Spoštovani, pričenjam 21. sejo odbora in pozdravljam vse prisotne.

obveščam vas, da so se za današnjo sejo opravičili naslednje kolegice in kolegi: Franc Kramar iz poslanske skupine SAB in pa Violeta Tomić ter Boštjan Koražija iz poslanske skupine Levica.

Imam pa še eno pooblastilo o nadomeščanju, in sicer poslanko Ivo Dimic nadomešča poslanec Andrej Černigoj.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. s sklicem seje dne 30. 9. 2020 ste prejeli naslednji dnevni red: poročilo o delu in zaključni račun Sklada Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2019, in pa pod točko 2 pobude in vprašanja članov odbora. Ker včeraj do 12. ure nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik točk, je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

In tako prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO O DELU IN ZAKLJUČNI RAČUN SKLADA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019. Odbor je matično delovno telo, poročilo pa obravnavamo na podlagi 4. odstavka 41. člena poslovnika Državnega zbora.

K obravnavi te točke sem vabil: Vlado; Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; ter Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.

Kot gradivo ste prejeli: poročilo z dne 21. 8. 2020 in pa mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 29. 9. 2020.

Preden dam besedo gospe Ireni Majcen, direktorici sklada, pa sprašujem ali želi besedo minister dr. Podgoršek.

izvolite.

Hvala lepa.

bi predlagal, da dobim besedo po predstavitvi samega sklada s strani direktorice.

Potem dajem besedo gospe Ireni Majcen.

izvolite.

Hvala. Spoštovani predsednik odbora, poslanke in poslanci, spoštovani minister dr. Jože Podgoršek in vsi prisotni.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je ustanovila država leta 1993 z namenom, da gospodari s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v lasti Republike Slovenije. Od 1. julija 2016 dalje sklad gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami, z gozdovi v državni lasti pa gospodari gospodarska družba Slovenski državni gozdovi. sklad je organiziran enotno za območje Republike Slovenije. Svoje naloge izvaja na sedežu Dunajska 58 v Ljubljani in na območnih izpostavah.

Na skladu so se v letu 2019 naloge izvajale v okviru naslednjih notranjih organizacijskih enot: sektor za kmetijstvo, 41 zaposlenih; sektor za urejanje evidenc nepremičnin in geodezijo, 7 zaposlenih; sektor za pravne zadeve, 8; in sektor za splošne zadeve, 14 zaposlenih.

Storitve notranje revizije je izvajal zunanji izvajalec notranjega revidiranja.

Direktor sklada je poslovodni organ, ki je odgovoren za zakonitost dela sklada in izvajanje del in nalog v skladu z določili statuta sklada. Vlada me je imenovala za direktorico sklada 12. novembra 2018.

Svet sklada je organ upravljanja sklada, ki ima predsednika in 6 članov. Na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo, člane sveta imenuje Vlada izmed predstavnikov Vlade Republike Slovenije, ministrstev, vladnih služb in strokovnjakov s področja dejavnosti sklada, od katerih so štirje člani predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. V poročevalnem obdobju so člani sveta: Leon Ravnikar, predsednik; Polonca Drofenik; Tomaž Primožič; Zdravko Cankar; Peter Poljšič; Marjan Kardinal; in Tomaž Hrovat.

Nekaj poudarkov bi podala iz poročila.

Na uspešnost in učinkovitost delovanja sklada pomembno vplivajo številni dejavniki, med drugim ureditev prenosa zemljišč na podlagi zakona o skladu iz leta 1993, kjer postopek ureditve lastništva še vedno ni zaključen za preko 158 tisoč parcel. Ti podatki torej se nanašajo na leto 2019. Danes, torej v letošnjem letu, je ta številka že manjša. Za številne parcele v družbeni lastnini po stanju na dan uveljavitve zakona o skladu, tj. na dan 11. 3. 1993, se ugotavlja, da so bile s parcelacijami že ukinjene. Ker občine lahko izdajo potrdilo o namenski rabi samo za obstoječe parcele, je potrebno za vse ukinjene parcele družbene lastnine najprej ugotoviti, katere so novonastale parcele in za njih po tem zaprositi za potrdilo o namenski rabi na presečne datume, ki so pomembni za ugotavljanje zakonskega lastništva. Posebno težavo predstavljajo zemljišča v družbeni lastnini, katerih upravljavci podjetja so v stečaju in ne poslujejo več. Takih parcel brez spremembe zakonodaje, tudi če bodo izpolnjeni vsi drugi pogoji, ne bo mogoče prenesti na Republiko Slovenijo.

Sklad je po eni strani obremenjen tudi z visokimi finančnimi obveznosti, po drugi pa se mu zaradi neodplačnega prenosa zemljišč na občine zmanjšuje obseg zemljišč, s katerimi gospodari. Finančne obveznosti, ki močno bremenijo sklad, je plačilo 10 % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči Slovenskemu državnemu holdingu. Kljub temu, da je sklad iz naslova denacionalizacije, kot prvo, zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v naravi, kot drugo, zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč kot eni od oblik odškodnin po Zakonu o denacionalizaciji kadar vračilo v naravi ni možno, kot tretje, zavezanec za izplačilo odškodnin upravičencev zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih zemljišč po drugem odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji in 145.c člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcije, nenazadnje pa še zavezanec za izplačilo sredstev za plačilo obveznic SDH kadar upravičenec zamenja priznanico sklada za obveznico SDH, ni racionalno, da zakon skladu še vedno nalaga plačilo 10-ih % vseh prihodkov od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, saj sklad že poravnave navedenih obveznosti ne zmore sam.

Letni cilji za poročevalno leto so bili opredeljeni s prioritetami v programu dela in finančnem načrtu sklada za leto 2019, ki je bil sprejet na svetu sklada in je svoje soglasje podala ministrica, pristojna za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec. Strateška usmeritev sklada je ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v lasti države oziroma upočasnitev zmanjšanja obsega površin zaradi zakonskih obveznosti. Da bi sklad lahko sledil tej strateški usmeritvi, je nakupil 640 hektarov kmetijskih zemljišč v vrednosti 10 milijonov 480 tisoč 854 evrov. Sklad ima sklenjenih 16 tisoč 856 pogodb, povprečna letna zakupnina za leto 2019 pa znaša 141 evrov za hektar. Šole in državni organi imajo s 17-imi zakupnimi oziroma najemnimi pogodbami v brezplačnem zakupu 1876 hektarov. Sklad gospodari z 59 tisoč 916 hektari kmetijskih zemljišč oziroma z 8,9-odstotnim deležem vseh kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji.

Solastništvo in soupravljanje pa sta dva vsebinsko različna pojma, ki v javnih evidencah, predvsem v zemljiški knjigi in pa GURS, še nista ustrezno razmejena. GURS v primerih, ko je parcela v lasti Republike Slovenije, hkrati pa v upravljanju Sklada in SiDG, sicer kot upravljavca navede obe osebi, ne pove pa, v kakšnem razmerju si delita upravljavstvo. Sklad in SiDG sta tako po podatkih REM kot soupravljavca vpisana skupaj na 52 tisoč 340-ih parcelah. Sklad je v letu 2019 nadaljeval z aktivnosti za ureditev evidenc zemljišč, opredeljenih v akcijskem načrtu za dokončanje prenosov, ki je bil s strani Sveta Sklada potrjen v juniju 2012 na zahtevo Računskega sodišča. Glede na to, da akcijski načrt za dokončanje prenosov ni bil v celoti realiziran, je Svet Sklada za njegovo izvedbo podaljšal do konca leta 2020.

Ker je to dolgoletno stanje in ker je urejenost evidenc osnova za korektno upravljanje z nepremičninami v državni lasti, je Svet Sklada soglašal, da Sklad z namenom pospešitve izvajanja dokončanja prenosov zemljišč pridobi tudi usposobljenega zunanjega izvajalca. Načrtovano je bilo, da bo zunanji izvajalec v letu 2019 pregledal preostanek parcel od 230 tisoč parcel, ki so mu bile dodeljene v pregled. Za preostale parcele je bilo načrtovano, da bo pregledal Sklad sam, poleg tega pa bo še naprej izključno s svojimi zaposlenimi izvajal vse prenose iz sklada na druge zakonske lastnice. Ob koncu leta 2019 je bilo potrebno urediti še 175 tisoč 103 parcele. Povečane aktivnosti so bile planirane tudi na področju reševanja problematike urejanja lastništva objektov stoječih na zemljiščih v lasti Republike Slovenije. Teh objektov je preko 5 tisoč.

V sektorju za pravne zadeve je razvidno, da obseg dela konstantno narašča ne glede na izkazane podatke prejšnjih let. Ko se je ustanovil SiDG, se pripad novih zadev ni nikakor zmanjšal, kot je bilo planirano. Planirano je bilo, da se bo obseg zadev zmanjšal za 20 %, ampak se vsako leto povečuje, in sicer je indeks 2019/2018 v višini 147 %. Tako dogledno pa je bilo, torej ko še ni bilo SiDG-ja, je bilo v tem sektorju zaposlenih 12 javnih uslužbencev. Danes jih imamo 8. Ob izkazanih podatkih je na koncu treba izpostaviti še specifiko dela, ki ga opravljajo zaposleni v sektorju, in sicer predvsem z vidika rokov, ki jim morajo slediti pri svojem delu, na tovrstne roke pa nimajo vpliva zaposleni, kakor tudi nimajo vpliva na številčni pripad novih zadev in intenzivnost vodenja postopka.

V okviru izvensodnih postopkov in izvensodnih razdružitev je bilo v letu 2019 na priznanje lastninske pravice zaključeno 40 zadev, 28 pa s področja izvensodne razdružitve solastnine. Zaključeno je bilo tudi 25 postopkov na področju odstranjevanja odpadkov na podlagi zakona o varstvu okolja, 21 postopkov s področja nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč in 14 postopkov s področja dostopanja do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov. Postopki za odškodnine, torej po 72. členu ZEN-a, so bili zaključeni v 14-ih primerih in izplačane odškodnine skupaj z obrestmi v višini 14 milijonov 62 tisoč 425 evrov. Odškodnine za kmetijska zemljišča izplačuje sklad, te so bile v lanskem letu izplačane 770 tisoč 355 evrov, razliko pa je zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – gozdni sklad v višini 13 milijonov 335 tisoč 70 evrov.

Na dan 31. december 2019 je bilo na Skladu zaposlenih skupaj 72 javnih uslužbencev, torej v okviru kvote, kot jo je določila vlada. Za določen čas povečanega obsega dela pa je bilo zaposlenih 8.

V postopkih odgovora na vloge za nakup zemljišč smo v času odgovora iz 18-ih mesecev skrčili na 2 oziroma 3 mesece. V postopkih podeljevanja služnosti smo čas odobritve služnosti iz 18-ih mesecev skrajšali na 15 mesecev. Skrajševanje teh rokov pa poteka tudi v letošnjem letu. Prednost imajo vsekakor vloge iz naslova javnega interesa in pa vloge za pridobitev evropskih sredstev. Ostale vloge, torej služnosti, soglasja, v letošnjem letu, v kolikor so pridobljena ostala soglasja, rešujemo roku 4 do 5 mesecev. V letu 2019 smo na Skladu pristopili tudi k resnejšemu reševanju težav s podzakupom, kjer so zakupniki pravne osebe. V kolikor se zakupnik ne odzove na odpravo nepravilnosti, sledi odpoved zakupne pogodbe. S kmetijskim kombinatom Kranj pa je reševanje zadeve se preselilo na sodišče.

In ob tem se je pokazala velika težava upravljanja zemljišč Republike Slovenije, ki so v solastnini s fizičnimi osebami. Takšna zemljišča bo nujno potrebno komasirati, k čemur smo na Skladu pristopili v letošnjem letu. Zakon o denacionalizaciji predvideva nepravne postopke, pravno razdružitev solastnine in pa komasacije, in v primerih, kjer je več kot 5 solastnikov na eni parceli, ostane le komasacija. V povprečju površina parcele v upravljanju Sklada meri 30 arov, kar na 100 tisoč 879-ih parcelah od 233 tisoč parcel znaša manj kot 10 arov in to predstavlja 43,2 od vseh parcel, ki so v upravljanju Sklada. Podatek je alarmanten in ne glede na dejstvo, da kmetovanje vsaj nekoliko olajša dejstvo, da so nekatere od teh majhnih parcel strnjena in tvorijo večje celote, je takšno ukrepanje, torej ukrepanje v smislu izvajanja komasacije, nujno. S komasacijami se bodo parcele združile, njihovo število se bo zmanjšalo, uredile se bodo meje, lokacijske bodo združene, posledično pa bo tudi manj dela z njihovim administriranjem.

Sklad je v letu 2019 realiziral presežek prihodkov nad odhodki z upoštevanjem davka v višini 6 milijonov 554 tisoč 502 evra. Celotni prihodki Sklada so znašali 27 milijonov 676 tisoč 510 evrov, kar znaša 8 % več kot je bilo načrtovano in pa za 173 % več kot je bilo v letu 2019. Ob tem pa poudarjam, da je gozdni sklad prispeval nekaj več kot 13 milijonov za izplačilo odškodnin in zato tudi tako visoki prihodki. Odhodki v letu 2019 pa so znašali 20 milijonov 459 tisoč 439 evrov, kar je pa za 6 % manj od načrtovanih. V primerjavi z letom 2018 je realizacija odhodkov za 52 % višja, na kar so vplivali višji stroški amortizacij, drugi stroški, prevrednotevalni stroški in drugi odhodki, to so predvsem odškodnine. Izplačilo odškodnin je sedaj na takšni ravni, da so plačane po tožbah, torej tožbe so vložene in plačane so vse odškodnine v višini, kjer na Skladu smatramo, da je odškodnina realna. Tako, da pri zamudnih obrestih v prihodnje, ko bo prihajalo do sodb, nebi smelo biti več takšen obseg zamudnih obresti kot je bilo to do sedaj. Prihodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči pa so bili realizirani v znesku 7 milijonov 782 tisoč 165 evrov, od tega zakupnine fizičnih oseb v znesku 4 milijone 311 tisoč evrov, zakupnine od pravnih oseb pa 3 milijone 393 tisoč 592 evrov. Odhodki od gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči so bili realizirani v znesku 607 tisoč 251 evrov, od tega za nujno vzdrževanje kmetijske infrastrukture, sanacije in melioracije v znesku 336 tisoč 176 evrov in poboti zakupnin s kupnino za odškodnine za zemljišča pridobljena v skladu z osmim in devetim odstavkom 17. člena zakona o skladu v višini 266 tisoč 855 evrov.

V letu 2019 je Sklad kupil torej že omenjenih 640 hektarjev zemljišč, prodanih pa je bilo 32,5 hektarov zemljišč, od tega 29,8 hektarov kmetijskih zemljišč, 0,47 hektara gozdov in pa 2,24 hektarov pozidanih zemljišč v skupni vrednosti 5 milijonov 820 tisoč 644 evrov. V menjave je v letu 2019 Sklad vložil 47 hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov v vrednosti 1 milijon 11 tisoč 769 evrov ter iz njih pridobil 46,47 hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov v vrednosti 1 milijon 92 tisoč 273 evrov. V postopkih razdružitve solastnine je Sklad odtujil 18,4 hektarov zemljišč in pridobil 19,50 hektarov zemljišč. V letu 2019 je Sklad v komasacije vložil 106,95 hektara kmetijskih zemljišč in gozdov v vrednosti 717 tisoč 801 evrov ter iz njih pridobil 105,29 hektara zemljišč v vrednosti 718 tisoč 310 evrov.

Poslovanje Sklada lahko v letu 2019 na splošno ocenimo kot uspešno, saj so bili načrtovani cilji doseženi.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Imam še eno obvestilo, in sicer iz kvote SMC bo na seji prisotna poslanka Mateja Udovč.

Minister, želite besedo sedaj? Izvolite.

Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, direktorica Sklada, sodelavci Sklada, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Odločil sem se, da želim podati nekaj besed po predstavitvi samega dela sklada zato, ker se bom navezal na to delo.

Uvodoma želim izpostaviti ravno to dejstvo, da je Sklad v letošnjem letu deloval pozitivno, da ima presežek prihodkov nad odhodki. Če se spomnimo, smo se pred leti točno na tem odboru pogovarjali o tem, da upamo, da bo sklad čim prej prišel do te kondicije. No, in na podlagi refundacije nekaterih odškodnin iz t.i. gozdnega sklada za denacionalizacijo smo sedaj ponovno v tem obdobju dobre kondicije delovanja sklada. Mislim, da je imel v tem vmesnem obdobju dveletno obdobje z primanjkljajem.

Naj omenim, da zelo pozdravljamo aktivno delovanje sklada pri preprečevanju špekulativnih nakupov kmetijskih zemljišč bodisi s strani tujcev ali pa tudi Slovencev. To tudi dokazuje, da je sklad v letošnjem letu, v letu 2019 nakupil okoli 640 hektarov kmetijskih zemljišč. Če pogledamo prejšnja leta, torej pred lanskim letom je bilo povprečje nekje okoli 140, 130 hektarov na leto. S tem res pozdravljamo takšno držo sklada tudi s tega zornega kota, ker ko smo prišli na ministrstvo, sam takrat še v vlogi državnega sekretarja pri moji predhodnici dr. Pivčevi, smo na prvih sestankih tako s kmeti kot tudi z nekaterimi zavodi Kmetijsko-gozdarske zbornice, torej kmetijsko-gozdarskimi zavodi, dobili na nek način zahtevo, da moramo preprečevati te špekulativne nakupe. No, in potem smo, menim da z delovanjem, takšnim delovanjem kot ga zdaj izvaja sklad, ko se prijavlja praktično na vse oglasne, na vse prodaje na oglasni deski, to tudi preprečili, kajti sklad ima prednost pred nakupom s strani tujcev ali pa pred ne-kmeti, in to je tisto, kar omogoča skladu, da preprečuje špekulativne nakupe, medtem ko so vsi kmetje sosedi, mejaši in tako naprej pri vrstnem redu, napisanem v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, kupni upravičenci pred skladom. To želim poudariti, da nebi potem v razpravi se predolgo časa spraševali, zakaj sklad kupuje toliko zemljišč, kmetje jih pa ne morejo. Torej sklad je mislim, da šele na šestem mestu, torej so vsi ostali pred njim. Pa vendarle vemo, da ta namera sklada na nek način lahko vpliva tudi na cene kmetijskih zemljišč zato, ker če kmetje prodajalci ali firme, ki prodajajo kmetijsko zemljišče, vedo, da bo, če ne drug, pa to zemljišče kupil sklad, je lahko tudi malo bolj, lahko postavijo tudi malo višjo ceno kot bi jo sicer, če bi pričakoval, da bo kupec samo sosedov kmet. In zato si želimo intenzivno, res intenzivno vlogo sklada v naslednjem obdobju tudi na tem področju. Vemo, da na sklad oziroma sami na sklad računamo kot aktivnega izvajalca zemljiške politike. V ta namen nameravamo narediti to, kar sem že tudi na svojem zaslišanju pred dobrim mesecem napovedal, začeti s pripravo prvega paketa zemljiške zakonodaje, torej Zakona o kmetijskih zemljiščih, kjer bomo dali posebno možnost ali še večjo vlogo skladu na področju komasacij, na področju izvedbe namakalnih sistemov, radružitve solastnine in nenazadnje tudi na odpravi zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, še posebej v tem primeru v lasti Republike Slovenije. Torej vemo, da za to aktivnejšo vlogo rabimo to spremembo zakonodaje. In ne želim napovedovati preveč na hitro, ampak vendarle pričakujem, da bomo nekje do novega leta morda zreli že za kakšno oddajo na vlado in potem seveda tudi v Državni zbor.

Ravno tako naj omenim, da sklad rabimo tudi z drugega zornega kota, kajti denacionalizacija še ni končana. Po mojih informacijah imamo končanih 99,7 % denacionalizacije, torej vseh denacionalizacijskih postopkov. Manjkajo nam torej teh 0,3 %, ki pa tečejo tako dolgo časa predvsem zaradi odločanja na sodišču. To so vsi primeri, ki so končali na sodišču in sedaj sodišče o njih odloča. Iz tega naslova, kakorkoli sodišče na koncu odloči, seveda moramo poskrbeti za to, da bodo v tem primeru tiste stranke, ki tožijo sklad, dobile odškodnine za nezmožnost rabe tako na kmetijskih zemljiščih, kar še vedno pokriva in bo tudi v bodoče pokrival sam sklad, in tudi odškodnine za nezmožnost uporabe gozdov. Po mojih informacijah oziroma oceni, ki jo imamo na ministrstvu, je teh odškodnin odprtih še za okoli 20 milijonov plus nekje 3 milijone obresti, to je zaokroževanje.

Želimo si tudi, da bo sklad igral v bodoče, kot sem že omenil, aktivno vlogo tudi v prometu z nepremičninami, predvsem z kmetijskimi zemljišči. Zakaj si želimo? Vemo, da sklad ima v lasti okoli, zaokrožujem, 10 %, okej 9 % kmetijskih zemljišč v uporabi, torej teh 50 tisoč hektarov. In s tem majhnim obsegom napram zasebni lastnini praktično uravnava ceno zakupa. Tudi zasebniki se zelo pogosto naslonijo na cenik sklada in na nek način tukaj je uspel ta, je uspelo skladu brzdati nekatere zasebnike za to, da bi dajali neke enormne zakupnine za kmetijska zemljišča, kar je dobro za kmetijski sektor. Podobno si želimo tudi na tem delu, pri prometu z nepremičninami. Torej v tem trenutku govorimo predvsem o tem, koliko je sklad kupil zemljišč – 640 hektarov. Vemo, da tudi teh sredstev iz naslova preteklih pozitivnih let, ko je imel sklad še v lasti tudi gozdove, teh sredstev bo počasi začelo zmanjkovati in sklad bo moral, če bo želel ohranjati to vlogo za preprečevanje špekulativnih nakupov torej, bo moral začeti tudi prodajati kmetijska zemljišča za zaokroževanje, za povečevanje kmetij in tako naprej. Skratka in s tem manevrom pričakujemo, da bo sklad morda vzpostavil tudi nek cenovni rang za tudi prodaje nepremičnin, kot je to uspelo pri zakupu.

Naprej izredno pozdravljamo res jasno držo sklada, ko govorimo o urejanju pogodbenih razmerij. Direktorica je že omenila problematiko KŽK-ja na Gorenjskem, ko so se zemljišča v lasti Republike Slovenije dejala nezakonito v podzakupe in tako naprej. Nekaj takih težav imamo tudi še pri nekaterih večjih zakupnikih in se, kakor vem, peljejo stvari v smer, da bo v nekem obsegu tudi prišlo do zmanjševanja zakupov pri nekaterih največjih zakupnikih v Sloveniji, kar bo tudi na nek način razbremenilo te pritiske po, ne vem, nekateri zelo inovativni pritiski so tudi na naše ministrstvo, da bi morali enostavno postaviti kapico 100 hektarov za zakup ne glede na to, koliko imajo zdaj. To pomeni, da v trenutku lahko resno zatresemo kar nekaj kmetijskih podjetij in tudi kmetij, ki imajo danes bistveno več zemljišč v zakupu, državnih zemljišč, kot je teh 100 hektarov. Ampak tudi ti manevri bodo verjetno malo potešili nekatere apetite in zmanjšali te pritiske. Pa ne govorim o tem, da ne želimo iti tudi z drugim delom zakonodaje naprej, ko govorimo o zakonu o skladu, da si želimo, vendar je potreben še vedno, bo potrebno tukaj še vedno poiskati konsenz, da bomo lahko govorili o tem, koliko hektarov ima lahko nekdo v zakupu, ko so predzakupni upravičenci, kako zmanjševati morebitne največje zakupe in tako naprej. Skratka ta del nas še čaka, ampak prvi del zemljiške zakonodaje pa pričakujem, da bo šel recimo na vlado že, morda že v letošnjem letu.

Izjemno poudarjam še eno novost na skladu, ki se je zgodila, in sicer to, da za zemljišča v zakupu ni več licitacij. To so nam kmetijska gospodarstva pogosto očitala, da v kolikor je bilo več kmetov zakupnikov na istem rangu, potem je dal sklad licitacijo kdo da več. Tega ni več in vsi kmetje dobijo pod enakim cenikom zemljišča v zakup, kar izjemno pozdravljam, da ne delamo sami nekih diskriminatornih praks na teh kmetijskih gospodarstvih.

Torej osebno menim, da sklad deluje dobro. Menim tudi, da in ga tudi na ministrstvu podpiramo. Ravno tako iščemo rešitve za nekatere še kadrovske manke, torej tudi pri kvotah. En delček tega računamo tudi iz sklada za okrevanje in razvoj in tudi iz tega naslova bodisi, prvič, povečana sredstva za te cilje, ki sem jih še omenil, komasacije, namakalne sisteme in tako naprej in iz tega naslova tudi še nekatere dodatne kadrovske kvote, ki bi jih lahko na skladu uporabili v ta namen. Tako, da bi jaz zaključil s tem, da sklad po našem mnenju dela dobro. Ne govorim, da nebi bilo možno delati kje še bolje, to nedvomno za vsakega od nas velja. Ne želim pa v tem trenutku ali pa kakorkoli kritizirati delo sklada in mu bomo tudi pri takem delu stali ob strani tudi, ko bo šlo za najtežje primere, torej tudi, ko bo šlo za morebitne odpovedi zakupnih pogodb, ker so na koncu, kot je že direktorica omenila, konča na sodišču in tudi ta KŽK je končal na sodišču in upam, da se bo čim prej končala ta zgodba in da bo ta, da bodo ta zakupna razmerja tudi drugim za vzgled, da pa vendarle je država lastnik teh zemljišč in da ona odreja pravila igre, kako se s temi zemljišči ureja, ne pa, da se zakupnik, v Sloveniji praviloma zakupniki državnih zemljišč obnašajo kot lastniki. In temu ni prav, to ni prav. Menim osebno, da je prav tudi s temi manevri, da vendarle povemo, da se zemljišča lahko uporablja v skladu z zakonom in v skladu z zakupno pogodbo in pravili, ki jih ima sklad. Ni problem, vsakemu to povemo: v kolikor želi delati kaj drugače, mora dobiti soglasje sklada. In ga praviloma vedno dobi, samo zaprositi ga je treba. Torej moramo se zavedati, kdo je lastnik teh zemljišč in moramo se zavedati, da lahko damo tudi v podzakup za, ne vem, neke strnišča, dosevke, repe ali pa da lahko gojimo tudi industrijske rastline kot drugi pridelek – če s tem soglaša sklad. Pa praviloma soglaša, res po mojem nimam nobene informacije, da če je nekdo zaprosil za takšen del, da sklad temu nebi prisluhnil. Načeloma se pa teh stvari ne dela, generalno pa s skladovo zemljo, če je nekdo ne rabi, naj jo vrne na sklad in jo bo sklad oddajal naprej v zakupe. Ne pa, da nek zakupnik daje v podzakupe, služi v svoj žep dodatna sredstva in tako naprej, to pa ni v redu in tukaj bomo res stali na strani skladu zagotovo zato, da se tudi tukaj vzpostavi red boljši kot je sedaj.

Toliko na kratko, z veseljem pa morda še v razpravi podam še kakšno, morda še kakšen moj pogled.

Hvala lepa.

Hvala, minister.

Sprašujem, če želi besedo predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice.

Gospod Ravnik, izvolite.

Lepa hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, minister, direktorica sklada s sodelavci.

Ja, tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici ocenjujemo delo sklada kot uspešno tako s finančnega vidika kot tudi glede izvedbe operativnih aktivnosti. Če samo preberem, zadnje mnenje članov strokovnega odbora za upravljanje kmetijskih zemljišč je, da je napredek pri delovanju sklada. Seveda kot kmetje moramo malce tudi opozoriti, da bi pa bil ta napredek lahko še večji in bi potekal hitreje. Seveda bo v zvezi s tem potrebna tudi kakšna zakonska sprememba. Torej v lanskem in seveda tudi v letošnjem letu smo večkrat obravnavali tematiko s področja dela sklada. Kar nekaj pobud je bilo za obravnavo poslanih s terena. Moram reči, da je vodstvo sklada in tudi strokovni sodelavci so pokazali kar veliko stopnjo odzivnosti in se bili pripravljeni vsakič pogovarjati o rešitvah, ki so seveda v pristojnosti sklada. Tako, da je bilo to sodelovanje tudi v letu 2019 in v letošnjem letu dobro.

Tudi koncem lanskega leta smo dogovorili spremembo in dopolnitve pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, to, kar je že minister omenil, kjer se je na predlog zbornice dopolnil ta pravilnik v načinu izbire prednostnega zakupnika, ko je več enakovrednih prijaviteljev.

Naslavljali smo še eno tako sistemsko vprašanje v tem času, in sicer način določanja cene kmetijskim zemljiščem in neenakega pristopa pri nakupu in prodaji s strani sklada. Namreč za kakšno situacijo gre? Sklad seveda ko kupuje zemljišče, naredi oziroma naroči oceno in naroči cenitev cenilca kmetijske stroke in po tej ceni se veda to potem tudi plača. Ko gre pa za prodajo kmetijskega zemljišča in je v ta 100-metrskem pasu, pa upošteva drugačno ceno, se pravi tri primerljive posle s tega območja v zadnjem polletnem obdobju in upošteva polno ali polovično ceno stavbnih zemljišč. To je seveda z vidika sklada razumljivo, ker na ta način dela kot dober gospodar, ampak s strokovnega vidika pa smo opozorili, da seveda ni strokovno, da prodajaš po eni ceni, kupuješ po drugi ceni. Ampak seveda, kot rečeno, to se bo reševalo še v prihodnje.

Smo se v zvezi s skladom predvsem in največ ukvarjali seveda z nujnostjo posodobitve posameznih zakonskih določb, in sicer v smeri, ki bodo skladu dale ključno vlogo pri hitrejšem prestrukturiranju kmetijstva, in to na področjih oziroma območjih, ki jih bo država opredelila kot prioritetna, se pravi tisto našo dolgoročno ali pa večletno željo, da bi dejansko sklad postal nosilec aktivne zemljiške politike. Seveda pri tem se veselimo že te razprave, jo težko pričakujemo tudi potem v tej hiši. Seveda pa opozarjamo, tako kot je že tudi minister prej opozoril, da bo potrebno stvari urediti tako, da aktivno delovanje sklada pri nakupih kmetijskih zemljišč ne bo imelo za posledico močnega dvigovanja cen. Ampak vse to, kar sem nazadnje omenil, je že tema za drugo priložnost.

Torej še enkrat, ocenjujemo kot pozitivno delo sklada. Tudi sami že nekaj časa opozarjamo na neustrezne obremenitve sklada po različnih zakonih, ki zmanjšujejo njegovo zmožnost učinkovitega delovanja, in pričakujemo, da, ko se bodo te stvari sistemsko urejale, da bo dejansko sklad postal nosilec aktivne zemljiške politike in bodo vse te določbe, ki so nastale iz tega, da je sklad bil prvotno in pa v osnovi namenjen, da izpelje postopke denacionalizacije, da bodo postavljene na nov nivo.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo članov in članic odbora. Zaenkrat imam prijavljenega kolega Lisca, tako da izvolite besedo.

Hvala, predsednik, za dano besedo. Spoštovani minister, spoštovana direktorica, ostali vabljeni, kolegi, kolegicam vsem skupaj lep pozdrav.

Bom skušal biti zelo kratek, ker se pri tej točki po navadni ne javljam, ker gre v bistvu eno starejših zadev. Če govorimo o poročilu leta 2019, vemo vse, kaj se je dogajalo in kaj se dogaja v letu 2012, ki bo verjetno imelo tudi posledice, da bomo vsaj pri številkah pri poročilu izkaza za leto 2020 govorili o drugačnih zadevah. Poleg tega pa v bistvu delo niti poročilo sklada ni tako problematično kot bo verjetno jutrišnje poročilo, ki ga bomo imeli na tej seji, ko bomo govorili o Slovenskih državnih gozdovih, ki so v preteklosti bili del poročila, ki ga imamo danes pred sabo.

Tako, da moje mnenje je, bi se kar pridružil predhodnikom. Sklad deluje dokaj dobro. Verjetno bi lahko deloval boljše, ampak to je smisel verjetno vsakega izmed nas, da lahko dela še boljše.

Je pa dejstvo, s čim je govoril tudi gospod Ravnik. Vemo, za kaj je bil sklad ustanovljen. Gozdove je izgubil oziroma so prišli pod drugo državno podjetje, denacionalizacija pa je skoraj pred zaključkom. Kot je bilo prej rečeno, le 0,3 %, ki se že kar nekaj časa vleče, še ni rešenih. In zato je vsakič, kadar se pri tej točki oglasim, moje razmišljanje približno podobno. Pa da ne bo spet pomote, kot je ena izmed predhodnic direktoric imela probleme, ko sem rekel, da je moj predlog ukinitev sklada. Ne gre to nikakor ne, da bi karkoli imel proti sedanji direktorici, ker, kot rečeno, številke so pozitivne in verjamem, da marsikateri direktor nebi imel tako dobrih številk, ampak kot rečeno, sklad nima več gozdov, sklad počasi zaključuje s postopki denacionalizacije in moje mnenje je, da bi morali se slej ko prej pozabavati tudi v tem Državnem zboru in se zamisliti ali ostaja politična kot tudi strokovna volja, da se sklad z nekim postopnim prehodnim obdobjem ukine in damo vseh teh skoraj 10 % državnih kmetijskih zemljišč, ki jih imamo, v last ali pa, če želite, v upravljanje nekomu drugemu. Moje osebno mnenje je, govorim o osebnem mnenju, da ne bo kdo rekel, da govorim v imenu celotne stranke, je, da nebi bilo veliko problemov kljub tem različnim obmejnim in ostalim zadevam, da bi se kmetje odločili za nakup teh zemljišč, na drugi strani pa imamo še vedno eno varovalko, ki se ji reče občine, ki morajo poskrbeti, da na svojem teritoriju delujejo čim boljše za svoje ljudi tudi z ustreznim lastninskim delovanjem s področja, ki jih trenutno v posamezni občini ima Sklad kmetijskih zemljišč. Skratka moja ideja je zelo jasna, ampak vem, da trenutno ni politične želje, še manj pa volje, da bi se to uredilo.

Zakaj tudi včasih sem dokaj kritičen do samega delovanja Sklada kmetijskih zemljišč? Ker imam včasih občutek, da se sklad obnaša kot nek delni nepremičninski posrednik, ki pač ima to prednost pred ostalimi, da ima pač državno nepremičninsko posredništvo. Vsako leto, ko beremo številke, vidimo, da je želja sklada čim več državnih kmetijskih zemljišč, medtem ko je vsaj moje osebno mnenje, da bi morala imeti država čim manj kmetijskih zemljišč, pač v skladu s tem, da je država verjetno najslabši lastnik – pa ne samo na področju kmetijstva, ampak vsepovsod drugje. Še bolj pa me moti, da se predvsem to, kar se dogaja v praksi, da sklad noče prodajati ali pa prodaja po visokih cenah, želi kupiti pa po najnižjih cenah, skratka kot en tipičen nepremičninski posrednik, ki bi na primer eno zazidljivo parcelo želel kupiti po cim cenejši tarifi in jo potem seveda čim bolj dražje prodati in maksimizirati svoje prihodke. Jaz mislim, da to nebi smela biti ena izmed glavnih intenc sklada.

Tretja stvar, poleg ukinitve in pa cena se mi zdi, pa naj mi posamezni uslužbenci, vseh 72 plus 8, ki so tam, ne zamerijo, je togost. Jaz se tukaj strinjam z ministrom, da sklad mora biti tog predvsem v teh razmerjih kaj lahko lastnik, kaj pa lahko zakupnik teh parcel deluje. Ampak sam približno dobim dva do tri konkretna primera v svojo poslansko pisarno, ko ljudje pridejo s približno takšnimi zadevami. Ko so se obrnili na Sklad kmetijskih zemljišč, recimo v tem primeru imam enega konkretnega iz enega meseca nazaj, ko mi je gospod poslal po elektronski pošti, ko je želel zaokrožiti svoje parcele, ker je vmes temi šestimi njegovimi parcelami sta dve parceli Sklada kmetijskih zemljišč. In je hotel parcelne številke narediti tako, da bi jih združil in bi sklad samo, grdo rečeno, samo malo bolj levo, če gledamo po vpisu, to premaknil. Nič slabša zemlja, ista zemlja, gre za veliko polje v občini Radeče. In je odgovor »sklad je sprejel odločitev, da se menjava ne izvede, ker ni v interesu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov«. Ampak po mojem mnenju glede na tole katastrsko stanje nebi sklad nič izgubil, lastnik oziroma sosed parcel, ki jih ima sklad, pa bi pridobil končno parcele, ne pa da se mora voziti, če noče se voziti po parcelah oziroma poti, ki so tudi v lasti sklada kmetijskih zemljišč, naredi 3-kilometrski krog, lahko bi se vozil po svojih cestah in opravljal po svojih parcelah. Skratka jaz upam, da do teh togosti ne bo več prihajalo, ker kot rečeno, čeprav želimo, da sklad deluje dobro, verjetno tudi želimo, da sosedje parcel delujejo dobro, in tukaj bi moral sklad kot državni lastnik iti v neko sobivanje s svojimi sosedje.

Zadnja stvar, ki me pa dokaj moti že od leta, mislim, da leta 2018, ko je bil sprejet ta pravilnik o prometu z nepremičninami, ki pač ta določa 100-metrski pas in te cene. Zdaj jaz na srečo ne živim v Ljubljani, živim na podeželju, ampak tudi pri nas na podeželju je 100 metrov kar neka resna meja. Če gledam iz tam, kjer osebno jaz živim ali pa da ne govorim še po večjih vaseh okoli mojega kraja, je 100 metrov marsikje velika razlika. Marsikje bi se sosedje verjetno strinjali, da je meja 10 ali pa 20 metrov, ne pa da se kot pijanec plota držimo, aha, kjer je 100 metrov strank, je pa cena že popolnoma / nerazumljivo/ pa v bistvu v časih gre za take parcele, ki bi jih kmetje radi dobili od sklada, pa, kot rečeno že pri prejšnji točki, zaradi togosti sklada do tega ne pridemo. Tako, da jaz osebno, kot rečeno, imam kar nekaj primerov, ko bi sosed sklada nekaj kupil, primer včasih gre za 2, 3 hektarje, včasih pa tudi za 400 kvadratnih metrov, in GURS oceni vrednost tiste parcele za 4 evre, kmet je pripravljen dati 8 evrov, dobi pa odgovor s strani sklada, da sklad ne proda, če pa že, je pa cena 40 evrov za kvadratni meter, ker je s tem pravilnikom o prometu z nepremičninami pač določeno, da je pač takšna vrednost. In s tem, spoštovani, država kot - zaenkrat še naj rečem dober – lastnik vsaj na tem področju sklada kmetijskih zemljišč bi moral iti bolj naproti svojim sosedom, predvsem tistim, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.

Toliko sem hotel predvsem pri teh praktičnih razlogih povedati, da, kot rečeno, sklad deluje dobro, ne deluje pa včasih v skladu z dogovorom o dobrih medsosedskih odnosov. Kot rečeno, k meni ljudje ne pridejo hvaliti, kar je seveda pričakovano, ampak ko pa slišim takšne zgodbe, kako ne morejo sobivati ali pa celo kupiti nekaj državnega, se pa lahko vsi skupaj vprašamo ali je res država preko sklada dober lastnik oziroma ali je država preko tega dober sosed. Sam na žalost ugotavljam, da temu ni vedno tako in zato iz tega mesta apel skladu z vsemi zaposlenimi, da včasih ne slediti samo ceni, ampak tudi dobrim odnosom z ostalimi državljani in pa državljankami.

Hvala.