Spoštovani kandidat za ministra dr. Jože Podgoršek, spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 23. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Imamo tri pooblastila, in sicer poslanko Nado Brinovšek nadomešča poslanka mag. Karmen Furman, poslanca Franca Kramarja nadomešča poslanec Marko Bandelli in poslanca Gregorja Židana nadomešča poslanka mag. Meira Hot.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: predstavitev dr. Jožeta Podgorška, kandidata za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker do začetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Preden začnemo z obravnavo točke, naj vas samo spomnim, da je v skladu s spremenjenim načinom glasovanja poslank in poslancev na sejah delovnih teles glasovanje možno samo z osebno glasovalno oziroma identifikacijsko kartico, ki jo vstavite v čitalnik.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV DR. JOŽETA PODGORŠKA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO.

Predlog kandidata za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 1. 10. 2020 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Gradivo ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.

Na sejo odbora je k tej točki vabljen dr. Jože Podgoršek, kandidat za ministra.

Dr. Jože Podgoršek, ki je predlagan za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena poslovnika poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Na začetku prosim dr. Jožeta Podgorška, kandidata za ministra, da se predstavi odboru. Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci ter ostali navzoči! Jaz bi pa prosil vseeno za predstavitev na powerpointu, če lahko kako vključimo.

Bomo uredili.

Ker smo že prej testirali in dela.

/ smeh/

Bomo uredili, samo moment.

Saj bom vseeno kar začel.

Zahvaljujem se vam za priložnost, da se vam lahko predstavim kot kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ne glede na končno razpravo in vaše končno mnenje si želim, da bi bile naše razprave, ne glede našo nadaljnjo pot, enako konstruktivne in vsebinske, kot so bile do sedaj.

Zaradi moje zbranosti in doslednosti mi dovolite, da tokratno predstavitev preberem. Kljub temu, da se tega načina komuniciranja poslužujem le redko. Zaradi podajanja dodatnih informacij bom svojo predstavitev kombiniral tudi s prosojnicami. Dovolite mi, da najprej spregovorim nekaj besed o meni, kot kandidatu. Od rojstva dalje živim na kmetiji, tudi sedaj vse življenje delam v kmetijstvu. Naj ne bo odveč, da omenim, da sem domačo kmetijo prevzel že pred 23-imi leti, da sem skoraj 20 let prideloval zelenjavo za največje trgovske verige v Sloveniji in da se kot mali predelovalec zelenjave izkusil tudi prodajo na tržnici v Ljubljani.

Na kmetiji se ukvarjamo tudi z gozdarstvom, zato v besedi kmetijstvo vedno upoštevam tudi gozdarstvo. Sam sem kmet, zato mi dovolite, da to besedo s ponosom uporabljam tudi v predstavitvi. Tudi izobrazbena pot je sledila temu področju. Po končani Srednji kmetijski šoli sem se vpisal na Študij agronomije. Po štirih letih študija sem diplomiral, nekaj mesecev pred diplomo sem se že redno zaposlil v zasebnem podjetju, ki se je ukvarjalo z razvojem tehnologij in prodajo repro materiala za pridelavo zelenjavo.

Naj omenim, da je v sektorju pridelave zelenjave še danes v uporabi marsikatera tehnologija, ki smo jo tudi z mojo pomočjo razvili in vpeljali na kmetijska gospodarstva že pred kot 20-imi leti. Kot področni direktor za slovenski trg, sem preko svetovanja in promocijskih aktivnosti spoznaval pridelovalce zelenjave v Sloveniji. Še danes za marsikatero njivo vem, čigava je. V času dela sem uspešno vpisal in tudi leta 2003 zaključil magistrski študij. Po sedmih letih sem svojo poklicno pot nadaljeval v šolstvu in raziskovanju. Zaposlil sem se na Zavodu GRM Novo mesto.

Pomemben rezultat dela na raziskovalnem delu je bila ustanovitev visoke šole za upravljanje podeželja, leta 2013 in akreditacija programa. Bil sem prvi dekan s polnimi pooblastili. Uspešno smo vpisali prve generacije študentov, prišli do prvih diplomantov, kar štejem za uspešen pričetek nove zasebne visoke šole. V času dela na šoli sem uspešno vpisal in leta 2009 tudi zaključil doktorski študij agronomije na Biotehniški fakulteti.

Marca 2015 sem bil na Vladi Republike Slovenije imenovan za prvega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Septembra 2018 sem bil imenovan na mesto državnega sekretarja, kjer sem se imel prvič v življenju priložnost spoznati z realno, dnevno in strateško kmetijsko politiko. V tem času sem se pogosto srečeval z vami na različnih odborih, kjer smo skupaj razpravljali o številnih temah in kot sem že omenil, vedno ohranjali vsebinsko bogato razpravo. Kjer za politična preigravanja pogosto ni bilo prostora.

Naj za konec moje osebne predstavitve še omenim, da sem tudi oče čudovitih petih otrok, ki bodo vedno moj ponos in moja skrb. Prav tako sem že sedaj dolžan zahvalo tudi moji družini za izjemno podporo pri mojem dosedanjem delu in tudi pri odločitvi za kandidaturo, zaradi katere smo danes tukaj.

Spoštovani, dovolite mi, da se dotaknem še področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zavedam se, da je pred nami izjemno delovno obdobje polno iskanja kompromisov, sodelovanja z deležniki, sodelovanja z vami, spoštovane poslanke in poslanci. Zato bomo zagotovo večkrat prišli k vam povprašati tudi za vaš nasvet, saj sem prepričan, da bo želja za novo programsko obdobje, za nekajkratnih dejanskih finančnih možnosti, skupne kmetijske politike. Glede na moje poznavanje različnih mnenj deležnikov se bojim, da vsebinsko marsičesa ne bo mogoče uskladiti. In v teh primerih bomo morali prevzeti odgovornost in presoditi kako naprej. kajti naši deležniki vedno podpirajo pobude po dodatnih sredstvih za posamezen sektor do trenutka, ko je potrebno dogovoriti kje ta sredstva zmanjšati.

Že sedaj je tako. Zato bo novo programsko obdobje svojevrsten izziv. Predlagam, da najprej pogledamo vsaj osnovne podatke o slovenskem kmetijstvu. Slovensko kmetijstvo je strukturno še vedno precej pod povprečjem evropskega kmetijstva. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obsega 6,9 hektarjev kmetijskih zemljišč. V Sloveniji imamo okoli 70 tisoč kmetijskih gospodarstev, v letu 2020 je subvencijsko vlogo oddalo 56 tisoč 500 kmetijskih gospodarstev. Obdelujemo okoli 480 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega jih je dobrih 50 tisoč hektarjev v lasti Republike Slovenije. Kar slabih 80 % zemljišč v uporabi je v območjih z omejenimi dejavniki, okoli 25 % v območju Natura. Prav tako beležimo vsakoletno rast kmetijskih zemljišč v uporabi v ekološki kontroli. Smo že nekje na okoli 50 tisoč hektarjih na okoli 3 tisoč 800 kmetijskih gospodarstev. Še vedno je najpomembnejša kmetijska panoga živinoreja, saj se z govedorejo ukvarja okoli 55 tisoč kmetijskih gospodarstev, skupaj redijo okoli 420 tisoč glav velike živine. To je na nek način razumljivo, saj je travnikov in pašnikov kar 57 % glede na vsa kmetijska zemljišča v uporabi. Na živinorejskih kmetijah je še vedno najpomembnejša panoga govedoreja. Od 480 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi imamo njiv in vrtov 37 % in 6 % trajnih nasadov. Se vidi tudi na sliki. Ne glede na nizek BDP v kmetijstvu, kmetijstvo prispeva okoli 2,3 % k BDP, je kmetijstvo pomemben zaposlovalec. Na kmetijskih gospodarstvih dela okoli 200 tisoč oseb, od tega kar 97 % na družinskih kmetijah, ostali v zadrugah in v kmetijskih podjetjih. Ne glede na to, da nekateri v Sloveniji ne želijo slišati za pojem samooskrba, je vendarle pomembno, da poznamo bilance pridelave in porabe hrane v Sloveniji in to kljub temu, da te številke ne povedo vsega, saj se iz naših kmetijskih gospodarstev veliko mleka in živali izvozi v druge države, kupujemo pa prehranske izdelke iz drugih držav. Pa vseeno se mi zdi pomembno, da tudi o tem spregovorim. Stopnja samooskrbe, zlasti na rastlinskem delu med leti precej niha in je odvisna od aktualnih letnih pridelkov. Glede na majhnost naše lepe Slovenije se vsak odmik od običajne letine odraža v bilancah. Najbolj smo samooskrbni pri živinorejskem delu z izjemo v prašičerejskem sektorju. Pri rastlinskem delu smo samooskrbni od 40 % pri sadju in zelenjavi ter do 90 % pri koruzi za zrnje. Stopnja samooskrbe z medom niha glede na letino med 40 in 60 %. V Sloveniji je izjemno pomembna panoga tudi gozdarstvo. Trenutno imamo okoli 1,2 milijona gozdov, milijona hektarjev gozdov, kar predstavlja slabih 59 % celotne površine Slovenije. 20 % gozda je v lasti Republike Slovenije, z njim gospodari družba SiDG, ostali so v zasebni lasti, nekaj malega pa jih je tudi v lasti občin. Gozdovi so v lasti preko 400 tisoč lastnikov gozdov, zato je posestna struktura izjemno neugodna, iz tega naslova pa sledi tudi težavno sledenje načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Lovstvo je v Sloveniji urejeno skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu. Menim, da je zakonodajna osnova ustrezna, omogoča trajnostno upravljanje z divjadjo, ki je po zakonu državna last, med divjad pa ne uvrščamo velikih zveri, medved, volk in ris spadajo med velike zveri, upravljanje z njimi spada pod resor Ministrstva za okolje in prostor kot vseh drugih zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst. Zaradi grožnje afriške prašičje kuge bomo v nadaljevanju z visokim pritiskom na odvzem divjega, bomo nadaljevali z visokim pritiskom na odvzem divjega prašiča, prav tako pa tudi jelenjadi in srnjadi, saj v nekaterih okoljih povzročajo prekomerno škodo v gozdovih, kakor tudi na kmetijskih površinah. V Sloveniji je pomembno tudi ribištvo, tako morsko kot sladkovodno, zato si želim, da bi bili na morskem ribištvu bolj ambiciozni, saj smo na nivoju EU dosegli ugoden dogovor o ribolovnem naporu, ki ga Slovenija lahko izvaja v Jadranskem morju, torej slovenski ribiči. Živilsko-pridelovalni sektor je zelo pomemben del naše verige preskrbe s hrano in je po letu 2010, ko je tudi ta sektor, skupaj z ostalim gospodarstvom beležil najslabše rezultate, se rezultati vztrajno izboljšujejo iz leta v leto. Konec lanskega leta je v tem sektorju delovalo 745 podjetij, zaposlovali so 14 tisoč 600 delavcev. Želim si, da bi se ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Izjemno pomembna naloga našega resorja je zagotavljanje varne hrane. V ta namen je bila pred leti ustanovljena tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Uprava mora v vsakem času izvajati nujna dela med katere spada prisotnost v procesu pridelave mesa in pregled pošiljk ob izvozu ali uvozu v države ali iz držav izven območja EU. Prav tako stalno zagotavlja preglede pri nosilcih kmetijske in živilske dejavnosti in o rezultatih obvešča javnost, pri čemer zlasti izpostavlja kršitve, ki lahko pripomorejo k nevarnosti za potrošnike. Glede na burno razpravo v zvezi z delovanjem uprave in izvedenimi popravljalnimi ukrepi v prvih mesecih letošnjega leta, so se polemike glede delovanja uprave zaključile, zato menim, da uprava deluje dobro, redno in pravočasno obvešča o neskladjih in javnost informira na podlagi relevantnih podatkov in ocen tveganja. Naredili bomo vse, da tako ostane tudi v prihodnje in da bomo slovenskim potrošnikom ponudili ustrezno predvsem pa varno hrano. Izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike, aktualnega programskega obdobja teče dobro, v primerjavi z ostalimi EU državami celo nadpovprečno. Do sedaj smo že odobrili preko 85 % vseh sredstev, ki so na razpolago v tem programskem obdobju in izplačali okoli 65 % sredstev. Po zaključku sedaj razpisanih ukrepov bomo pripravili analizo odobrenih sredstev in v primeru zadostnega ostanka sredstev razpise še enkrat ponovili. Ker ne bi rad, da bi kdorkoli imel napačna pričakovanja, mi dovolite, da danes ne dam konkretne napovedi ukrepov, za katere bomo razpise ponavljali. Zelo verjetno se nam obeta enoletno prehodno obdobje.

Naj podam še par osnovnih informacij o Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po proračunu in po številu zaposlenih je to relativno velik sektor. Skupaj z organi v sestavi zaposlenih dobrih 1000 oseb, od tega na MKGP okoli 280, ostalo v organih v sestavi. Proračun ministrstva je v letu 2020 pospremil rebalans v višini 497 milijonov evrov, v letu 2021 je planiranih 527 milijonov evrov, v letu 2022 pa je planirano nekoliko manj sredstev 453 milijonov evrov, celoten nižji znesek gre na račun EU sredstev, saj še ni povsem jasnih izhodišč za predvideno prvo leto novega programskega obdobja. In kašni so načrti za leto in pol vodenja ministrstva? V kolikor mi bo zaupana ta odgovornost in v kolikor bomo v tej funkciji do konca predvidenega mandata seveda. Zelo odgovorna naloga, ki mene in mojo ekipo čaka, je sprememba nekatere zakonodaje, en od izjemnih prioritet pri sprejemanju zakonodaje bo sprejem zakonske podlage za preprečevanje afriške prašičje kuge. Do tega trenutka smo že vedno država prosta te bolezni, vendar se krog okoli nas zmanjšuje. Zato je že nekaj časa le vprašanje časa kdaj bolezen dejansko dobimo. Bolezen predstavlja resno grožnjo že tako oslabeli prašičereji, zato moramo nemudoma sprejeti ustrezne zakonske podlage za ustrezno ravnanje. Zagotovo se spomnite, da smo že lani marca pričeli z javno razpravo o spremembi zemljiške zakonodaje, torej Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in Zakona o dedovanju. Do danes smo zaznali potrebo še po nekaterih manjših spremembam tudi v nekaterih drugih zakonih vse z namenom za izboljšanje zemljiške kmetijske politike. Ključna dilema, ki je pri tem nastala je podaljševanje obstoječih zakupov zemlje v lasti Republike Slovenije, zlasti pri največjih zakupnih. Nekateri od njih imajo v zakupu tudi nekaj tisoč hektarjev. Glede na to, da v tem delu z deležniki še nismo uspeli zbližati stališ, se osebno nagibam k dvofazni spremembi zakonodaje, in sicer v prvi fazi čim prej pričeti s postopkom sprejema usklajenih vsebin, istočasno pa nadaljevati razpravo glede zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije in po vsaj delni uskladitvi stališč tudi zakonodajno urediti. Želim si, da bi prva faza zakonodajnega pakta prišla v fazo sprejema na vladi v nekaj mesecih. Prav tako nameravamo ob tem vprašanju odpreti vprašanje delovanja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Osebno se nagibam k stališču, da je potrebno sklad posodobiti z novimi vsebinami, zlasti na področju aktivne zemljiške politike v smislu vodenja komasacij, uvedbe namakalnih sistemov, aktivnejše vloge pri odpravi zaraščanja in podobno. Za te naloge pa je potrebno pristopiti k že omenjeni spremembi zakonodaje. V sklopu zemljiške zakonodaje nameravam pospešiti sprejem zakonodaje za ureditev statusa posestva raziskovalnih in izobraževalnih institucij s področja kmetijstva in gozdarstva. Želim si, da bi ta zakon sprejeli na Vladi še v tem letu.

Prav tako bomo morali nadaljevati z usklajevanjem vsebin Zakona o kmetijstvu. Ta zakon moramo prenoviti predvsem zaradi dveh nujnih uskladitev, in sicer: Evropska komisija od nas zahteva drugačno ureditev kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva, saj nam očita preveč enostaven prenos oziroma menjavo nosilcev, pri čemer to lahko predstavlja veliko tveganje za prilagajanje pogojem različnih razpisov.

Druga nujna sprememba je implementacija Evropske direktive o nedovoljenih ravnanjih v verigi preskrbe s hrano v naš pravni red, kar mora biti implementirano do konca aprila 2021. Želim si, da bi ta zakon prišel na Vlado še v tem letu. Po sprejetju Zakona o kmetijstvu bomo morali uskladitve vnesti tudi v Zakon o živinoreji, torej nas čaka tudi sprememba tega zakona. Ta sprememba se bo verjetno pripravljala v prvi polovici leta 2021.

Pred nami so zahtevne vsebine Zakona o zaščiti živali. Če mi bo zaupana odgovornost, pričakujem, da bomo v roku enega meseca pripravili prvi osnutek zakona, kot je bilo tudi spomladi obljubljeno. Živali kot čuteča živa bitja pa smo v ta zakon vnesli že spomladi, ko smo vnašali evropsko zakonodajo na področju živali v postopkih v slovenski pravni red. Torej, paket bo zahteven, pričakovanja javnosti izjemna, zato bo za vse nas to zelo zahtevna materija. Želim si, da bi do konca leta pričeli približevati stališča in pričakovanja različne javnosti in da bi šel zakon v sprejetje v prvi polovici leta 2021.

Zavedam se, da je treba prenoviti tudi način delovanja zadružnega sistema. Zato bomo skupaj z Zadružno zvezo Slovenije pripravili prenovo Zakona o zadrugah. Istočasno si želim, da bi zadružni sistem intenzivneje povezoval kmete in igral pomembnejšo vlogo v verigi vrednosti pridelkov in izdelkov kmetij.

Prav tako si želim, da bi v delu, ki govori o novih tehnologijah pridelovanja industrijske konoplje, našli ustrezne rešitve za nove pobude pridelave. Naj omenim, da po mojih informacijah na Ministrstvu za zdravje že pripravljajo zakonodajni paket za gojenje medicinske konoplje, saj droge spadajo pod njihov resor.

Če bo potrebno, bomo pristopili tudi k spremembi drugih zakonov. Verjetno nas čaka še ena sprememba Zakona o kmetijstvu zaradi priprave pravnih podlag za novo programsko obdobje.

Ravno v teh dneh tečejo intenzivni sestanki z deležniki na temo ukrepov za povečanje odpornosti na podobne situacije, kot je bila letošnja zaradi covida-19. V ta namen z deležniki pripravljamo številne projekte, ki jih bomo na koncu uskladili na nivoju Vlade Republike Slovenije. Z vidika kmetijstva posebej izpostavljam potrebo po nekaterih ključnih investicijah in posodobitvah, tudi na podlagi izkušenj letošnje pomladi. Zato smo skupaj z deležniki za ukrepe NexGeN posebej izpostavili področje razvoja in prenosa znanja, investicije v zbirne in skladiščne centre, vzpostavitev ekoloških regij, digitalizacija in povezljivost baz na področju kmetijstva, gozdarstva, hrane in ribištva za vse uporabnike. Zavzemal se bom, da bo finančnih sredstev za povečanje odpornosti v kmetijskem sektorju iz naslova teh projektnih aktivnosti dovolj za resen preboj.

Dovolite mi, da kratko spregovorim tudi o predsedovanju Slovenije Svetu EU. Kmetijski resor je v času predsedovanja precej izpostavljen, saj je kmetijstvo pomemben dejavnik v EU. Kot državni sekretar sem vodil delovno skupino za pripravo na predsedovanje. Zagotovo bomo z vsemi našimi ekipami v času predsedovanja pripravljeni na kakršnokoli obliko izvajanja aktivnosti glede na situacijo s covidom-19. V tem času načrtujemo 12 dogodkov. Poseben izziv za nas bo usklajevanje kvot ribolovnega napora v Severnem morju in Atlantiku. V lanski jeseni so usklajevanja potekala skoraj neprekinjeno dan in nič do zaključka Sveta za kmetijstvo. Program prednostnih nalog na področju kmetijstva se že od lanske jeseni usklajuje z Nemčijo in Portugalsko, s katerima tvorimo tako imenovani trio predsedujočih držav.

Upam in želim, da se ne bo ponovila spomladanska situacija s covidom-19. V primeru ponovitve si upam trditi, da bomo na ministrstvu pripravljeni. Osebno sem si izkušenj nabral v spomladanskem času, saj sem na ministrstvu vodil krizni štab. Prav tako bomo morali svoje delovanje prilagoditi novim zahtevnim razmeram, zato ne glede na omejitve lahko pričakujete, da se bomo z državnimi sekretarji izogibali istih dogodkov in tudi naši ožji kolegi, bodo ob upoštevanju vseh priporočil NJZ za preprečevanje prenosa bolezni.

Na področju gozdarstva želim povečati učinkovitost izvajanja javne službe Zavoda za gozdove in aktivnejše gospodarjenje z gozdovi. Zato bom naredil vse, kar je v moji moči, da izboljšamo neposredno delo z lastniki gozdov tako na našem ministrstvu, kot tudi na Zavodu za gozdove. Zavedam se, da je to glede na lastniško strukturo izjemno zahtevno, pa vendarle moramo po tej poti. V letu 2021 bodo v obravnavi desetletni gozdno gospodarski in lovsko gospodarski načrti. Zato bomo morali prisluhniti interesom lastnikom gozdov, lovcev, kmetov in drugih, ki ta prostor koristijo. Potrebno bo pripraviti načrte, ki bodo povezali upravljanje z divjadjo z gozdarstvom, z možnostjo gozdov po naravni obnovi.

Posebno skrb nameravam posvetiti družbi SiDG. Skladno z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, naše ministrstvo izvaja dolžno nadzorstvo na nekaterih segmentih delovanja te družbe. Predvsem v delu razpolaganja z gozdovi. Družba ima v zakonu navedenih sedem ciljev, ki jih more pri svojem delu slediti. Že v lanskem letu smo pripravili merila za spremljanje teh ciljev. V naslednjih letih si želim, da bi družba tem ciljem merljivo sledila in jih uresničevala. Sicer je družba pri svojem delovanju samostojna in naše ministrstvo nima posebnega vpliva na posamezne poslovne procese.

Želim si in bom naredil vse, kar je v moji moči, da se vsi pomisleki, ki jih v teh dneh beremo v medijih, dejansko raziščejo. V nobenem primeru nimam kogarkoli ščiti na ugotovljene nepravilnosti. Eno od pomembnih prioritet bo ostalo varovanje kmetijskih zemljišč. V tem delu sem že sedaj, kot državni sekretar vztrajal pri dokaj zadržanem pristopu pri spremembah namembnosti kmetijskih zemljišč. Zato želim s to prakso nadaljevati. Poseben izziv pa predstavljajo ukrepi za preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč in odpravo zaraščanja.

Skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, je sicer nedovoljeno izvajati nenamensko rabo kmetijskih zemljišč, zato bo spremljanje rabe kmetijskih zemljišč ena od prioritet, ki jih želim izpostaviti na inšpektoratu. V aktualni koalicijski pogodbi imamo zapisano, da si bomo prizadevali za preprečevanje zlorab pri predelavi, označevanju in prodaji hrane. Osebno izjemno podpiram ta cilj. Za dosego bo potrebno slediti napredku tehnologij in poleg klasičnih metod pričeti tudi z novimi metodami odkrivanje zlorab, od uporabe izotopskih metod do sledenja informacij na družbenih omrežjih.

Zaradi spletne prodaje zlasti iz tujine, je včasih nemogoče ukrepanje proti ponudnikom živil. Zato menim, da bo o tej temi potrebno nameniti posebno pozornost in verjetno tudi dodatna finančna sredstva, morebiti pa poseči tudi v kaznovalno politiko. Izjemno pomembna naloga ministrstva je v tem trenutku reforma skupne kmetijske politike. Trenutni rezultat pogajanj za naslednje programsko obdobje je sledeč. Na prvem stebru, torej stebru za neposredna plačila naj bi bilo 920 milijonov evrov po tekočih cenah in sredstva na drugem stebru, torej stebru za sredstva za program razvoja podeželja naj bilo 795 milijonov evrov.

Prav tako smo za obnovo in razvoj po covid-19 izpogajali dodatnih 74 milijonov evrov na drugem stebru. V kolikor mi bo zaupano vodenje ministrstva si želim, da bomo strateški načrt, z vsemi intervencijami pripravili do novega leta in ga še letos v prvotni obliki predstavili deležnikom. Kot sem že uvodoma dejal, pa je pričakovan bistveno več zmožnosti. Zato bo potrebno intervencije oblikovati na podlagi prioritet posameznih ciljev, ki jih želimo v naslednjem programskem obdobju naslavljati. Izjemno pomembna bo vključitev strategij, na nivoju EU, v katerem bomo posebno pozornost namenili ohranjanju narave in okolja.

Spoštovane poslanke in poslanci, ne glede na to, da sem v predstavitvi izpostavil le nekatere sektorje in posebne skupine kmetijskih in gozdarskih gospodarstev, glede živilsko pridelovalnega sektorja, se zavedam odgovornosti, da morejo vsi deležniki dobiti svojo pozornost. Tako sem sedaj, v primeru zaupanja te odgovorne funkcije, pa bom v vsakem trenutku vsaj z mislimi z govedorejci, prašičerejci, perutninarji, drobničarji, konjerejci, gozdarji, lovci, poljedelci, sadjarji, vrtnarji, vinogradniki, pridelovalci industrijskih rastlin, hmeljarji, ribiči, izvajalci aqua kulture, školjkarji, z živilsko-pridelovalnimi podjetji, trgovci in potrošniki, z vsemi izvajalci vseh javnih služb, ki jih pokrivamo, z vsemi sodelavci ministrstva v najširšem smislu, posebna skrb bo namenjena vsem tipom kmetijstva, od gorskih kmetij, hribovskih kmetij, kmetij na OMD območju, kmetij na vodovarstvenih območjih, ravninskih kmetij, ekoloških kmetij, dopolnilnim dejavnostim, družinskih kmetij, mladim prevzemnikom, kmetijskim podjetjem, gozdarskim kmetijam in podjetjem, živilsko-pridelovalnim podjetjem, trgovcem.

Zavedam se širine resorja, za vodenje katerega kandidiram in sem s strahospoštovanjem do vseh deležnikov pripravljen prevzeti ta izziv. Za pozorno poslušanje moje predstavitve se vam najlepše zahvaljujem. Upam, da sem uspel dovolj jasno predstaviti svoje načrte za slabo polovico mandata, ki je pred nami, in verjamem, da ste uspeli iz izgovorjenih besed in napisanih dejstev sestaviti celotno sliko mojih načrtov. Morda sem bil zaradi osebne časovne omejitve v posameznih delih presplošen, morda manj razumljiv, zato bom vesel vaših dodatnih vprašanj. Predvsem pa se veselim vaših pobud, saj sem prepričan, da glede na vaš staž v tem odboru zelo dobro poznate kmetijski resor.

Hvala lepa za vaš čas.

Kandidatu za ministra se zahvaljujem za uvodno predstavitev.

Imam še eno obvestilo, in sicer iz kvote SMC bo na seji prisoten poslanec Dušan Verbič. V nadaljevanju bom odprl razpravo članov in članic odbora, pred tem pa dovolite še eno pojasnilo. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije in 32. členom Zakona o državni upravi opravlja naloge na področjih kmetijstva, razvoja podeželja, prehrane, krme, varstva rastlin, veterinarstva in zoo tehnike, gozdarstva, lovstva, ribištva, varnosti in kakovosti hrane oziroma živil, uporabe materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, varnosti in kakovosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu.

Predlagam, da zaslišanje poteka na način, da bi po 3 razpravah poslank in poslancev dal besedo kandidatu, da odgovori na morebitna vprašanja. Tako da odpiram razpravo. In kot prvi ima besedo Jože Lenart.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani kandidat, dr. Jože Podgoršek.

Hvala za vašo obširno podajanje, predstavitev, ki je seveda bilo zelo vsebinsko zelo široko, vsekakor pa zaradi naše problematike, ki jo poznamo oziroma ki se desetletja vleče, bi želeli bolj konkretne odgovore na posamezna vprašanja. In sicer, če izhajamo, še enkrat, kar ste tudi vi nekako poudarili, sedaj je Slovenija zelo značilna, da bistveno odstopa od povprečja kmetijskih gospodarstev v Evropi. Pri nas je 70 tisoč gospodarstev na tem malem ozemlju, pa nočem s tem nič omalovaževat Slovenije kot takšne, te lepe dežele, ampak to so tista dejstva. Velikost naših kmetijskih gospodarstev je 6 hektarjev. Povprečje Evropske unije pa je dobrih 16 hektarjev, kar pomeni 2 in pol krat več kot pa pri nas. Sami ste lepo prikazali, starost lastnikov gospodarstev je 57 let, kar se moramo tudi vprašat, kako iz tega, kam mladi odhajajo oziroma kakšen je ta prehod potem na mlajše. Seveda Češka ima znotraj tega kar 133 hektarjev velika gospodarstva, Združeno kraljestvo 94 hektarjev, tako za primerjavo, da vidimo, kje smo. Manj kot 10 hektarjev ima pa samo Romunija, Ciper, Malta in pa Slovenija. In tu je Slovenija res čisto na koncu. Seveda tu je zdaj tisto veliko vprašanje, kako zdaj rentabilno poslovat tem kmetijam. In dejstvo je, kar seveda vsi vemo, da slovenski kmet ne more živeti samo od svoje zemlje. Že od nekdaj je hodil tudi v službe, železarno in seveda marsikam drugam.

Kot to drugo pomembno zadevo pa vidimo, tudi v LMŠ to povezavo med kmetijstvom in pa turizmom. Tu bi želel opozoriti tudi na Zakon o trgovinah, kjer so zdaj v nedeljo veliki trgovski centri ne delujejo. Kako bo to kmet stopil v ta prazni prostor? Preko tržnic, ker vemo, da je dovoljeno, preko ostalih oblik prodaje, tudi v teh turističnih centrih in tako naprej. Sprašujem. To je meni izziv, tudi osebno in sem to tudi že izpostavljal in želim vaše mnenje ali ste o tem razmišljali, čeprav sem to že ene dvakrat postavil to vprašanje vaši predhodnici.

Glejte to je ta ena stvar. Ta dejstva, ki ste jih tudi vi predstavil, ampak jaz sem želel še bolj poudariti. Zdaj na drugi strani pa vemo, da je ta večletni okvir za obdobje 2021-2027 Evropska komisija, v okviru skupne kmetijske politike. Dejstvo in to v tem času je že vlada Marjana Šarca smo sprejeli to resolucijo o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in pa živilstva. O tem ste tudi že sam govoril. Z to noto, naša hrana, podeželje in pa naravni viri od leta 2021, ki pa daje seveda podlago za prehodno pripravo nacionalnih ukrepov. Poudarjena je pridelava hrane, kakovost hrane s ciljem zagotavljanja prehranske varnosti in povečanja konkurenčnosti kmetijstva. Obenem pa se želi doseči skladen in pa socialno vzdržen razvoj podeželja. Vse to ste tudi vi že povedal.

Ampak poudarjam še enkrat. Te izhodišča, ki jih Slovenija, naše kmetijstvo, kako se bo Slovenija potem znašla v tej skupni situaciji, glede te skupne kmetijske politike. Zdaj, poznamo te tri splošne cilje, spodbujanje prehranske varnosti, krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov in pa krepitev podeželjskih območij. Znotraj tega je pa potem še devet specifičnih ciljev, ki pa jih zdaj ne bom povzemal, da ne kradem časa. Želim več, da nam vi okoli tega razložite. Države članice bodo pripravile strateški načrt, v katerem bodo določite, kako nameravajo porabiti sredstva in pa doseči zastavljene cilje. Vse strateške načrte bodo predhodno bo odobrila Evropska komisija.

Zdaj, nekaj se sliši, da naj bi te subvencije, ki jih je pri nas imel ta mali kmet, v narekovajih, ki je pa seveda zelo pomemben zaradi obdržanja obdelave zemlje, predvsem višinskih kmetijah oziroma drugače povedano, te družinske kmetije, ki so za Slovenijo tako pomembno značilne. Ali boste uspeli v okviru te skupne kmetijske politike Evropske komisije, te subvencije obdržati. Ker koliko se sliši, naj bi bila neka omejitev, pet, šest hektarjev in da tisti manjši tega ne bi dobivali. To verjetno tudi slovenskega kmeta zelo zanima. Ta zadeva še ni bila jasno izpostavljena.

Ta zakonodajni okvir, seveda je bil 1. junija 2018 postavljen. In če bi poskušal tukaj zaključiti s tremi vprašanji še. Kakšna bo nova opredelitev prave kmetije, pravega kmeta, kmetice v Sloveniji? Drugo takšno vprašanje, kakšni so konkretni ukrepi, ki bodo zagotovili, da samooskrbne kmetije ne izgubijo sredstev, ki so jih prejele v prejšnjih letih? To kar sem že prej nekako postavil. Ali obstajajo variantni izračuni, ki bodo podlaga za izračun plači, ki jih bodo bodoči prejemniki na podeželje dobivali v naslednjem obdobju? In kdaj bomo pridobili primerjalne izračune glede na obdobje 2014-2020, da analiziramo to stanje iz preteklega obdobja. Da smo konkretni. To so tista konkretna vprašanja, ki jih tudi danes, tisti, ki spremljajo ta hiring, vas za bodočega ministra želijo tudi slišati.

To je ta prvi sklop iz kmetijstva. Zdaj pa mi dovolite, da grem še na to drugo področje. In sicer gozdno lesne verige. Glejte izhajal bom iz datuma 27. junija 2012. Verjetno veste, kaj je ta datum. Takrat je vlada sprejela sedemletni akcijski načrt, za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige v Sloveniji do leta 2020. In ta akcijski načrt se je iztekel letos junija. Jaz sem že dvakrat pozval, tudi vašo predhodnico v tem Državnem zboru, verjetno mogoče ste tudi vi bil prisoten, ampak se ne spomnim. Kje je analiza tega akcijskega načrta? Že sam naslov tega akcijskega načrta govori, kaj bi morali napraviti.

Zdaj, ta akcijski načrt za njega ste bili zadolženi vi, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa seveda MGRT. Oboje, ker se navezuje. 25 tisoč delovnih mest v lesni predelavi je bilo izgubljenih v zadnjih 30-ih letih. Praktično sesulo se je že 10 let nazaj. In ta akcijski načrt bi moral ta delovna mesta vsaj delno povrniti. Ampak te analize ni. In ko spremljaš te podatke, koliko zaposlenih je v tem lesno pridelovalni dejavnosti, ni nobenega povečanja.

Zdaj, na drugi strani je pata SiDG, ki ste ga slovenski državni gozdovi, da povemo celo vsebino. Sam ste rekel, da boste naredili vse, da bi ta SiDG bil čimbolj učinkovit. Ampak glejte, tudi v sredo bo podano to poročilo tega državnega podjetja. Vendar jaz želim postaviti to zadevo širše. Izzivalno bom rekel, ta SiDG je zame. Glede na ta načrt akcijski je bil postavljen. Pravzaprav cokla. Jaz pravim, da je SiDG zaviral pa zapravil.

Vemo kaj je bil ta osnovni cilj. Štiri lesne centre v Sloveniji naj bi postavili. To nekako kot neke obrtne industrijske cone, na podlagi katerih bi pa potem lahko začele rasti lesno pridelovalna podjetja. In do tega ni prišlo. Vaša predhodnica je še na zadnjem obisku v Črni, na svetu koroških občin, kjer sem tudi postavil to vprašanje, odgovorila, da nimajo štirje centri v Sloveniji nimajo kaj delati, da je finance dalo zeleno luč samo za enega. Pa to je največja neumnost, kar sem jih kdaj slišal, če se smem tako izraziti. Oprostite, to je moje osebno mnenje.

Slovenija, kot druga najbolj gozdnata država v Evropi, ne zna izkoristiti svojega lesa z dodatno vrednostjo. To se pravi, govorim o teh 25 tisoč delovnih mestih, ki jih je nekdaj v času Jugoslavije imela. To je bilo ogromno delovnih mest in zdaj si lahko zamislimo, pri 80, 90 tisoč brezposelnih, kaj bi to pomenilo, če bi takšno veliko število ljudi imelo zaposlite. Čeprav se zavedam, podati dodana vrednost je druga najslabša panoga. Slabša je še tekstilna industrija.

Ampak če pa primerjamo delamo to z Avstrijci, kaj pa oni lahko iz tega naredijo. In to pa povežem to na to, tisto mojo kritiko, da še vedno večina hlodovine in lesa tudi mogoče razrezanega gre v Avstrijo. Tu je ta problem, ki ga Slovenija ne zna rešiti. Jaz ne znam zdaj s prstom pokazati, kdo je za to kriv. Kaj je s to politiko. Ne bom te zadeve odpiral. Od vas želim slišati, kaj konkretno boste skupaj z MGRT-jem naredili. Najprej želimo analizo preteklega obdobja in pa vi ste govorili o 10 letnih akcijskih načrtih na področju gozdarstva. Ampak konkretno iz tega, ali se bo to kar pozabilo, da ne naredimo analize. Vemo, da je tudi ogromno sredstev bilo v to področje vloženega, porabljenega, učinek zadaj jaz jih ne vidim.

Torej tu želim zelo konkretno. Glejte, pa da poskušam nekako zaključiti. S tega področja gozdarstva, tudi kmetijstva. Sicer ste sam nekaj omenil, spremembe zakona o kmetijstvu, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakona o zaščiti živali, Zakona o gozdovih. Zakon o gozdovih je iz prejšnjega tisočletja, oprostite, da se tako izrazim. Mislim, da je iz leta 1997 ali še celo kasneje. V ozadju pa vemo, kaj je podlubnik, kaj so te naravne ujme. Sicer tudi neka poročila prihajajo, ampak vemo, smreka, iglavci so neavtohtoni. Gozdarji opozarjajo. Kup enih predlogov je, naredimo pa nič. Če bomo začeli danes ukrepati, to je proces 50-ih let, da to konkretno nekaj spremenimo.

Vemo pa, kakšni problemi na tem področju so, kako se opozarja. Tudi vemo, da to področje Koroške, Črne, slišimo v zadnjem letu kar tedensko, da se jim dogaja vse od naravnih ujm, do virusov in do ne vem kaj. To je pač en tak primer, kjer se vidi kaj narava dela, kako uničuje. In tu želim konkretno vas, kot bodočega ministra, kaj boste na tem področju naredil, da se to čimprej zadeva rešuje in da dobi Slovenija iz tega boljše rezultate, tudi skupni BDP in pa, bom rekel zmanjševanje števila zaposlenih. To so pa tisti cilji, ki so zelo potrebni, da bo Slovenija se začela dvigati in dosegati povprečje Evropske unije.

Zaenkrat hvala.

Hvala lepa.

Naslednja je prijavljena Violeta Tomić, še prej pa postopkovno kolega Jurša. Izvolite.

Hvala lepa, predsednik za besedo.

Jaz predlagam predsednik, da v bodoče poslanca opozorite, da je tu predstavitev, hiring kandidata za kmetijskega ministra, da poslanci ne bi tega smeli izkoristiti za to, da sami sebe na predstavitvi kandidata za ministra promovirajo. Mi bomo imeli neke druge možnosti. To pa takrat, ko bo konec mandata in bomo šli ponovno na volitve.

Hvala.