Spoštovani! Vse članice in člane odbora in vabljene, ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 26. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Ferenc Horváth ima službeno odsotnost, Branislava Rajića nadomešča Gregor Perič, Jureta Ferjana Nada Brinovšek, mag. Dejana Židana Matjaž Nemec in Luka Mesca Miha Kordiš. To je zaenkrat.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. Pod 1. točko Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021, EPA 1385-VIII in pod 2. točko predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022, EPA 1386-VIII. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem odbora. Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne.

Prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE DNEVNEGA REDA SKUPAJ.

Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora s sklicem. K točki dnevnega reda sem vabila Vlado, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za finance. Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je za obravnavo predlogov proračunov zainteresirano delovno telo.

Uvodno besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, da nam poda sliko predlogov proračunov v celoti. Izvolite, pa če se prosim tudi predstavite za magnetogram.

Hvala za besedo. Lep pozdrav! Sem Anka Oražem.

S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predlogov proračunov za leti 2021 in 2022. Proračuna sta pripravljena na podlagi zaostrenih razmer in ukrepov za omejitev negativnih posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo v letu 2020. Okrevanje in odpornost gospodarstva sta ključni vodili pri pripravi proračunov za naslednji dve leti. V obeh proračunih je izrazita razvojna komponenta, krepijo se predvsem investicije, ohranja pa se tudi socialna naravnanost. Spremembe proračuna za leto 2021 predvidevajo prihodke v višini 10,7 milijard evrov in so v primerjavi z rebalansom za leto 2020 višji za slabih 17 % oziroma za 1,5 milijarde evrov in za 3,5 % nižji od sprejetega proračuna za leto 2021. V proračunu za leto 2022 pa bodo prihodki glede na spremembe proračuna za leto 2021 še nekoliko višji in sicer so ocenjeni v višini 11 milijard evrov, kar je dobrih 280 milijonov evrov več, glede na leto 2021 oziroma za 2,6 odstotka. Odhodki so v spremenjenem proračunu za leto 2021 načrtovani v obsegu 13,5 milijard evrov, kar je skoraj na ravni rebalansa 2020 in dobre 3 milijarde evrov več kot v prvotnem proračunu za leto 2021. Izrazito je povečanje pri odhodkih iz naslova evropskih sredstev, kjer je načrtovan pospešek pri črpanju finančne perspektive za obdobje 2014 do 2020, poleg tega pa bodo načrtovana sredstva omogočala tudi izvajanje zakonskih obveznosti, predsedovanje Svetu Evropske unije, domačih razvojnih programov in ukrepov ter izvajanje instrumentov Evropske unije za obvladovanje epidemije ter okrevanje in odpornost gospodarstva, kjer so sredstva primarno namenjena izboljšanju zdravstvene infrastrukture, za dolgotrajno oskrbo, ohranjanju delovnih mest ter za projekte, ki podpirajo prehod v zeleno, digitalno in na znanju temelječo družbo. V programski strukturi se v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2021 najbolj povečujejo sredstva na politiki zdravstveno varstvo in sicer za 257,4 milijone evrov, na politiki promet in prometna infrastruktura za 254,7 milijonov evrov ter varovanje okolja in okoljska infrastruktura za 251,3 milijone evrov. Za več kot tretjino se v letu 2021 povečujejo tudi sredstva na politiki znanost in informacijska družba, ter na politiki podjetništvo in konkurenčnost.

V letu 2022 pa so odhodki predlagani v višini 12,6 milijard evrov, kar je za 870 milijonov evrov manj kot v letu 2021. Na tej podlagi se ocenjuje, da se bo proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal in sicer je v letu 2021 predviden v obsegu 2,7 milijard evrov ali 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda in v letu 2022 v višini 1,6 milijarde evrov, oziroma 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda.

V navedeni proračunski okvir so nameščene programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov, kar prikazujejo njihovi finančni načrti. Na seji matičnega odbora za finance bodo posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja proračunov za prihodnji dve leti.

Hvala.

Hvala tudi vam za vaše poročilo.

Sedaj pa dajem besedo tudi državnemu sekretarju na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da predstavi del predlogov proračunov, ki se nanaša na omenjeno ministrstvo.

Gospod državni sekretar Damir, izvolite.

Ja, hvala lepa predsedujoča. Lep pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim.

Jaz bi uvodoma mogoče predstavil samo neke določene splošne okvirje pa potem v razpravi bi, če bo potrebno odgovoril še na ostale.

Zdaj predlog proračuna, spremembe proračuna za 2021 znaša 2 milijardi 252 tisoč 294 milijonov. In sicer, kar predstavlja 16,72 procentov vseh izdatkov proračuna. Torej sam proračun se za to spremembo povečuje za 151,9 milijonov evrov, kar znaša približno 7,2 procenta. Zdaj integralna sredstva znašajo približno 2 milijardi 2, 115 milijard. Porast sredstev na integrali torej je, torej glede na predlog proračuna oziroma sprejetega znaša približno 106,3 milijona evrov. Namenska sredstva so v višini 6,8 milijona evrov in se zmanjšajo za 1,7 milijonov evrov. Sredstva evropske kohezijske politike ter druga evropska sredstva znašajo 105,2 milijona evrov, torej slovenska udeležba je tukaj 24,9 milijona evrov in se povečujejo za 47,4 milijona evrov. Gre za prenos izvajanja projektov, ki niso bili realizirani v 2020, tako kot smo tudi pojasnjevali pri predlogu rebalansa proračuna za 2020, se tukaj zdaj to tudi udejanja. Glede na rebalans 202 se sredstva v tem proračunu povečujejo za 132,7 milijona evrov, kar znaša 6,26. Integralna sredstva nekako globalno znašajo 93,9 vseh sredstev, namenska 0,3 % in kar se tiče EU 4,67 %. Slovenska udeležba pa 1,1 %. Kar se tiče sredstev evropskih REACT-EU in pa RRF sklada pa bodo naknadno vključena v sam finančni načrt. Integralna sredstva, ki se povečujejo za 106 milijonov so namenjena v prvi vrsti 85 milijonov za pokrivanje zakonskih obveznosti izvajalcev javne službe in druge zakonske obveznosti, 18,8 milijonov evrov za investicije in sofinanciranje občinskih investicij in pa seveda 2,2 za brezplačni vrtec za drugega otroka, ki bo najbrž uveden od 1. 9. 2020. To je mogoče uvodoma za predlog spremembe finančnega načrta. Mogoče že uvod za predlog finančnega načrta za 2022. Ta znaša 2 milijardi 249 milijonov evrov, kar predstavlja 17,85 % vseh izdatkov državnega proračuna. Integralna sredstva znašajo 2 milijardi 150 milijonov evrov, namenska pa 7,5 milijarde evrov približno. Sredstva evropske kohezijske politike in druga evropska sredstva znašajo 73 milijonov evrov in slovenska udeležba nekaj več kot 17 milijonov evrov. Glede na predlog sprememb finančnega načrta za 21 se sredstva v 22 zmanjšujejo, sicer za 3,2 milijona evrov, kar znaša 0,14 %. In sicer znižanje sredstev je na račun evropske kohezijske politike, ki je zaradi prenosa iz 2020 v 2021 nekoliko povečana. Gre za 39,2 milijona evrov, medtem ko se na drugi strani integralna sredstva povečajo za 35,3 milijone evrov. Integralna sredstva v celoti v predlogu proračuna za 2022 znašajo 95,6 % vseh sredstev, namenska 0,34 %, sredstva EU 3,26 % in slovenska udeležba 0,78 %. V predlogu spremembe za leto 2021 se za politiko 19, če mogoče zdaj malo recimo še te stvari, dve politiki, za politiko 19 - izobraževanje in šport je namenjeno 80,5 vseh sredstev, ki je namenjeno, v leto 2022 pa 85, 29 %s vseh sredstev. Za politiko 05 - znanost in tehnologija pa 14,21 v letu 2021 in 14,42 v letu 2022.

Mogoče še nekoliko besed o tem, kar je bilo pri predlogu proračuna 2020 zelo aktualno, in sicer znanost, torej politika 5, znanost in informacijska družba, da mogoče še povem kako je v teh dveh proračunih. Torej, glede na sprejet finančni načrt 2021 se s predlogom finančnega načrta za 2021 proračunska vlaganja v znanost povečajo za 22,4 milijona evrov. Torej, to je glede na finančni načrt 2020 za 40 milijonov evrov, kar je za 14,3 %. Od tega se integralna sredstva povečajo za 23 milijonov evrov, kar je 10 %, namenska za 0,28 milijonov in pa sredstva EU projekti kohezijske politike in centralni progami EU za 13,5 milijonov ter pripadajoča slovenska udeležba 3,1 milijon. Integralna sredstva v predlogu finančnega načrta za 2022 se povečajo za 22 milijonov, kar je za 8,8 %, glede na predlog, ki je sedaj v tej spremembi predloga 2021. Tako da sredstva za znanost se iz leta v leto jih nekoliko povečujemo.

Kar se tiče ostalih področij, mogoče čisto na kratko. Za šport se namenja v, to je bilo tudi veliko debate o tem ali bomo torej namenili tudi kaj sredstev lokalnim skupnostim za investicije v, tako šport, v vrtce in pa v osnovno šolstvo. Torej, tukaj povečujemo ta sredstva oziroma jih prenašamo iz prejšnjega leta, in sicer na področju športa bo to v letu 2021 6,8 milijonov evrov, leta 2022 bo to 3,6 milijonov evrov, na področju osnovnega šolstva je to približno 9,9 milijonov, za vsako leto toliko in na področju vrtcev je to 1,2 milijona evrov za vsako leto. Glede na to, da razpisa 10 let ni bilo upam, da ga bomo izvedli v naslednjih dveh letih in tudi v naslednjih letih in tako tudi lokalnim skupnostim pomagali pri skrbi za infrastrukturo, čeprav ministrstvo kot tako ni ustanovitelj. V bistvu je to odgovornost lokalnih skupnosti, ampak nekoč so te pomoči bilo in sedaj upam, da bomo jih ponovno, da bodo zaživele in bodo tudi praksa v bodoče. Jaz bi mogoče toliko za začetek, pa potem če bodo kakšna vprašanja bi še ostalo. Hvala lepa.

Hvala vam, spoštovani državni sekretar Damir Orehovec.

Želi še kdo besedo? Ne.

Odpiram razpravo članov in članic odbora in ostalih prisotnih. Prva se je prijavila kolegica Lidija Divjak Mirnik. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani gospod državni sekretar, kolegice, kolegi!

Jaz bom zelo kratka in jedrnata. Ker oba z državnim sekretarjem prihajava iz Maribora bom imela seveda vprašanja na to temo. Mene veseli, da se bo tista sredstva, ki smo jih, ki ste jih z rebalansom umaknili se bodo na znanost vrnila, kar ste dejansko takrat tudi povedali, kar je okej. Nekaj malega se potem tudi še povečujejo. Zato me v tem kontekstu zanima, prvič, ali se v investicijskih sredstvih, spoštovani gospod državni sekretar, načrtuje izgradnja Innovum centra Univerze v Mariboru, ker verjamem, da projekt poznate, mi boste verjetno lahko odgovorili. Po mojih informacijah je univerza v fazi, ko bodo meseca januarja pripravila tudi vso dokumentacijo do faze, da se lahko začno razpisi. To je prvo vprašanje. Potem pa me zelo konkretno zanima športna infrastruktura v Mariboru in sicer prvič, renovacija dvorane Tabor, kjer bodo – dobro, ne bom razlagala kaj bodo vse tam delali. Cirka 8 milijonov je vreden projekt. Zanima me ali v tistih 18,5 milijonih, ki jih boste namenili za investicije in sofinanciranje občinskih investicij tukaj planirate renovacijo dvorane Tabor. Če da, me zanima v kakšni višini. Kot rečeno, cel projekt je vreden 8 milijonov, če bi ga še dogradili, je vreden 11. Potem me v kontekstu športnih objektov in renovacij zanima naslednji mariborski projekt, to je atletski stadion. V cirka 900 tisoč evrov je vreden projekt. Zanima me, ali je ta v planu. Tretjič, tribuna ob glavnem nogometnem igrišču Tabor, cirka 800 tisoč evrov, ali je v planu. In to je kar se tiče teh športnih objektov v Mariboru.

Veseli me, da se bo ta razpis, o katerem ste zdaj na koncu govorili končno izvedel. Res je, da so lokalne skupnosti tiste, ki morajo poskrbeti za svoje vrtce, osnovne šole, vendar ne glede na to, je prav, da jim država tudi pomaga in v tem kontekstu pozdravljam ta razpis. Zanima me, ali obstaja spisek, domnevam da. Se pravi spisek objektov, ki jih je v tem kontekstu potrebno dograditi oziroma obnoviti in če obstaja, me zanima ali je na tem spisku tudi kakšen objekt šole ali vrtca v Mariboru. Vem, da je zelo velik problem tudi pri zasebnih vrtcih. Eden je v Mariboru pogorel in je v tem kontekstu kar nekaj težav, zato me zanima ali je to planirano tudi noter.

In pa še zadnje vprašanje, ki se nanaša na študentske domove na sploh v Sloveniji. Vemo, da je v Ljubljani veliko pomanjkanje študentskih domov, zato me zanima, ali se planira izgradnja kakšnega študentskega doma v Ljubljani, kako se bo reševalo stvari na Primorski Univerzi, kjer vemo, da je študentskih postelj absolutno premalo in pa v tem kontekstu študentskih domov me zanima, ali se predvideva, da se v sklop študentskih domov Univerze v Mariboru priključi tudi Dijaški dom Maribor.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Naslednji se je prijavil Miha Kordiš.

Hvala za besedo predsedujoča. Po načrtovanem 4,2 milijardnem evrov težkem primanjkljaju v rebalansu proračuna za naslednje leto, za letošnje leto očitno za naslednje leto Vlada Janeza Janše namerava nadaljevati enako kot je zastavila. Za naslednji dve leti spet načrtuje orjaške primanjkljaje. V 2021 je to 2,75 milijard, 2022 pa 1,6 milijard evrov. Poleg tega je na mizi še dodatno zadolževanje. Napovedanih 6,7 milijard evrov novih kreditov v letu 2021 in 4,2 milijarde evrov v letu 2022. Se pravi v naslednjih dveh letih 10 milijarde evrov novih sredstev, ki pridejo iz zadolževanja. S samim zadolževanjem sicer ne bi bilo nič narobe, če bi se ta sredstva pametno porabila za investiranje v kritično infrastrukturo družbe in za potrebe, ki naše ljudi pestijo, saj te potrebe so sedaj v tem trenutku niso zagotovljene. Ampak pri vseh teh ogromnih primanjkljajih, pri vseh teh ogromnih napovedanih zadolževanjih, v tem proračunu za naslednje in še naslednje leto ni zagotovljenih dovolj sredstev za okrepitev javnega zdravstva, pa imamo koliko ta hip – 350 novih.

/izklopljen mikrofon/ To je Odbor za šolstvo. Zdravstvo je eno dvorano nižje.

To je kontekst predsedujoča, to je kontekst celotnega proračuna.

Prehajam na posebni del. Skratka v oči bije, da v temu proračunu kljub orjaškim napovedanim primanjkljajem in novemu zadolževanju ni zagotovljenih dovolj sredstev za okrepitev javnega zdravstva. Poleg tega ni zagotovljenih niti dovolj sredstev za izgradnjo domov starejših občanov, za gradnjo stanovanj in za znanstvo in raziskovanje – to pa je tema, predsedujoča, tega odbora. Namesto tega imamo orjaško povečanje izdatkov, pa ne bom rekel za obrambo, ampak za orožje. Najde se 780 milijonov v naslednjih šestih letih, prve tranše tega metanja denarja skozi okno za orožje, pa bodo izplačane točno v letih 2021 in 2022, vsaj tako je napovedano, tako je zapisano tudi v tem specialnem zakonu za nakup orožja. Sočasno, upokojencem grozi, da bodo še naprej brez domske oskrbe, čeprav jih je 10 tisoč v vrsti, mladim grozi, da bodo še naprej brez javnih neprofitnih stanovanj, tudi teh je pač manko 10 tisoč in znanstveniki bodo očitno ostali brez sredstev za raziskovanje, v višini, ki bi jih potrebovali.

Vse te družbene teme so očitno za vlado Janeza Janše drugotnega pomena, ker se je prednostno očitno namenilo hlapčevati interesom Nato Pakta. To je skratka kontekst, v kateremu se dogaja tudi proračun Ministrstva za izobraževanje, v naslednjih dveh letih. Ta proračun je malenkost višje, kot je v tem hipu oziroma, kot, no, kakor je bil predviden za leto 2020 - za okrog 20 milijonov evrov sredstev je več na postavkah Ministrstva za izobraževanje. To je – še enkrat poudarjam – pri proračunih, ki načrtujeta za 10 milijard evrov novih zadolževanj in orjaške proračunske primanjkljaje, drobiž od povišice in od teh sredstev gre za manjše povišanje za raziskovalne programe in projekte, hkrati pa se podporo znanstvenoraziskovalni infrastrukturi, glede na sprejeti proračun za letošnje leto, zmanjšuje za 2,7 milijonov evrov.

Hkrati pa se je na Ministrstvu za finance pojavila popolnoma nova postavka, 0.5 – Znanost in informacijska družba, ki je v letu 2021 težka 70 milijonov evrov, v naslednjem letu pa skupaj 140 milijonov evrov. Od tega naj bi šlo ena tretjina za podporo tehnološkim in razvojnim projektom in dve tretjini za raziskovalne programe in projekte. Zdaj pa pozor. V obrazložitvi posebnega dela finančnega ministrstva, ta postavka ni niti obrazložena, niti navedena, čeprav gre za temo, ki je eklatantno program strukture Ministrstva za izobraževanje. Zanima me, od kje je ta postavka prišla? Zakaj je na Ministrstvu za finance, ne na Ministrstvu za izobraževanje? Zakaj je ta postavka težka, najprej 70 milijonov evrov, nato 140 milijonov evrov? Kaj se bo iz te postavke financiralo? To je skupaj ogromno denarja. To je skupaj 210 milijonov evrov v naslednjih dveh letih. Na Ministrstvu za finance za temo iz delokroga Ministrstva za izobraževanje.

Bi iz tega lahko potegnil kakšen sklep, glede na to, kako vlada Janeza Janše sicer rokuje z javnimi financami, pa se bom zadržal, bom raje ostal samo znotraj Ministrstva za izobraževanje, nadaljujoč s tem, da je Slovenija v Evropi na samem dnu po javnih vlaganjih v raziskave in razvoj. Zelo velik problem. Ta problem ni nastal Janševo vlado, je pa Janševa vlada tista, ki ga očitno ne želi odpravljati. Trenutno se iz proračuna za raziskave in razvoj, ki so temelj kakršnegakoli prehoda med razvite države sveta, iz proračuna se torej za raziskave in razvoj namenja samo 0,6 % BDP. Krepko pod povprečjem Evropske unije, ki je 1,4 %.

In slika, kar se tiče inovativnosti, pustimo ideološke konotacije, v katerih se izraz inovativnost uporablja, se seveda še poslabšuje. Zgleda, da se bo poslabševala še v bodoče, zaradi tega, ker sredstev za znanost in raziskovanje ni dovolj, niti ni urejenega stabilnega financiranja. Če želimo mi dejansko razvijat znanost in iz tega črpat razvito družbo, bi bilo potrebno zagotovit vsaj 10, če ne 20 let, stabilnega financiranja znanosti, v stalni rasti in ne bo, da ne bi bilo to financiranje odvisno od gospodarskih in finančnih nihanj. Če kaj, potem ravno v slučaju gospodarskega in finančnega nihljaja navzdol, pomeni, da bi moral še dodatno vlagat v znanost in raziskovanje, če se seveda iz krize kapitalizma želimo izkopati ne še globlje, kot država, ki je globalni podizvajalec, ampak razvita država z gospodarsko, znanstveno tudi, suverenostjo.

In, tu sledi moje drugo vprašanje, za predstavnike Vlade oziroma za Ministrstvo za izobraževanje. Kako si na vašem ministrstvu, kjer se Zakon o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti pripravlja in pade v vašo jurisdikcijo, kako pojasnjujete, da je očitno politično povsem mogoče in razumno v Državni zbor pripeljat zakon, ki nameni tri četrt milijarde evrov za orožje in zagotovit ta sredstva za orožje, nek zakon, ki bi pa zagotovil ustrezno in stabilno financiranje znanosti, pa nikakor ne more uzreti luči političnega konsenza? Ali je to nekaj, kar nameravate na vašem ministrstvu spremeniti? Ali bomo ta zakon v mandatu videli in brali v Državnemu zboru? Skratka, ali boste zagotovili stabilno financiranje znanosti? Proračunske številke namigujejo, da ne. Hkrati je pa družbena nuja, da se ravno znanost in raziskovanja ne pusti od zadaj. Pri tako bogatih proračunih tudi ne vidim nikakršnega finančnega razloga, da bi se jih pustilo zadaj. Glede na generalno slovensko »podrazvitost«, pa sploh ne.

Kar me pripelje do mojega tretjega vprašanja, in sicer, financiranje lokalne skupnosti, torej, državna pomoč lokalnim skupnostim, da se povečajo kapacitete v šolah in vrtcih, da se prostorski pogoji delovanja šol in vrtec obnovijo. Že pri sprejemanju prejšnjega računa, smo imel, prav na tem odboru, precej široko diskusijo, kajne, kjer smo ugotavljal, ne glede na to, kdo je bil takrat v opoziciji, kdo v koaliciji, da potrebujemo 25 milijonov evrov iz Ministrstva za izobraževanje v podporo prostorskim kapacitetam šol, vrtcev, na lokalni ravni, pa da naj bi prišel razpis, ki bi to sofinanciranje občinam omogočil. No in, na začetku letošnjega leta je ta razpis dejansko prišel, ampak je bila višina sredstev, ki bi jih ministrstvo namenilo za sofinanciranje omejeno na slabih 16 milijonov evrov, od tega slabih 4 milijone evrov za investicije v vrtce in slabih 12 milijonov evrov za investicije v osnovno šolo.

No in, ministrstvo je, kot sem že omenil, že v preteklosti povedalo, da zaradi primanjkljaja sredstev, takšnega razpisa ne more izpeljat in da bi okvirna sredstva za pripravo znašala 25 milijonov evrov. Se pravi, ne 16, 25 milijonov evrov, kar bi zadoščalo za približno 10 šol in za 10 vrtcev. No zdaj, zdaj imamo razpis, iz začetka letošnjega leta, za 16 milijonov evrov, ki pa očitno ni bil dokončan oziroma sredstva niso bila porabljena. Tu posredi imamo seveda delno tudi dejavnik epidemije, ni pa to začetek ali konec zgodbe.

Moje vprašanje, ali je denar za izvedbo razpisa za sofinanciranje novih kapacitet v vrtcih in šolah zagotovljen? Na kateri postavki je zagotovljen, natančno in kdaj lahko pričakujemo, da bo izveden? Če se je že, vsaj v prejšnjemu proračunu, končno našel denar, morda pomembneje, našla se je politična volja, da se je naredil korak naprej in je država po dolgo časa končno spet odprla razpis za sofinanciranje vrtec in šol na lokalni ravni, kaj se bo zdaj s to politično odločitvijo dogajalo naprej pa, ali ta politična odločitev še drži in seveda, če drži, kje so sredstva?

Naslednje vprašanje. Na MIZŠ obstaja tudi postavka 23 – Intervencijski ukrepi in obveznosti, kjer bo letos realiziranih približno 43 milijonov sredstev. Potem je pa za leto 2021 in 2022 ta postavka popolnoma izpraznjena. Preden začnem ropotat, da na tej postavki ne moremo imet nule in da rabimo tja dat sredstva, me v resnici zanima, kaj se je iz te postavke do sedaj financiralo in potem pač, iz tega, zakaj v naslednjih dveh letih, na tej postavki ni sredstev? To je to za moje začetno vprašanje. Hvala.