20. nujna seja

Mandatno-volilna komisija

15. 10. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Pričenjam 20. nujno sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije, vabljene, ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Rad bi vam na začetku podal informacijo, da imamo danes na razpolago čas do 10.30 ure, ker ob 11. uri se začne izredna seja v tem Državnem zboru. Jaz verjamem, da bomo v tem času zaključili to sejo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice oziroma člani: Ferenc Horváth, Matjaž Han, Brane Golubović. Na seji kot nadomestni članice oziroma člani sodelujejo Mojca Škrinjar nadomešča Anjo Bah Žibert.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni reda: 1. Predlog za izvolitev sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije in 2. Predlog za imenovanje članice Sveta Banke Slovenije – viceguvernerke. 9. 10. 2020 ste prejeli predlog za razširitev dnevnega reda seje z naslednjo točko: Predlog sklepa o spremembi Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom.

Želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališče o predlogu za razširitev dnevnega reda seje? (Ne.) Če ne, glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje, z novo 3. točko. Glasujemo.

Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu Udis, saj vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas prosim za predhodno opozorilo, saj moram v takem primeru v skladu s 1. členom Poslovnika, sejo zapreti za javnost.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV SODNIKA USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru predložil predsednik Republike Slovenije. Predlog ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

K tej točki, in naslednji točki dnevnega reda, sem vabil: Urad predsednika Republike Slovenije - seje se udeležuje gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki jo prav lepo pozdravljam.

Uvodna pojasnila: Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 163. člena določa, da je Ustavno sodišče sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli Državni zbor, na način, ki ga določa zakon, v drugem odstavku navedenega člena pa, da se sodniki izvolijo izmed pravnih strokovnjakov. Zakon o ustavnem sodišču v 9. členu določa, da je za sodnico oziroma sodnika Ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. V skladu s prvim odstavkom 14. člena navedenega zakona, sodnika Ustavnega sodišča izvoli Državni zbor s tajnim glasovanjem, z večino glasov vseh poslancev.

Predsednik Republike Slovenije Državnemu zboru za sodnika Ustavnega sodišča, namesto sodnice, ki ji je mandat potekel 14. julija 2020, predlaga dr. Anžeta Erbežnika. Predlog predsednika Republike Slovenije je v skladu z drugim odstavkom 13. člena Zakona o ustavnem sodišču obrazložen, priloženo pa je tudi pisno soglasje kandidata.

Želi gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije predlog dodatno obrazložiti? (Da.)

Izvolite, beseda je vaša.

Nataša Kovač

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, hvala lepa.

Predsednik republike je potem, ko je na podlagi prvega javnega poziva za zbiranje kandidatur za izpraznjeno mesto sodnika Ustavnega sodišča, predlagani kandidat ni dobil zadostne podpore za izvolitev, objavil nov javni poziv. Nanj se je prijavilo 5 kandidatov – dr. Anže Erbežnik, Marjan Lekše, mag. Boštjan Pintar, dr. Rok Svetlič in mag. Marko Starman. Predsednik je vse kandidature presodil, se pogovoril skupaj s sodelavci s kandidati in opravil tudi posvetovanja z vodji poslanskih skupin. Na tej podlagi se je odločil, da Državnemu zboru v imenovanje za mesto ustavnega sodnika predlaga dr. Anžeta Erbežnika, doktorja pravnih znanosti in izrednega profesorja na Evropski pravni fakulteti.

Dr. Erbežnik je po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti, uspešno zaključil magisterij na European Institute of Public Administration v Luksemburgu, doktoriral pa na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Trenutno je svetovalec, pravni svetovalec, pri Odboru za pravosodje, notranje zadeve in temeljne svoboščine Evropskega parlamenta. Od leta 2009 dalje opravlja delo asistenta docenta in sedaj izrednega profesorja, na Evropski pravni fakulteti, kjer je tudi nosilec predmetov kazensko pravo, kazensko procesno pravo, ustavno in mednarodno kazensko pravo in gospodarsko kazensko pravo. Je tudi predstojnik katedre za kazensko pravo. Dve leti je bil gostujoči raziskovalec, poslan s strani Evropskega parlamenta in strokovno znanje izpopolnjeval na Univerzi Berkeley v Kaliforniji. Je avtor številnih člankov in publikacij. Med drugim je soavtor monografije učbenika Kazensko procesno pravo Republike Slovenije, ki je celovit pregled slovenskega kazenskega postopka s primerjalno pravnimi vidiki in je med prvimi te vrste v Sloveniji.

Dr. Erbežnik je odličen pravni strokovnjak, s potrebno osebno in strokovno integriteto, za opravljanje te pomembne funkcije. To sta omenila v svoji podpori in »predlagateljstvu« kandidature, gospod Juan Fernando López Aguilar, profesor za ustavno pravo in nekdanji pravosodni minister Kraljevine Španije, ki je sicer predsednik Odbora Evropskega parlamenta za državniške svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in prof. dr. Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik Ustavnega sodišča in nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice.

Dr. Erbežnik je svoje obsežno akademsko znanje, izkušnje, na pomembnem področju vpetosti in prepletenosti nacionalnih pravnih sistemov z evropskim pravnim redom in / nerazumljivo/ posluh za ključne sodobne pravno ustavne dileme varovanja človekovih pravic uspešno predstavil tudi na včerajšnji javni predstavitvi svoje kandidature in predlagam vsem poslankam in poslancem, v kolikor tako želijo, da si to javno predstavitev morda tudi ogledajo.

Na podlagi vsega navedenega je mogoče utemeljeno pričakovati, da bo dr. Anže Erbežnik v primeru imenovanja, svoje delo opravljal strokovno, vestno in odgovorno. Na podlagi stališč poslanskih skupin, na posvetovanjih pri predsedniku republike, je mogoče sklepati, da ima kandidat tudi zadostno podporo za izvolitev.

Na podlagi vsega tega predsednik republike predlaga Državnemu zbora, da dr. Anžeta Erbežnika imenuje za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Hvala lepa.

Ivan Hršak

Najlepša hvala za to dodatno obrazložitev.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Izvoli, Franc Jurša. / oglašanje iz dvorane/

Aha, mikrofon, če lahko izklopite prosim. / oglašanje iz dvorane/

Predsednik, hvala za besedo.

/ nerazumljivo/ poslanske skupine povem, da smo v poslanski skupini imeli razgovore z vsemi tistimi kandidati, ki so izkazali interes. Seveda, nekatere podatke pa smo črpali tudi iz prejšnje predstavitve posameznikov. Izoblikovali smo tri predloge in tri predloge dali tudi predsedniku republike. Med temi predlogi je bil tudi dr. Anže Erbežnik.

Tako da, bomo, na osnovi teh razprav, ki smo imeli v poslanski skupini, dr. Anžeta Erbežnika tudi podprli.

Hvala.

Ivan Hršak

Hvala lepa.

Besedo ima Andreja Zabret.

Izvoli.

Ja, hvala za besedo.

Zdaj, jaz bi se predvsem navezala na to, da je predsednik Ustavnega sodišča, dr. Rajko Knez že večkrat izrazil upanje, da ko se odločevalci odločamo o izbiri ustavnega sodnika, da tudi upoštevamo profil kandidata, katerega izvolimo za ustavnega sodnika in kot veste, je pač delo na Ustavnem sodišču razdeljeno na področja, zato je tudi dobro, da je sam ustavni sodnik domač na kakšnem pravnem področju in sprašujem se, ali je smiselno imenovati dr. Erbežnika, ki je strokovnjak za kazensko pravo, ali ne bi bilo smiselno, da bi imenovali kakšnega drugega pravnika, ki mu je bolj blizu področje socialnega prava, pravic delavcev in tako naprej?

Sicer je to vprašanje verjetno bolj za predsednika republike, ampak vseeno, podajamo v Poslanski skupini LMŠ ta pomislek. Zato tudi, v sled tega, v Poslanski skupini LMŠ dr. Erbežnika ne moremo podpreti.

Ivan Hršak

Hvala.

Želi še kdo razpravljati? (Da.)

Violeta Tomić, izvoli.

Kot vemo, je prejšnji poskus z gospodom dr. Andražem Terškom neslavno propadel, saj ga je predsednik Borut Pahor imenoval, ko mu je bila zagotovljena velika podpora. Potem pa so se zgodili, očitno pritiski stranke SDS in so koalicijske partnerice temu kandidatu javno izrekale podporo, tajno pa glasovale proti, ker je tajno, nikoli ne bomo izvedeli, kdo je izvedel ta manever.

Zdaj, zdaj imamo pred sabo gospoda Anžeta Erbežnika in omenjate osebno in strokovno integriteto. Pa bi vas jaz vprašala, tudi predsednik je rekel, da izpolnjuje visoka strokovna merila za opravljanje funkcije ustavnega sodnika, kajne. Mislim, to je ena floskula, ki jo predsednik pač vsakokrat izreče, kajti pospremi kandidaturo, je pa dejstvo, kajne, da ta isti gospod ima neko dvomljivo osebno integriteto, kajti, že to, da pravo uporablja za to, da se bori za svoje osebne pravice in kadarkoli ni kje izvoljen, to inštitucijo toži, meni postavlja res globoko vprašanje o integriteti takšnega kandidata, za najvišjo funkcijo ustavnega sodnika.

Pa če samo malo naštejem, kajne. Leta 2018, ko se je prijavil za slovenskega sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu, je pač pred upravnim sodiščem potem izpodbijal sklep in mnenje Sodnega sveta in zahteval razveljavitev aktov Sodnega sveta in celo »zadržitev« imenovanja slovenskega sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije do pravnomočne sodbe. Seveda je Vrhovno sodišče njegove zahteve v celoti zavrnilo, k sreči. Potem, je na drugem, ponovljenem razpisu, ga Sodni svet seveda normalno ni imenoval, kot enega najboljših kandidatov. Sodni svet je verjetno inštitucija, ki ji moramo zaupati v tem parlamentu, ker so tam res strokovnjaki, ki predlagajo kandidate, ki so po njihovi presoji najbolj primerni. In je gospod vložil ustavno pritožbo in prijavil sum korupcije na KPK zoper člane Sodnega sveta in seveda, je bil neuspešen, kajti, sum korupcije niti prav nič ni bilo potrjeno, pač kandidat ni bil primere objektivno.

Potem je seveda v medijih izdatno pljuval in diskreditiral Sodni svet. Čeprav je Sodni svet pač rekel, da, pa če naj citiram, »od ostalih kandidatov pa bi pričakovali ravnanje, ki ustreza dostojanstvu funkcije, za katero se potegujejo. Preusmerjanje pozornosti z dejstva, da je Sodni svet med prijavljenimi utemeljeno podprl priznane strokovnjake, ki bi bili lahko odlični kandidati za mesto sodnice oziroma sodnika Splošnega sodišča Evropske unije, z navajanjem delnim, neresničnih in iz konteksta iztrganih informacij, kljub morebitnemu nestrinjanju in osebni prizadetosti posameznih drugih kandidatov, ob tem, da jih Sodni svet ni podprl, ni ne dostojno in ne primerno.« Tako Sodni svet o tem vašem kandidatu Anžetu Erbežniku.

Zdaj, gospod je tožil tudi Evropski parlament, svojega delodajalca, če niste vedeli. Zato ker je zahteval povračilo za vzdrževanega družinskega člana, za ženo, ko še ni bila njegova soproga. Dosegel je pač poravnavo. Potem je tožil državo, za, ker so pričakovali od njega, da bo vrnil kadrovsko štipendijo. Potem je tožil Pravno fakulteto… Skratka, na Pravni fakulteti, ko je pisal doktorski študij, tričlanski senat njegove dizertacije ni odobril in na fakulteti pojasnjujejo, dr. Anže Erbežnik tako ni doktoriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

No, kaj se jim je takrat zgodilo? Prvič v zgodovini Pravne fakultete, je doktorski kandidat, gospod Erbežnik, zahteval oceno doktorske naloge na senatu brez soglasja mentorja oziroma mentorice. To se je zgodilo prvič, v zgodovini Pravne fakultete. In tudi zadnjič, ker so potem spremenili pravila, ki so bila potem jasnejša in so preprečevala takšne zlorabe.

In takšnega kandidata, predsednik države predlaga kot najbolj primernega, oprostite, ker očitno posluša in vsi koalicijski partnerji, SDS in njihovo komando. Kam gre država, vas sprašujem, s takšnimi ustavnimi sodniki, ki morajo skrbeti za ustavni red? Da ne rečem, da je tožil še cel kup drugih, tudi letalsko družbo, ker je bil – Adria Airways – ker je bil let odpovedan.

Skratka, v Levici tega gospoda ne bomo podprli. Vprašanje, če imamo dovolj glasov, da preprečimo novo kadrovsko katastrofo, ampak, osebna in strokovna integriteta na tega kandidata, je, verjemite, zelo, zelo, zelo vprašljiva. Pa vas prosim, premislite še enkrat, pretehtajte argumente in se vprašajte, ali nekdo, ki vsakega toži, ki mu ne prikimava, je pravi kandidat za ustavnega sodnika?

Hvala.

Ivan Hršak

Hvala.

Replika, Franc Jurša.

Hvala.

Glede na to, da je kolegica omenila koalicijske partnerje, jaz sem v moji kratki razpravi, v imenu poslanske skupine povedal, na kak način smo mi dejansko izoblikovali predloge in se ne dovoljujem oziroma vam ne dovoljujem, da govorite o tem, da je nekdo izvajal pritisk. Poslanska skupina je oblikovala predlog treh kandidatov in te tri kandidate smo tudi izpostavili na razgovoru pri predsedniku republike. Med temi je bil tudi dr. Anže Erbežnik.