Lep dober dan vsem prisotnim v dvorani! Začenjam 19. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne, še posebej ministra za obrambo mag. Mateja Tonina, državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade mag. Bojana Pograjca, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, brigadirja Roberta Glavaša in ostale vabljene!
Preden nadaljujemo sejo, bi vse prisotne v velikem salonu rad obvestil, da je Državni zbor pri svoji obravnavi marca 2018 polno podprl sprejetje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028, in to je program MIRA. Letos svetovni dan duševnega zdravja v ospredje postavlja pomen dostopnosti do storitev s področja duševnega zdravja za vse prebivalce, poteka pod geslom Duševno zdravje za vse, večje naložbe, večja dostopnost vsakomur vsepovsod. Zato vabim vse prisotne v dvorani, predvsem pa kolegice in kolege, da si danes in jutri pripnete zeleno pentljo. Hvala.
Obveščam vas, da se je za današnjo sejo opravičil kolega Samo Bevk. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: Moniko Gregorčič nadomešča Mojca Žnidarič iz Poslanske skupine SMC.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora (prvi odstavek 64. člena). S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:
1. Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021,
2. Predlog proračuna Republike Slovenije za let 2022.
Ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določne, kot je bil predlagan s sklicem seje.
Odboru predlagam, da združimo 1. in 2. točko dnevnega reda in opravimo razpravo skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
Prehajamo na 1. in 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.
Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022 je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Celotno gradivo v zvezi s predlogoma proračunov je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.
Uvodoma bi opozoril, da Odbor za obrambo pri postopku obravnave Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022 nastopa kot zainteresirano delovno telo. V skladu s tretjim odstavkom 157. člena in petim odstavkom 166. člena Poslovnika Državnega zbora lahko zainteresirano delovno telo vloži amandmaje samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Pri vlaganju amandmajev je potrebno upoštevati določeno, določbo šestega odstavka 157. člena Poslovnika, glede upoštevanja pravila ravnovesja med proračunskimi prejemniki in izdatki. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošno »preračunske« rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja.
Delo, v zvezi s to točko dnevnega reda, bomo nadaljevali tako, da bom najprej zaprosil predstavnika Ministrstva za finance in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v predlogu sprememb proračuna za leto 2021 in Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Drugi del te točke bi pa potem namenil vprašanjem in razpravam članov odbora. V tem delu bi pa na predlog članov oblikovali tudi morebitne amandmaje odbora.
Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance, gospa Irena Momić? (Da.)
Gospa Irena Momić, izvolite besedo.
Hvala za besedo. Pozdravljeni. (Irena Momić, Ministrstvo za finance).
Na kratko bomo izpostavili nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračuna države za leti 2021 in leto 2022, ki sta pripravljena na podlagi zaostrenih razmer in ukrepov za omejitev negativnih posledic epidemije, za gospodarstvo in prebivalstvo v letu 2020, ter načrtov za okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva in skrbi za državljane v letih 2021 in 2022.
Negotove razmere glede razvoja epidemije in posledic za gospodarstvo in javne finance, so in bodo še vplivale tako na pripravo, kot tudi samo izvajanje proračuna. Makroekonomske napovedi, ki jih je pripravil Umar, kažejo, da bi po 6,7 odstotnem padcu gospodarske aktivnosti v letu 2020, lahko dosegli 5,1 odstotno rast BDP v 2021 in 3,7 odstotno rast BDP v 2022. Na tej podlagi se ocenjuje postopno naraščanje prihodkov proračuna, tako da se bo proračunski primanjkljaj potem v prihodnjih letih zmanjševal. Medtem, ko je letos v pred kratkim sprejetim rebalansom, predviden v višini 4,2 milijarde evrov oziroma 10,2 % BDP, naj bi se prihodnje leto znižal na 2,75 milijarde evrov oziroma 5,6 % BDP, in leto pozneje, na 1,59 milijarde evrov oziroma 3,1 % BDP.
Sprememba proračuna 2021 predvidevajo prihodke v višini 10,7 milijarde evrov in so v primerjavi z rebalansom 2020 višji za slabih 17 %. V proračunu 2022 pa bodo prihodki glede na spremembe proračuna 2021, še nekoliko višji in sicer, 11 milijard evrov ali dobrih 280 milijonov evrov več. Na strani prihodkov Vlada pričakuje, da se bodo po občutnem padcu v letu 2020, v prihodnjih dveh letih normalizirali. Davkov naj bi se tako leta 2022 v državno blagajno spet steklo toliko, kot pred koronsko krizo. Predvsem pa se bodo v prihodnjih dveh letih povečali prihodki iz proračuna EU. Že prihodnje leto se jih pričakuje dobrih 1,63 milijarde evrov, kar je več kot dvakrat toliko, kot v letu 2019. Podobna je številka tudi za leto 2022. Odhodki pa so načrtovani na ravni, ki omogoča izvajanje tako domačih razvojnih programov in ukrepov, ter inštrumentov Evropske unije, za okrevanje in odpornost, za pospešitev oziroma boljše črpanje finančne perspektive 2014-2020, ki je v zaključevanju, za izvajanje rednih zakonskih obveznosti, ter za predsedovanje Svetu EU, ki mu bo predsedovala Slovenija.
Tako so odhodki v spremenjenem proračunu 2021 načrtovani v obsegu 13,5 milijarde evrov, kar je primerljivo z obsegom odhodkov v rebalansu 2020 in dobre 3 milijarde evrov več, kot v prvotnem proračunu za leto 2021. V letu 2022 so odhodki predlagani v višini 12,6 milijarde evrov, kar je za 870 milijonov evrov manj, kot v 2021. Posamezne programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov se izražajo skozi njihove finančne načrte.: Predlog finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2021 tako znaša 636,4 milijone evrov in se glede na sprejeti proračun za leto 2021 povečuje za dobrih 75,2 milijona evrov. Za leto 2022 pa znaša 687,8 milijona evrov in je za 51,4 milijona evra višji od predloga sprememb proračuna za leto 2021. predlagam, da podrobnejšo vsebinsko obrazložite svojega finančnega načrta predstavijo predstavniki Ministrstva za obrambo. Toliko za uvod.
Hvala.
Hvala predstavnici gospe Ireni Momić, predstavnici Ministrstva za finance za to predstavitev.
Besedo dajem ministru za obrambo, mag. Mateju Toninu. Prosim ministra, da nam predstavi Predlog sprememb proračuna Ministrstva za obrambo za leto 2021 in Predlog proračuna Ministrstva za obrambo za leto 2022.
Izvolite.
podpredsednik, drage kolegice in kolegi, dober dan!
Predlog sprememb finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2021 in pa Predlog sprememb finančnega načrta za leto 2022, sta na področju obrambe ter sistema zaščite in reševanja po dolgih letih naravnana izjemno razvojno, saj prinašata potrebna dodatna sredstva za tekoče delovanje, ter kar je najpomembnejše, za prepotrebne investicije. Seveda vsega zaostanka iz preteklih let ne bo mogoče nadoknaditi v naslednjih dveh letih, nedvomno pa se s predlaganima proračunoma sledi cilju, da se izboljša stanje pripravljenosti tako Slovenske vojske kot tudi sistema zaščite in reševanja, pri čemer so izhodišča določena in to bi rad podčrtal, s strani Državnega zbora in sicer v Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ter v Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022. Proračun za leto 2021, je bil v novembru 2019 sprejet v višini 561 milijonov evrov. S predlogom sprememb sprejetega finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2021, se sredstva povečujejo za 75 milijonov evrov in sicer na 636 milijonov evrov, kar predstavlja 4,73 % državnega proračuna. Integralna sredstva so višja za 73,2 milijona evrov, namenska sredstva za 1,6 milijona evrov in sredstva za EU projekte v višini 376 tisoč evrov. Obrambni izdatki bi po tem predlogu znašali 623,7 milijonov evrov oziroma 1,28 % BDP bodo po novem obrambni izdatki. Glede na sprejeti rebalans za leto 2020, je predlog za leto novega proračuna za leto 2021, višji za 122 milijonov evrov. V novem proračunu za leto 2021, namenjamo Slovenski vojski 514 milijonov evrov, kar je 81 % finančnega načrta, Upravi za zaščito in reševanje 54 milijonov evrov, kar je 8,5 % finančnega načrta, Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami slabih 3 milijone evrov, kar predstavlja pol odstotka finančnega načrta in Inšpektoratu za obrambo 785 tisoč evrov, kar predstavlja 0,1 % finančnega načrta. Upravnemu delu ministrstva pa 64 milijonov evrov, kar je 10 % finančnega načrta ministrstva. Po virih sredstev v predlogu sprememb finančnega načrta za leto 2021, načrtujemo 616,6 milijonov evrov integralnih sredstev, od tega bo šlo za stroške dela 319 milijonov evrov ali 50 % predlaganega finančnega načrta. Tekoče odhodke v višini 169 milijonov evrov, kar je 27 % predlaganega finančnega načrta in pa za investicije 124 milijonov evrov ali 19,5 % predlaganega finančnega načrta. Za raziskave in razvoj namenjamo 2,5 milijona evrov in za sofinanciranje dejavnosti veteranskih organizacij 1,5 milijona evrov. Namenskih sredstev načrtujemo slabih 17 milijonov evrov. Gre za sredstva od odprodaje nepremičnin in premičnin, sredstva požarnega sklada ter sredstva lastne dejavnosti. Prav tako planiramo 3 milijone evrov evropskih sredstva s slovensko udeležbo, sklad za notranjo varnost, kohezijska sredstva, EU projekti iz področja zaščite in reševanja. Po obrambnem proračunu v višini 1,28 % BDP se s to predlagano strukturo proračuna približujemo tistemu razmerju 50:30:20.
Če se dotaknem na kratko še finančnega načrta oziroma proračuna za leto 2022. Za leto 2022 je predlagan proračun Ministrstva za obrambo v višini 687 in še nekaj milijonov evrov, kar je za 51 milijonov evrov več od predlaganega proračuna 2021. To predstavlja 5,46 % državnega proračuna. Obrambni izdatki bodo po tem predlogu znašali 672,5 milijona evrov oziroma 1,3 % BDP. Torej, na koncu našega mandata bodo obrambni izdatki znašali 1,3 % BDP, začeli pa smo z 1 % BDP. V letu 2022 namenjamo Slovenski vojski 564 milijonov evrov, kar je 82 % proračuna. Upravi za zaščito in reševanje 57 milijonov evrov, kar je dobrih 8 %, inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 3 milijone evrov, kar je slabega pol odstotka proračuna, inšpektoratu za obrambo slabih 800 tisoč evrov, kar je 0,1 % proračuna, in upravnemu delu ministrstva 63 milijonov evrov, kar je 9 % finančnega načrta. Integralna sredstva načrtujemo v višini 666(?) milijonov evrov, od tega bo šlo za stroške dela 323 milijonov evrov, kar predstavlja 47 % predlaganega finančnega načrta, za tekoče odhodke 185 milijonov evrov, kar je 27 % proračuna, za investicije 154 milijonov evrov, kar je 22 % proračuna, za raziskave in razvoj namenjamo 2,5 milijonov evrov in pa za sofinanciranje veteranskih organizacij 1,5 milijona evrov.
Sedaj pa še nekaj ključnih aktivnosti in projektov ministrstva. Na področju investicij so v upravnem delu ministrstva načrtovana sredstva za obnovo voznega parka v letu 2021, nakup prenosnih računalnikov za delo na domu in povišanja nivoja kibernetske varnosti. Na infrastrukturnem področju so pri upravnem delu ministrstva na letnem nivoju načrtovana sredstva za nakup službenih stanovanj za potrebe Slovenske vojske ter vzdrževanje poslovnih objektov in službenih stanovanj v upravljanja(?) Ministrstva za obrambo. Poleg tega bodo finančna sredstva namenjena tudi dokončanju objekta centralnega arhiva ministrstva, izdelavi investicijske in projektne dokumentacije za celovito ureditev vojašnic Edvarda Peperka v Ljubljani in Generalna Maistra v Mariboru ter energetsko prenovo objektov v vojašnici Jerneje Molana Cerklje ob Krki. S tem so podani tudi jasni cilji, da se dejansko s prenovo vojašnic začne že v letu 2021. Namenili bomo tudi sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za postavitev pontonskega pomola za privez plovil Slovenske vojske v Luki Koper za izvedbo v letu 2021. Tisti, ki ste z Odborom za obrambo že kdaj obiskali mornariški divizijon, potem veste, da so naša plovila privezana praktično pri živinskem pomolu, kar se mi zdi rahlo neprimerno. Skladno s sprejetim državnim prostorskim načrtom bomo tudi odkupili zemljišča za izgradnjo tretje faze obvozne ceste za vojaško letališče Cerklje ob Krki. Za področje raziskav in razvoja se sredstva postopoma povečujejo skladno z zavezo PESCA, da se za obrambne raziskave namenja 2 % obrambnih izdatkov. Za Slovensko vojsko se načrtujejo višji tekoči odhodke v letu 2021 za 42 milijonov evrov glede na sprejeti proračun 2021. V letu 2022 se povečujejo še za 15 milijonov evrov glede na predlog sprememba iz 2021, višji tekoči odhodki so v naslednjem dveletnem obdobju načrtovani za naslednje namene. Posodobite in nadgradnja osmih helikopterjev Bell 412, kot posledico zastarelosti vgrajene opreme in potrebe po posodobitvi posameznih navigacijsko-komunikacijskih sistemov. Gorivo za vsa prevozna sredstva, zavarovanje prevoznih sredstev, izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Slovenska vojska ima s predlogom sprememb za 21 načrtovanih 103 milijone evrov, za leto 2022 pa 133 milijonov evrov za investicijske nabave. Načrtovani so ključni projekti na področju naslednjih investicij. Vlaganje v letališko infrastrukturo na letališču Cerklje, nabava komunikacijsko-informacijskih sistemov in opreme za zagotavljanje kibernetske varnosti, pričetek gradnje strelišča Apače in celovite ureditve vojašnice Edvarda Peperka. Nakup pehotne oborožitve in opreme za specialne sile, nakup logistične opreme tovornih vozil in medicinske opreme, nabava bojnih vozil 4x4 in 8x8. Pri upravi za zaščito in reševanje so načrtovana dodatna sredstev v letu 2021 v višini 8 milijonov evrov glede na sprejeti finančni načrt. V upravi zaščite in reševanje se je s predlogom finančnih sprememb za 2021 še dodatno povečujejo sredstva na naslednjih področjih: povečanje sredstev za sofinanciranje prostovoljnih organizacij, ki delujejo v sistemu varstva pred nevarnimi nesrečami in sicer po domače povedano za gasilska društva dodatnih 5 %. Povišanje sredstev za sofinanciranje nabave gasilske zaščite in reševalne opreme iz sedanjih 1,7 milijona na 2,4. Izgradnja servisnega objekta izobraževalnega centra za zaščito in reševanje, enota v Sežani, kjer je v letu 2020 pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje ter ureditev novih poslovnih prostorov v Trbovljah in na Ptuju. Izdelava projekta dokumentacija za izgradnjo dodatnih prostorov gasilske šole v Igu, za poplavni podcenter Murska Sobota, za podcenter za žled in vetrolom v Kočevju in podcenter za požar v naravi v Sežan in za nacionalni center civilne zaščite, kjer bomo pod eno streho združili vse organizacije. Izdelava projektne dokumentacije za nabavo večjih specializiranih vozil z ustreznimi nadgradnjami za delo na višini tipa 1 in tipa 2. Vzpostavitev sistema množičnega obveščanja prebivalstva in hitrejši prevzem siren javnega alarmiranja za nabavo in montažo 150-ih siren. Ključni projekti v naslednjem dveletnem obdobju v sistemu zaščite in reševanja pa bodo: izgradnja in certificirane nacionalne enote za prečrpavanje velikih količin vode, seveda skladno s tem tudi dobava vozil in ustrezna oprema regijskih enot, izgradnja lokalnih enot za hitre intervencije za obvladovanje naravnih nesreč, nadaljnja izgradnja zmogljivosti enot za množično dekontaminacijo in enot za tehnično reševanje naravnih regij, v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje zaključek izgradnje novega digitalnega radijskega omrežja DMR, tehnološka prenova centrov za obveščanje, nadaljnja posodobitev voznega parka za izvajanje usposabljanj v gasilski šoli. Postopno celovito prenovo informacijsko-komunikacijske opreme tehnologij in storitve na področju zaščite in reševanja. Tukaj je vloženih ca 15 milijonov evrov, kar bo vodilo tudi k prenovi in optimizaciji sistema 112. Pridobili bomo tudi vsa dovoljenja in pogoje za pričetek izgradnje nacionalnega centra civilne zaščite. Nadalje. Predvidena je tudi nadaljnja prenova in izgradnja državnega logističnega centra v Rojah.
Še ena novost, ki jo pripravljamo v okviru načrta za okrevanja in odpornost in pa v okviru obstoječe finančne perspektive in nove finančne perspektive se predvideva, da bo ministrstvo za obrambo črpalo več kot 110 milijonov evrov in iz tega denarja bomo zgradili, kot sem dejal, Nacionalni center civilne zaščite, kjer bo popolnoma nov način upravljanja z nevarnostmi in nesrečami, ker bo izboljšana komunikacija, ker bodo pod eno streho zbrane vse te organizacije. Nadalje nameravamo zgraditi tudi tri podcentre, en podcenter za poplave v Murski Soboti, podcenter za žled v Kočevju in podcenter v Sežani za požare ob naravni nesreči. Kar se mi pa zdi za občine in širšo lokalno skupnost zelo pomembno, pa nameravamo z evropskimi sredstvi nabavljati tudi posebna, specialna vozila, ki bodo regijsko namenjena, da bodo naši gasilci bolje opremljeni.
Če vse skupaj strnem, s tema dvema proračunoma za leti 2021 in 2022 se obrambni izdatki povečujejo, kot sem dejal, bodo na ravni 1,3 % BDP, kar se mi zdi za Slovenijo pomemben korak naprej. Namenjena so za vojsko, prav tako pa pomembna sredstva vlagamo tudi v sistem zaščite in reševanja. Verjamem, da je proračun dober, in želim si, da bo imel široko podporo poslank in poslancev.
Hvala lepa.
Zahvaljujem se ministru mag. Mateju Toninu za podrobno predstavitev.
Obveščam vas še o dveh pooblastilih, in sicer Marjana Šarca nadomešča Jerca Korče in Sama Bevka nadomešča Matjaž Nemec.
Odpiram razpravo. Predlagam, da morebitne amandmaje odbora oblikujemo ob koncu razprave. Želi kdo besedo? / oglašanje v ozadju/ Postopkovno, gospod minister, izvolite. / oglašanje v ozadju, medsebojni pogovor/ Se opravičujem, minister je prosil za besedo in kot predsedujoči odbora ministru dajem besedo.
Spoštovani poslanci, res se vam opravičujem, ker me bo v nadaljevanju nadomeščal državni sekretar, ker imam še nekatere druge obveznosti. Vendar se mi je zdelo z vidika razprave pomembno, da dodam samo še eno stvar. Ker sem med svojo razpravo prejel amandmaje - mislim, da je poslanec Kordiš podpisan pod te stvari -, se mi je zdelo pomembno, da se do njih opredelim, da ne bo kdorkoli rekel, da sem bežal pred to odgovornostjo oziroma da se nisem želel glede teh stvari opredeliti.
Vidim, da se zadeve tičejo Občine Postojna. Naj še enkrat v zvezi z Občino Postojna poudarim naslednje, da Ministrstvo za obrambo tvorno sodeluje z vsemi občinami, imamo pa določene težave v komunikaciji z Občino Postojna. V tem času smo že sklenili posebne sporazume tako z Občino Brežice, Občino Krško, Občino Kočevje, kjer bomo vsem tem občinam in vsem tem lokalnim skupnostim namenili več kot milijon evrov sredstev, in prav je tako. Pri Občini Postojna je pa problem ta, da je občina odstopila od sporazuma med Ministrstvom za obrambo in Občino Postojna, kar nam na nek način onemogoča, da karkoli vlagamo v Občino Postojna, kar se mi zdi velika škoda, saj ta občina, odkar je odstopila od sporazuma, vsako leto izgubi več 100 tisoč evrov. Jaz mislim, da se s tem dela pomembna škoda predvsem Občini Postojna. Zato bi si želel, da se s strani Občine Postojna čim prej oblikuje tudi neka ekipa, ki bi se pogovarjala z Ministrstvom za obrambo, smo pa jasno povedali, da smo se pripravljeni pogovarjat o vseh stvareh, čisto vseh stvareh, samo o eni ne – samo o ukinitvi vadišča Poček se ne moremo pogovarjat, o vseh ostalih stvareh se lahko pogovarjamo. Pripravljeni smo se dogovorit o omilitvenih ukrepih, o posebnih kompenzacijskih finančnih ukrepih, vse je na razpolago, vse je možno, Občina Postojna si nenazadnje to tudi zasluži, samo, ne moremo pa se pogovarjat, da dokler Občina Postojna vztraja na ukinitvi vadbišča Poček, najverjetneje nam je vsem skupaj jasno, da nobena vojska ne more obstajat brez osrednjega vadišča, tako tudi ne slovenska, tako da, jasno povem, da jaz tega amandmaja poslanca Kordiša ne morem podpret, seveda bomo pa naredili vse, da bi pogajanja z Občino Postojna čim prej stekla, zaradi tega, da se tudi začne vlagat, s strani Ministrstva za obrambo, v Občino Postojna.
Pa hvala lepa, ker ste mi dal to možnost, da sem smel te stvari pojasnit.
Hvala ministru za dodatno obrazložitev.
Pred sabo sem dobil še eno pooblastilo – poslanec Soniboj Knežak bo nadomestil Gregorja Židana.
Sedaj odpiram razpravo in vabim gospoda kolega Kordiša Miha, k prvemu razpravljavcu. Pripravi naj se Robert Pavšič.
Gospod Kordiš- / izklop mikrofona/
Hvala za besedo, predsedujoči.
Žal moram še tretjo proračunsko odbora, na kateri sodelujem, začet z splošnim okvirjem proračuna, v katerega se umešča tudi proračun Ministrstva za obrambo. Neka osnovna ugotovitev, ki jo lahko iz predvidenih proračunov za 2021 in 2022 potegnemo ven, je, da prvič; predvidena sta rekordna proračuna in drugič; da je višina teh rekordnih proračunov zagotovljena in izračunana na puf. V letu 2021 se pričakuje 2,75 milijardni primanjkljaj in v letu 2022 naj bi ta primanjkljaj znašal še dodatnih 1,6 milijarde. Ob tem je napovedano dodatno zadolževanje. Za 6,7 milijarde evrov v letu 2021 in za 4,2 milijardi evrov v letu 2022.
To so ogromni zneski, astronomski zneski. Samo napovedano zadolževanje v naslednjih dveh letih naj bi znašalo 10 milijard evrov. Zadolževanje samo po sebi, načeloma, ni problem. Država ni ne firma, niti ni gospodinjstvo in svoje dolgove ne odplačuje na tak klasičen način, ampak jih v osnovi refinancira. Da pa jih lahko refinancira, je potrebno kredite smiselno investirati. V Levici te investicije vidimo predvsem v infrastrukturo, družbene blaginje in družbene solidarnosti.
Proračuni vlade Janeza Janše, za leti 2021 in 2022 žal teh usmeritev ne odražajo. Kupovalo se bo orožje, za 780 milijonov evrov, hkrati pa temeljni družbeni problemi ostajajo nenaslovljeni. Včeraj je potekala denimo, seja Odbora za delo, na kateri sem spraševal predstavnike vlade Janeza Janše, kako je z investicijami v domove starejših občanov. Veste, kaj so mi povedal? 12,5 milijonov evrov na leto. Zgolj 12,5 milijonov evrov na leto, investicije za izgradnjo novih domov starejših občanov, pa imamo v vrsti 12 tisoč starostnikov, ki čakajo na domsko oskrbo in na posteljo.
Gospe in gospodje, ljudje v tej državi ne plačujejo davkov zato, da boste vi s temi davki delali kot svinja z mehom in kupovali orožje, ampak jih vplačujejo zato, ker pričakujejo, da bo država poskrbela za neke skupne potrebe in odgovorila na družbene izzive. Družbeni izziv pa niso patroni, ampak so stanovanja, je zdravstvena oskrba, je nastanitev starejših in seveda je to igra ničelne vsote. Kolikor več denarja gre za orožje, toliko manj ga je za druge družbene vitalne podsisteme.
Številka okuženih dnevno se približuje že 400, mi pa bomo očitno pustil še kar naprej čakat investicijsko kliniko, brez prepotrebnih sredstev. Velja tako za infekcijsko v Mariboru. Skratka, popolnoma zgrešene družbene prioritete, za katere se bomo za povrh vsega še zakreditirali. To je, gospe in gospodje, absolutno nesprejemljivo.
Če preidem na sam proračun Ministrstva za obrambo naj povem naslednje. Tisti zakon, ki v resnici sploh še ni bil sprejet in o katerem lahko pričakujemo tudi referendum za 780 milijonov evrov novih nabav se v teh proračunskih gabaritih že predvideva, kot da je že sprejet, kot da je že bila narejena odločitev o tem, da pa se bo to orožje kupovalo, med tem ko nam ostale detajlne družbene potrebe pokajo po šivih. To je naravnost noro. Hkrati pa imamo, recimo, že samo znotraj resorja Ministrstva za obrambo velik problem z gasilskim centrom v Postojni, kjer država Postojni dolguje 250 tisoč evrov in nikakor ne želi nakazati teh sredstev, ki so bila že zdavnaj obljubljena, ampak za nakazila teh sredstev izsiljuje občino Postojna, da jim praktično neomejeno pusti uporabljati vadišče Poček. In v Levici smo k proračunu dali amandma, da se sredstva nameni tudi občini Postojna in izpolni to dolgotrajno obljubo, ki pa gre, za razliko od drugega, večine drugega povišanja obrambnega proračuna dejansko za odgovore na neke družbene potrebe. V tem slučaju tudi odgovore na zagotavljanje varnosti družbe, tokrat varnosti pred požari, poplavami in tako naprej, ker je pač center tisti, ki to izpolnjuje. Ampak je Ministrstvo za obrambo občino Postojna pustilo na cedilu.
Minister je tudi dejal, sem kar malo zastrigel z ušesi, da se bodo sredstva za prostovoljna gasilska društva nekoliko povečala. Hkrati me pa na tej točki zanima, ali lahko pričakujemo kakšne spremembe zakonodaje ali pa kakšno posebno sistemsko ureditev. Namreč, pred kratkim smo obravnavali rebalans proračuna, na katerega smo v Levici predložili amandma in še pred tem proračunom smo na Vlado naslovili pobudo, da se nameni višja sredstva za financiranje gasilcem, tudi zato, da se pokrije izpad, ki so ga bila deležna prostovoljna gasilska društva v epidemiji, ker pač niso normalno mogli delati veselic, so izgubili nekateri tudi več kot polovico sredstev. Pa so prostovoljni gasilci največja solidarnostna mreža, ki jo imamo v tej državi. In če kaj, potem je potrebno ravno to solidarnostno mrežo negovati, servisirati družbene potrebe, servisira potrebe ljudi. Tudi v epidemiji so gasilci delali, ti prostovoljci so pomagali in jih ne moremo pač pustiti na cedilu na račun tega, da bomo kupovali neke patrone in orožje.
Ob tem je realizacija za zaščito in reševanje na kontih Uprave za zaščito in reševanje v 2020 znašala 53 milijonov, v letu 2021 je dvignjena zgolj za en milijon v primerjavi z realizacijo. In realizacija je tista, ki jo moramo gledati. Je dvignjeno na 54 milijonov evrov, v letu 2022 pa slabih 57 milijonov. To so v resnici zelo zanemarljiva povišanja. In me zanima, kako lahko znotraj tega, da je že za letos realizacije 53 milijonov, pa z zgolj milijonskim povišanjem v naslednjem letu zares pričakujemo, da bodo primerna sredstva namenjena prostovoljnim gasilskim društvom in da se jih pomaga pokrpati. Ali še en korak naprej, da se to sofinanciranje prostovoljnih gasilcev uredi sistematično, mogoče s kakšno področno zakonodajo. Namreč, ravno pri rebalansu proračuna, kjer sem zagovarjal, da naj se prostovoljnim gasilskim društvom namenja dodatna sredstva, sem ravno od stranke NSi, ki drži Ministrstvo za obrambo poslušal cele tirade o tem, kako ta pobuda ni usklajena in kako na gre za sistemsko rešitev. Ja, seveda da ni šlo za sistemsko rešitev. Je bila …/ nerazumljivo/ rebalans proračuna za leto, ki se že izteka. Tukaj pa gledamo proračuna za leti 2021 in 2022 in bi pač pričakoval, da stranka Nova Slovenija oziroma celotna vlada Janeza Janše, bodimo pošteni, ni to samo stvar ene vladne stranke,: poskrbi za temelje sistematičnega okrepljenega financiranja in podpore gasilskih društev, tako da, moje vprašanje. Kaj na to temo lahko pričakujemo? Od kje bo prišel ta denar? Kje je skrit ta denar, glede na to, da zdaj Uprava za zaščito in reševanje, da sredstva na Upravi za zaščito in reševanje praktično stagnirajo.
Minister je tudi napovedal določene projekte, ki pa niso sporni oziroma jih lahko celo pozdravimo, če bodo izpeljani transparentno in bodo izpeljani v družbeno korist, konkretno recimo lahko tukaj navedem posodobitev helikopterske flote Bell, če tukaj ne gre za to, da se helikopterje Bell navesi za ne vem kakšnim orožjem in se jih poskuša na vsako silo uporabljati za ne vem kakšne bojne naloge, ampak gre za to, da se pač nadomesti iztrošene dele in, pač saj vemo, taka flota je zares zares dotrajana, je to investicija, ki zasleduje nek namen družbene koristi in servisira potrebe državljank in državljanov, tako da to je nekaj kar lahko podpiramo, pa to pospešeno metanje denarja, ki gre pa pretežno za orožje v letu 2021 je to 115 milijonov evrov povečanja v letu 2022, pa še dodatnih 52 milijonov evrov povečanja tega pa še, še zlasti v luči, da kljub temu, da imamo rekordne proračune, da so ta sredstva omejena kot pričajo tudi postavke kot je recimo za to, da se infekcijsko kliniko pušča na suhem, to da se ne vlaga v domove starejših občanov, čeprav so to bile neke, ne bom rekel vladne zaveze, ampak kritike aktualne koalicije napram prejšnjim vladam so bile pač upravičene, ampak tukaj izgleda, da bo s temi napačnimi prioritetami, ki so bile zastavljene že v preteklosti, ta Vlada očitno nadaljevala kljub temu, da projecira nadaljnja zadolževanja v višini 10 milijard evrov v naslednjih dveh letih.
Hvala, Kordiš Miha za razpravo.
Sedaj dajem besedo državnemu sekretarju iz Ministrstva za obrambo, gospodu Urošu Lampretu.
Hvala predsedujoči, pozdravljeni. Spoštovane poslanke in poslanci!
Dovolite mi samo kratko pojasnitev treh segmentov. Postojna, Uprava za zaščito in reševanje oziroma njenih načrtov in pa nadgradnjo Bell 412.
Glede Postojne, sem bil obveščen, da je minister že o tem govoril. Naj na tej točki samo ponovim, da bodo ta sredstva, 250 tisoč evrov prerazporejena znotraj leta, če bo prišlo do sklenitve sporazuma o katerem smo že tudi govorili.
Glede Uprave za zaščito in reševanje, se pravi, povečevanje sredstev za upravo in pa na katerih segmentih katere projekte bo uprva vodila, bom prosil direktorja Buta, če lahko pojasni bolj podrobno, da jaz ne berem iz gradiv.
Glede Bell 412, pa zelo na kratko. Gre se samo za podaljševanje življenjske dobe teh helikopterjev, ne govorimo o opremljanju Bellov z dodatno vojaško opremo oziroma oborožitvijo. Gre se samo, da bomo te iste Belle lahko uporabljali za te naloge, kot se uporabljajo danes, tudi v prihodnje.
Predsedujoči, če dovolite, bi prosil še direktorja Buta.
Hvala.