne. In moram reči, da se jih je to ministrstvo oziroma ta vlada tudi teh zadev, kar se tiče današnje seje lotila dokaj resno in rezultati so že tukaj vidni, otipljivi in tudi sporočila, ki jih bo prinesla v Evropo Slovenija, pod zdajšnjo vlado, so popolnoma drugačne, kot pa prej.

Zdaj Socialni demokrati ste tudi zeleni in tako naprej poslušamo. Na oblasti ste od leta 1945 in če malo pogledamo, kako izgleda Slovenija po vseh teh letih vaše oblasti, pa pogledamo vsa ta zaščitena področja, pogledamo v nakopičene smeti, tudi sinoči smo lahko eno oddajo gledali v naravi. V naravi na deset tisoče, sto tisoče ton odpadkov leži, onesnažuje okolje, zastruplja okolje, zrak, ljudi, živali. To po moje ni zeleno. In takšno stanje ste pripeljali doslej, ki ga mora ta vlada reševati. Vse čestitke ministru Vizjaku, ki se je lotil te problematike na resen način in pa tudi sprejeli smo nov zakon, ki bo v prihodnje deloval tako, da se to ne bo več dogajalo.

Odlagališča, od Rakovnika do Mežice, do Celja, do ni da ni. Vse to je bilo pod oblastjo Socialnih demokratov. Dajmo si naliti čistega vina in priznati, kako se je delalo z naravo, kot svinja z mehom. Kup nevladnih organizacij, ki jih omenjate in tako naprej. Ja, saj prav da so, ampak glejte, koliko milijonov evrov dobivajo te organizacije, pa si upam reči, da moja mati ali pa en razred osnovne šole naredi več za naravo, ko gredo v akcijo čistiti okolje ali pa kar se tiče ozaveščanja okolja, ozaveščanja ljudi do pravilnega odnosa do okolja, so naredili več, kot pa marsikatera ta nevladna organizacija, ki je dobila milijone evrov. Pač glejte, to tako je. In mi smo seveda v tistem prejšnjem sistemu, ko smo delali z naravo kot svinja z mehom daleč zadaj za Evropo, za evropskimi državami, ki so imele na tem področju red, disciplino, tudi tisto, kar je pisalo na papirju, na teh uredbah in tako naprej, ko se radi sklicujemo, je bilo to seveda uveljavljeno tudi v praksi. In ne moremo zdaj, ne moremo mi lovimo evropske države za rep, kar se tega tiče. In če bomo samo govorili pa fantazirali, pa se stalno obregali ob predsednika vlade, ki je po mojem mnenju pravilno povedal v zelo kratkem stavku, kar se tiče Nature 2000 z 38 % ozemlja zaščiteno v Sloveniji.

Glejte, tudi tukaj bo treba enkrat nekaj narediti. Mi smo že daleč presegli tudi vse evropske države, kar se tega tiče. In zdaj seveda reči, bomo pa na teh področjih, so to novi izzivi, bomo gradili turizem, spet bomo služili in tako naprej. Lahko je to reči, lahko je nekaj govoriti, nekaj iz nekih pisarn, foteljev, ampak na terenu ali pa v lokalnih skupnostih, občinah, krajevnih skupnostih, kmetih, pridelovalcih hrane, ko se pa soočajo vsakodnevno s temi zadevami, pa to niso novi izzivi. To niso novi izzivi, to je realnost. In s tem živimo. Tako, da so to večkrat ovire, kot pa dobro. Je pa prav, vsi se strinjamo, da zaščitena območja morajo biti in da je Slovenija lepa, zelena, opraševalci, narava, biotska raznovrstnost, ni da ni, mi lahko o tem govorimo še pa še. Pojdimo malo na teren pogledati pa bomo videli, kako tam izgleda.

Ta recimo, ki sem jo zdaj slišal, streljamo vse povprek po gozdu, zaščitene živali, zveri, ne naredimo pa nič za drobnico. Seveda naredimo. Za drobnico naredimo, če odstranimo živali, ki jo ogrožajo, če se preveč ne množijo, ne vse, ampak delno. In dajmo biti realni pri teh zadevah. Spoštujmo stroko, poglejmo kmete, poglejmo po terenu, pojdimo si pogledati zadeve, pa je potem malo lažje potem razpravljati, govoriti in bo potem tudi nekaj tudi od tega. Tako, da jaz vsekakor podpiram stališče, ki je pripravljeno, ki gre v Evropo, kar se tiče teh zadev. Upam pa, da se bo nekoč, v prihodnosti tudi ta Natura 2000, se bomo mogli kar resno vsesti in pa tudi pogovoriti in kakšno zadevo tudi spremeniti. Ampak seveda tako, da bomo poznali zadeve s terena, ne da bomo samo teoretizirali.

Hvala lepa.