Ravnokar smo postali sklepčni, tako lahko začnemo 28. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Za danes se je opravičil gospod Franc Kramar. Gospod Jožef Lenart nadomešča Suzano Lep Šimenko in gospod Jani Möderndorfer Rudija Medveda.

Glede dnevnega reda ugotavljam, da ni bilo predlogov za njegovo spremembo, zato je določen, kot je bil predlagan s sklicem seje, in sicer:

1. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021,

2. Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022.

Predlagam, da obe točki združimo in ju obravnavamo skupaj. Tako bom prosil za skupne uvodne obrazložitve, nato pa bomo opravili skupno razpravo, da bomo čim bolj racionalni. Jaz mislim, da se vsi s tem strinjate. Če ugovorov ni, bomo šli po tem vrstnem redu. In najprej vprašam, če želi uvodno predstavitev predstavnica ministrstva za finance, gospa / nerazumljivo/. Prosim. Kar izvolite.

Pozdravljeni in hvala za besedo. Irena Momić, Ministrstvo za finance.

Na kratko bom izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov države za leti 2021 in 2022, ki sta pripravljena na podlagi zaostrenih razmer in ukrepov za omejitev negativnih posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo v letu 2020 ter načrtov za okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva in skrbi za državljane v letih 2021 in 2022. Negotove razmere glede razvoja epidemije in posledic za gospodarstvo in javne finance so in bodo še vplivale tako na pripravo kot tudi samo izvajanje proračuna. Makroekonomske napovedi, ki jih je pripravil Umar kažejo, da bi po 6,7 % padcu gospodarske aktivnosti v 2020 lahko dosegli 5,1 % rast BDP v 2021 in 3,7 % rast BDP v 2022. Na tej podlagi se ocenjuje postopno naraščanje tudi prihodkov proračuna tako, da se bo proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih pradvidoma zmanjševal. Med tem, ko je letos pred kratkim sprejetim rebalansom predviden v višini 4,2 milijarde evrov oziroma 9,2 % BDP, naj bi se torej prihodnje leto znižal na 2,75 milijarde evrov oziroma 5,6 % BDP in leto pozneje na 1,59 milijarde evrov oziroma 3,1 % BDP. Spremembe proračuna 2021 predvidevajo prihodke v višini 10,7 milijarde evrov in so v primerjavi z rebalansom 2020 višji za slabih 17 %. In za 3,5 % nižji od sprejetega proračuna 2021. V proračunu 2022 pa bodo prihodki glede na spremembe proračuna 2021 še nekoliko višji in sicer 11 milijard evrov ali dobrih 280 milijonov evro več. Na strani prihodkov Vlada pričakuje, da se bodo po občutnem padcu v letu 2020 v prihodnjih dveh letih normalizirali, davkov naj bi se tako leta 2022 v državno blagajno spet steklo toliko kot pred koronsko krizo. Predvsem pa se bodo v prihodnjih dveh letih povečali prihodki iz proračuna EU. Že prihodnje leto se jih pričakuje dobrih 1,63 milijarde evrov, kar je več kot dvakrat toliko kot v letu 2019. Podobna številka je tudi za leto 2022. Odhodki so načrtovani na ravni, ki omogoča izvajanje tako domačih razvojnih programov in ukrepov ter inštrumentov Evropske unije za okrevanje in odpornost, kakor tudi za pospešitev črpanja finančne perspektive 2014-2020 in izvajanje zakonskih obveznosti ter za predsedovanje svetu EU. Odhodki v spremenjenem proračunu 2021 so tako načrtovani v obsegu 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z obsegom odhodkov v rebalansu 2020 in dobre 3 milijarde evrov več kot v prvotnem proračunu za leto 2021. v letu 2022 so odhodki predlagani v višini 12,6 milijarde evrov kar je 870 milijonov evrov manj kot v 2021. Predlagam, da posamezne vsebine in posebnosti finančnih načrtov današnjega odbora pa predstavijo oba resorja oziroma pristojni, ker skozi njihove finančne načrt se bo najbolj videlo programsko usmeritev.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za notranje zadeve, to se pravi, državni sekretar dr. / nerazumljivo/ Prosim.

Hvala predsedujoči. Ministrstvo z organi v sestavi ima s sprejetim proračunom za leto 2021, načrtovano 414,2 milijona evrov. S predlogom spremembe proračuna za leto 2021, se proračun povečuje za 56,5 milijona evrov in tako znaša 470,7 milijona evrov. Za ožji del ministrstva je predlog spremembe proračuna v višini 30 milijonov evrov, za policijo pa 439,8 milijona evrov. Obema se sredstva nekoliko povečujejo, med tem ko inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve s sredstvi v višini 0,9 milijona evrov ostaja na enakem nivoju. Ožji del ministrstva s predlogom spremembe proračuna načrtuje za 2,2 milijona evrov več sredstev. Poglavitne spremembe pa so: znižanje pravic porabe v višini 0,25 milijona evrov na podprogramu Predsedovanje svetu EU, saj se bo stroškov za večina dogodkov, se bodo ti stroški krili po posameznih nosilcih vsebin. Večji del na račun generalnega sekretariata. Potem povišanje pravic porabe v višini 1,5 milijonov evrov na podprogramu Urejanja sistema notranjih zadev. Poglavitno povečanje zaradi povečanja na stroških dela in rednih materialnih stroških in nadgradnjah in vzdrževanja registrov upravno notranjih zadev. Za vzdrževanja licenčne programske opreme imenovane SDM, sodobna delovna mesta in najem mobilnih naprav za zajem vlog za izdajo osebnih izkaznic v uradnih prostorih upravnih enot. Naslednja postavka oziroma sredstva za migracije, mednarodno zaščito in integracije se minimalno znižujejo zaradi znižanja povprečnin.

Policija s spremembo proračuna za leto 2021 načrtuje za 54,3 milijone več sredstev. Poglavitne spremembe pa so: povečanje pravic porabe za javni red in splošno varnost ljudi in premoženja v višini 51,3 milijona evrov. Povečanje gre na račun stroškov dela, potem prvenstveno za investicije za nakup vozil, za investicijsko vzdrževanje objektov, za nakup digitalnega radijskega sistema TETRA, za nakup panelnih ograj na meji, za opremo za kriminalistično policijo, potem za nadzor prometa in za opremljanje policistov ter sredstva skladov za notranjo varnost. Potem povečanje pravic porabe za podprogram kriminalistične dejavnosti za 1,9 milijona evrov. Višji je zaradi zamika iz leta 2020 v leto 2021 pri posodobitvah sistema AFIS. Tu gre za avtomatsko prepoznavanje prstnih odtisov. Potem nakup vozil in opreme za kriminalistično dejavnost iz naslova EU sredstev. Na podprogramu Migracije, mednarodna zaščita in integracija s predlogom spremembe proračuna za leto 2021 sredstva ostajajo na enakem nivoju. Povečanje na podprogramu Zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih v višini 1,1 milijon evrov, predvsem na račun povečanja stroškov za policiste na Schengenski meji.

Če gremo na leto 2022 Ministrstvo za notranje zadeve z organi v sestavi ima s predlogom proračuna načrtovano 484,4 milijona evrov, s čimer se glede na spremembo proračuna 2021 povečujejo sredstva za 13,6 milijona evrov. Za ožji del ministrstva je predlog proračuna za leto 2022 višji za 31,3 milijone evrov, za policijo pa to znaša 452,2 milijona evrov. Obema se sredstva povečujejo, med tem ko inšpektorat za notranje zadeve s sredstvi ostaja na približno enakem nivoju. Ožji del ministrstva s predlogom proračuna za leto 2022 načrtuje približno 1,2 milijona evrov več sredstev. Poglavitne spremembe, ki temu narekujejo pa so: izhajajo iz znižanja pravic porabe v višini 0,15 milijona evrov na podprogramu predsedovanja svetu EU, saj se bo stroškov za večino dogodkov krilo po posameznih nosilcih vsebin. Večji del dogodkov bo bremenilo leto 2021. Potem povišanje pravic porabe v višini 1,1 milijon evrov na podprogramu Urejanja sistema notranjih zadev. Poglavitno povečanje zaradi povečanja na stroških dela, nadgradnjah in vzdrževanje registrov upravno notranjih zadev. Potem povečanje sredstev v višini 0,2 milijona evrov za migracije, mednarodno zaščito in integracijo. Zaradi črpanja sredstev iz sklada AMIF, to je sklad za azil, migracije in integracije skladno z akcijskim načrtom. Policija s predlogom proračuna za leto 2022 načrtuje za 12,4 milijone evrov več sredstev od predloga sprememb proračuna za leto 2021, in sicer poglavitne spremembe so povečanje pravic porabe za javni red in splošno varnost in premoženje v višini 12 milijonov evrov. Povečanje gre na račun stroškov dela in investicij, kjer je največje investicija nabava helikopterja.

Znižajo se pravice porabe za podprogram kriminalistične dejavnosti, zanj celih 4 milijona evrov, saj se zaključuje izvajanja EU projektov. Znižanje tudi v višini 0,2 milijona evrov na podprogramu migracije, mednarodna zaščita in integracija, na računa zaključkov projektov iz naslova AMI skladov, kjer se tudi zaključuje finančna perspektiva. Povečanje pa je podprogramu zunanja meja in izvajanje predpisov o tujcih, v višini en milijonov evrov, predvsem na račun povečanja stroškov dela za policiste na Schengenski meji.

Hvala lepa.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za javno upravo? Državni sekretar.

Ja, najlepša hvala, predsedujoči.

Ministrstvo za javno upravo je predlagatelj finančnega načrta za ožje ministrstvo, upravne enote ter dva organa v sestavi. Inšpektorat za javni sektor in Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost. Predlog spremembe proračuna za leto 2021 znaša 242 milijonov 507 tisoč 869 evrov. Od tega predstavljajo 188 milijonov 689 tisoč 338 integralna sredstva, 17 milijonov 85 tisoč 300 namenska sredstva in 36 milijonov 733 tisoč 230 evropska sredstva, s pripadajočo slovensko udeležbo.

Predlog proračuna za leto 2022 znaša 233 milijonov 424 tisoč 871 evrov. Od tega pa predstavljajo integralna sredstva 187 milijonov 778 tisoč 739 evrov, namenska sredstva 17 milijonov 85 tisoč 300 in evropska sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo 28 milijonov 569 tisoč 832.

Na nivoju predlagatelja finančnega načrta se predlog sprememb proračuna za leto 2021 glede na rebalans proračuna za leto 2020 povečuje za 13 % oziroma 27 milijonov 889 tisoč 795 evrov. Predlog proračuna za leto 2022 se je v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2021 znižuje za 9 milijonov 64 tisoč 998 tisoč oziroma za slabe 4 %.

Zdaj pa mogoče malo bolj podrobno. V letu 2021 načrtujemo za izvajanje nalog na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in usklajevanja prostorskih potreb, organov državne uprave ter za druge naloge na področju ravnanja s stvarnim premoženjem, načrtujemo 35,5 milijonov evrov.

Poleg integralnih sredstev za to področje, namenjamo tudi namenska sredstva v višini 4 milijone evrov, za obnove poslovnih prostorov, v kateri svojo dejavnost opravljajo državni organi. Gre za sredstva, ki jih ministrstvo pridobiva s prodajo nepotrebnega premoženja, oddajo premoženja v najem in z odškodninami.

Za delovanje centralne in lokalne informacijsko-komunikacijske infrastrukture, ter njeno posodabljanje v leto 2021 in 2022, načrtujemo 46 milijonov evrov integralnih sredstev, od tega okvirno 50 % predstavljajo tekoči odhodki in 50 % investicijski odhodki kot nujna amortizacijska obnova opreme in posodobitve. V letu 2021 tako ministrstvo predlaga višje načrtovane pravice porabe na tej postavki za 16 milijonov evrov. Torej na področju centralne informacijske infrastrukture in telekomunikacijske tehnologije.

Za potrebno migracijo uporabnikov na enotno delovno okolje, ki je pogoj za vzpostavitev centraliziranih storitev. Torej, stroške nabave delovnih postaj, periferne opreme, strežniške opreme, diskovnih sistemov, aktivne omrežne opreme in licenc. Upravne enote, za nemoteno delovanje upravnih enot v letu 2021, kot v letu 2022 načrtujemo pravice porabe v višini 80 milijonov 750 tisoč, od tega 73,7 milijona integralnih sredstev in 7,05 milijona namenskih sredstev. Ministrstvo namenja tudi 6 milijonov evrov za sofinanciranje skupnih občinskih uprav in za sofinanciranje delovanja reprezentativnih združenj občin. V predlogu proračunov za 2021 in 2022 je tako predvidoma zagotovljena celotna višina sredstev za te namene.

Evropska sredstva. V letu 2021 namenjamo izvajanju evropskih projektov 27 milijonov evropskih sredstev in 7 milijonov slovenske udeležbe, v letu 2022 pa 21,1 milijona sredstev in 5,4 milijona evrov slovenske udeležbe, se pravi, EU sredstev 21,1 milijona. Od tega sta pomembnejša projekta razvoj širokopasovnih storitev, namenjen sofinanciranju gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije, za 27,5 milijona evrov v obeh letih, in izvedba javnega razpisa Pametna mesta in skupnosti, s katerim se želi podpreti občine oziroma konzorcij občin na poti digitalne transformacije, da postanejo pametna mesta in skupnosti z uporabo najnaprednejših informacijskih IKT tehnologij, v višini 10 milijonov evrov v obeh letih.

Uprava za informacijsko varnost, katere osnovno poslanstvo je dvig odpornosti na kibernetske grožnje na nacionalni ravni, načrtuje 2,4 milijona evrov na leto. Načrtovane pravice porabe so namenjene delovanju uprave, torej pretežno plače in materialni stroški, financiranju delovanja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SICERT, izvajanju nalog uprave v skladu z zakonskimi pristojnostmi - ja, tu bi končal, da ne bom predolg -, za delovanje Inšpektorata za javni sektor pa so predvidena sredstva v višini 881 tisoč 744 evrov, kjer 99 % predstavljajo v bistvu plače za javne uslužbence.

Na tej točki bi se jaz ustavil, pa če bo kakšno vprašanje, potem nadaljeval. Hvala.

Hvala.

Za zapisnik, gospa Iva Dimic nadomešča poslanca Andreja Černigoja. Tudi njej lep pozdrav!

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Prosim, gospod Baković.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovani državni sekretarji, predstavniki Vlade!

Rebalans proračuna in proračun za 2021 in za 2022 sta pripravljena. Večinoma vsi resorji dobijo več denarja kot v preteklih letih, kar je seveda lahko optimistično in dobro, pa vendar moram reči, da me tu pri teh stvareh nekaj skrbi. Prvo, kar je, skrbi me dolgoročna vzdržnost, kako, do kdaj in pravzaprav tudi kdo – pa vemo, kdo – bo odplačal dolg, ki bo ustvarjen s povečanim trošenjem, koliko fiskalnega prostora si je ali pa si bo ali pa si namerava Vlada pustiti za prihodnja leta. Drugo, kar me skrbi, je transparentnost, kako in za kaj bodo porabljena ta velikanska sredstva; postavke se povišujejo, iz njih, vsaj nekaterih, pa ni popolnoma jasno, za kaj točno se bodo porabila. Tretje, učinkovitost, ali financiramo prave stvari. Glede na povečevanje vseh postavk pravzaprav ni mogoče razbrati, kaj točno je prioriteta, pa seveda tudi usmerjenost in ciljanost, kjer pogrešamo jasen fokus teh prioritet.

Kar se tiče proračuna, ki se nanaša na Ministrstvo za notranje zadeve in Policijo, moram reči, da sem vesel, da se povečuje za dobrih 56 milijonov, od tega dobi MNZ 2,2 milijona, kot smo videli, in vse ostalo do 56 dobi Policija. Povečujejo se sredstva na urejanju sistema notranjih zadev, zmanjšujejo pa se sredstva za migracije, mednarodno zaščito in integracijo. Tu je državni sekretar že omenil, da je to posledica znižanja povprečnin. Pa me zanima, če bi lahko morda kaj več pokomentirali v zvezi s tem, zakaj je to taka posledica in kako se bo to odražalo na teh stvareh. Na postavki Policija se, kot smo slišali, povečujejo sredstva na postavki Javni red in splošna varnost ljudi in premoženja za 51 milijonov. Jaz predvidevam, da je tukaj nabava helikopterja notri všteta na tej postavki, ali pa se morda motim. Drugo, kriminalistična dejavnost za 1,8 milijona, moram reči, da sem vesel, zaradi tega, ker sem ravno pri rebalansu proračuna za leto 2020 me je zaskrbelo, ker se je postavka v zvezi AFIS-a zmanjšala. No, tukaj pa vidim, da se zadeva spravlja nazaj v okvire, kar se mi zdi v redu. AFIS je namreč zbirka, ki avtomatsko pravzaprav uparja sledove, ki jih policisti najdejo na kraju kaznivega dejanja, predvsem gre tukaj za dektoloskopijo oziroma za prstne sledi. In pa zunanja meja, za izvajanje predpisov o tujcih za 1,1 milijona. Tako da, torej tukaj bi potem postavil res dve vprašanji, kako vpliva to znižanje povprečnin na migracije in mednarodno zaščito, integracijo. In pa, javni red in splošna varnost ljudi in premoženja za 51 milijonov se povečuje. Ali je tukaj všteta nabava helikopterja in pa kaj še, kakšne stvari bodo tukaj se nabavljale oziroma vzpostavljale?

Kar pa se tiče MJU bi pravzaprav tukaj opozorila na eno, kar sem že opozoril tudi pri rebalansu za leto 2020, pa je tukaj dobro, da tudi državni sekretar iz policije, ki se ukvarja tudi z drugim področjem, pa bo verjetno razumel za kaj gre. Gre za neučinkovitost izterjave denarnih kazni in glob storilcem prekrškov pravzparav. Torej zakon o prekrških v 20. členu govori, da je ena od možnih izterjav teh denarnih kazni in glob in pa stroškov postopka storilcev tudi na ta način, da se ne izda, da država ne izda potrdila iz uradne evidence za tisti prekršek, kjer je nastal ta dolg. Torej, mi imamo to v zakonu določeno. To je ena od dobrih vzvodov s katerim bi lahko tudi učinkovito izterjali to denarno kazen. Pa vendarle že vsa leta ugotavljamo, da to ni mogoče zaradi tega, ker nimamo poenotenih evidenc. Torej, upravna enota nima povezanih evidenc s FURS, ravno tako mislim, da ne tudi policija. In v zvezi s tem, seveda, se pojavlja potem ta problematika, da imamo ta člen 20 že vrsto let, od leta 2018 pravzaprav imamo v funkciji, pa ga ne moremo izvajati zaradi tega, ker nimamo poenotene evidence. In če vidim, da se sredstva na postavki Splošne javne storitve in skupne administrativne službe povečuje za 25 milijonov in za E-upravljanje informacijska struktura se povečuje za 17 milijonov, od tega za centralno informacijsko strukturo in telekomunikacijska tehnologija za 15 milijonov, dobrih 15, skoraj 16, torej me zanima, ali bo kaj sredstev namenjenih tudi za poenotenje teh evidenc zaradi katerih bi potem lahko učinkovito prihajalo do tega, da storilec, ki je storil prekršek in ne plača denarnih kazni, ker nimamo učinkovite izterjave, morda na način bila boljša. Pa verjamem, da bi bila. Hvala lepa za odgovore.

Besedo ima gospa Sukič.

Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj! Ja, zanimivo to, kar je kolega Baković izpostavil se tudi meni podobna vprašanja porajajo, kot da bi se pogovarjala pred to sejo, se mi zdi, prav neverjetno. Očitno pa so te stvari res takšne, da bodejo v oči.

Če na splošno najprej pokomentiram celoten proračun, tako kot je torej že moj predhodnik ugotovil, za leti 2020 in 2021, pač proračuna več ne ovira fiskalno pravilo in videti je, da bo Vlada izdatno trošila in večinoma povečevala postavke pravzaprav na vseh ministrstvih. To je lahko dobro ali pa tudi ne, odvisno seveda za kaj se bodo ta sredstva porabila. V določenih primerih se mi seveda postavljajo vprašanja. Zavedati se je seveda tudi treba, da je pač sedaj videti, da je veliko denarja na razpolago, a ga bo treba seveda, vmes je seveda ta denar tudi delež posojil zajet in ta posojila bo treba na neki točki v prihodnosti vračati. Tako da se je potrebno res še enkrat temeljito vprašati, kaj je in kaj ni zares potrebno: oziroma ali vlagamo v prave prioritete. Sedaj pa, če se osredotočim na samo področje notranjih zadev. Točno dve izmed stvari, ki jih je kolega omenil, sta tudi mene zbodle. Recimo kar se tiče sredstev za javni red in splošno varnost premoženj, je vendarle nekako nenavadno tolikšno povečanje glede na to, da se varnostna situacija v Sloveniji prav nič ne poslabšuje. Kar se pa tiče realizacije v letu 2020, pa smo med drugim ugotovili, da je prišlo do nepotrebnega povečanja sredstev zaradi neustreznega in zapravljivega odziva vodstva policije po tajnih navodilih ministra Hojsa pri petkovih demonstracijah. Tam se zelo dosti denarja porablja, pa v resnici ne bi bilo te potrebe, ampak očitno je presoja ministra drugačna. Zato me seveda zelo konkretno zanima, spoštovani. Kako ste prišli do tako visokih povišanj na tej postavki, v letu 2021 kar za 37 milijonov evrov več od realizacije za leto 2020, v letu 2022 pa še za dodatnih 12 milijonov evrov, tudi če je vmes tukaj nabava helikopterja, vendarle so to kar znatna povišanja in se sprašujem, ali imamo res toliko denarja preveč, da ga moramo porabiti za krepitev represivnih organov, ki seveda ne bodo pripomogli ne h gospodarskemu razvoju ne k okoljski prenovi Slovenije in tudi ne k odpravi zdravstvene krize. Pač pa v tej pregreti situaciji, družbeni, lahko to kvečjemu daje neke druge napačne signale, nekako sproža neko družbeno nelagodje, da se pravzaprav sprašujemo, zakaj takšna vlaganja v krepitev represivnih organov, razen če boste seveda to zelo dobro utemeljili. Za enkrat ste bolj na hitro in pavšalno.

Potem pa seveda, mene je tudi zbodlo to povečanje sredstev po eni strani za zunanjo mejo in izvajanje predpisov o tujcih, obenem pa zmanjševanje sredstev na postavki migracije, mednarodna zaščita in integracija in ne vem ali sem vas jaz prav razumela, to je tudi kolega mislim, da vprašal, kakšno zvezo imajo povprečnine s tem. Res, to me pa res zanima kašno zvezo. In zdaj bom malo bolj natančna oziroma nek program ste omenil, ki se je zaključil, ampak situacija se ni zaključila, stvari so kakršne so in vidimo, da imamo v letu 2020 realizacijo v višini milijon 464 tisoč 403 evre, leta 2021 in 2022 pa bo na voljo le še leta, to se pravi prihodnje leto 730 tisoč evrov in leto pozneje samo še 500 tisoč evrov. To pa so zelo konkretna znižanja te postavke, to se pravi, v letu 2022 kar za 3-krat že skoraj in iz tega seveda lahko sklepamo, da bo več sredstev namenjeno preprečitvi prihoda beguncev v Slovenijo in postopkom vračanja na Hrvaško ali v domače oziroma izvorne države, predvsem manj pa se bo naklonilo integraciji beguncev v našo skupnost in seveda to omenjeno početje se nam zdi v Levici skrajno neodgovorno, nehumano in popolnoma v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Slovenije na področju beguncev. In zdaj, če imamo, zato sprašujem, kaj bomo storili, ko vseh beguncev ne bomo več mogli vračati nazaj. Kaj bomo storili, ko bo število beguncev zaradi negotovih razmer v njihovih matičnih državah morda večje? In ali bomo, ali si bomo kot predsedujoči Evropske unije privoščili, da bomo kazali neko nepopustljivo držo in zavračanje solidarnostnega sprejemanja beguncev iz držav Evropske unije v katerih je število beguncev neprimerno večje kot pri nas. In to se mi pač zdijo neka vprašanja na katera pričakujem odgovor.

Hvala lepa.