Spoštovani, prosim, če se zberemo. Vse članice in člane odbora, vabljene, ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 24. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da se seje zaradi zadržanost ne morejo udeležiti naslednji poslanski kolegi: Leona Merjasca nadomešča Suzana Lep Šimenko, mag. Branislava Rajića nadomešča Mojca Žnidarič, mag. Marka Koprivca nadomešča dr. Franc Trček. Potem imam tudi opravičilo: zaradi službene odsotnosti se opravičuje Ferenc Horváth in pa, kolegica Divjak Mirnik ima tudi pooblastilo… / oglašanje iz dvorane/ Aha, Aljaž Kovačič, sem prebrala ja… Aljaž Kovačič se opravičuje, zato ker ima delo izven sedeža zaradi priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora, in sicer, z eno točko - Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020, EPA 1328-VIII. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. Predlog rebalansa z dne 31. 8. 2020 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. K točki dnevnega reda sem vabila: Vlado, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je za obravnavo predloga rebalansa proračuna zainteresirano delovno telo, zato ga bo obravnaval na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora.

Uvodno besedo dajem predstavniku Ministrstva za finance, da nam na kratko predstavi predlog rebalansa proračuna – pa prosim, če se lahko predstavitev za zapis magnetograma.

Hvala.

Hvala za besedo. Lep pozdrav. (Sem Anka Oražem.)

S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela predloga rebalansa za leto 2020. Predlog rebalansa je pripravljen v negotovih razmerah in po hitri zaustavitvi gospodarstva, ki je sledila razglasitvi epidemije. Po zadnji napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, se bo zaradi ekonomskega šoka bruto domači proizvod letos realno znižal za 7,6 %. Rebalans upošteva izrazit upad proračunskih prihodkov, hkrati pa so se povečali izdatki zaradi sprejetih ukrepov Vlade za omejitev negativnih posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo.

Prihodki rebalansa so načrtovani v višini 9,2 milijardi evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020, nižji za 14,7 % oziroma za 1,6 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU. Odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 13,4 milijarde evrov in so od sprejetega proračuna za leto 2020 višji za 3 milijarde evrov oziroma za 29,3 %. Izdatki COVID predstavljamo skoraj 19 % vseh izdatkov predloga rebalansa. Z rebalansom se zagotavljajo sredstva za intervencijske ukrepe in zakonske obveznosti, pokritje premalo načrtovanih sredstev v sprejetem proračunu za leto 2020, poravnavo obveznosti preteklih let ter tekoče izvajanje programov skupnih evropskih politik. V bilanci prihodkov in odhodkov se v primerjavi s prejetim proračunom za leto 2020 integralna sredstva povečujejo za 3,1 milijarda evrov, od tega je 2,6 milijardi namenjenih za financiranje sprejetih ukrepov za blaženje posledic epidemije oziroma za ukrepe COVID. Višji odhodki so povezani tudi s posrednimi učinki epidemije, več sredstev pa se namenja tudi posrednim proračunskim uporabnikom in drugim izvajalcem javnih služb. Namenska sredstva se povečujejo za 136,5 milijonov, predvsem so to sredstva proračunskih skladov, podnebni, vodni in gozdni. Za 177,4 milijone pa se znižujejo evropska sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo ter sredstva finančnih mehanizmov. Na tej podlagi je proračunski primanjkljaj za leto 2020 načrtovan v obsegu 4,2 milijardi evrov oziroma 9,3 % bruto domačega proizvoda. Programske vsebine in posebnosti so prikazane pri posameznih resorjih v njihovih finančnih načrtih. Na seji matičnega odbora za finance pa bodo posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja rebalansa. To bi bilo z moje strani vse. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj dajem besedo še predstavniku Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da predstavi del predloga rebalansa proračuna, ki se nanaša na omenjeno ministrstvo. dr. Jure Gašperšič, imate besedo.

Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani poslanci, spoštovani člani odbora in ostali prisotni!

Če se strinjate bi se zgolj na hitro sprehodil skozi ključne značilnosti tega rebalansa glede na to, da v bistvenih značilnostih ne odstopa od že sprejetega proračuna, pa bi potem v razpravi pojasnili detajle. Torej, predlog rebalansa znaša 2 milijardi 119,5 milijonov, kar predstavlja 15,8 % vseh izdatkov proračuna. Glede na še vedno veljani proračun se sredstva povečujejo za 65 milijonov, kumulativno govorim oziroma za 3,2 %. V glavnem gre za sredstva, ki pomenijo sredstva za ukrepe za omilitev posledic epidemije COVID-19. Če pogledamo nekoliko podrobneje je ministrstvo, kot veste, pristojno oziroma nosilec dveh politik – izobraževanje in šport ter znanost in tehnologija. Gro denarja gre za izobraževanje, skoraj 85 %, za znanost in tehnologijo 13,21 % teh sredstev. Treba pa je reči, da se v tem predlogu rebalansa sredstva za izobraževanje večajo glede na obstoječi proračun za 2,6 % oziroma glede na realizacijo so večja za 5,9 %, sredstva za znanost pa so nižja za 7 % glede na sprejeti proračun oziroma hkrati 16 % višja glede na realizacijo leta 2019. Kaj zdaj to konkretno pomeni? Če se na hitro sprehodimo skozi ta ključna področja. Najprej znanost, pa ne bom postavil znanost na prvo mesto zaradi tega, ker bo verjetno največ vprašanj povezano s tem oziroma ker sem jaz odgovoren za to področje, ampak tudi zaradi tega, ker sem krepko prepričan, da je to prioritetno področje, ki ne samo, da dolgoročno povečuje konkurenčnost blaginjo etc, ampak ker sem prepričan, da le vedenje in raziskovanje nas razsvetljuje, le, če bomo razsvetljeni bomo lahko našli kakšno pametno rešitev kakršnokoli že na kateremkoli področju že. Kot rečeno, ta rebalans je za 22 milijonov nižji od obstoječega proračuna, kar ni razveseljivo, kar je po svoje vznemirljivo, ampak po drugi strani, ko bom pojasnil, bomo lahko, bom rekel, ne bomo mogli biti s tem zadovoljni, ampak bomo si vsaj lahko za en trenutek oddahnili.

Na integralnem proračunu se znižujejo sredstva za manj kot 2 milijona na račun tega, ker ni bilo mogoče izvesti nekaterih, ni bilo mogoče izvesti nekaterih mednarodnih ERA-NET projektov zaradi posledice pandemije seveda, zaradi nižjih stroškov službenih poti, zaradi nekaterih aktivnosti na promociji znanosti, ki niso mogle biti narejene. Vsa sredstva za financiranje raziskovalne dejavnosti, ki gredo preko ARRS, preko javne agencije za raziskovalno dejavnost, ostajajo praktično nespremenjena, izpeljane bodo vse aktivnosti skladno s predvidenim rokovnikom in skladno z letnim programom dela ARRS, kar je pravzaprav najbolj pomirjujoč podatek danes, sredstva za programe ostajajo nespremenjena, sredstva za infrastrukturce so že bila razdeljena, sredstva za temeljne raziskovalne projekte, razpis je bil izveden kljub Covidu in s 1. 9. se že začenja finansiranje po obstoječem razpisu. Integralna sredstva se torej glede na lansko realizacijo večajo za 24,6 milijona oziroma za 12 %, skoraj tako, kot je bilo predvideno.

20 milijonov sredstev pa je sredstev tako imenovanih strukturcev, ki jih preprosto ni bilo mogoče počrpati. Gre konkretno, če bo potem kakšno vprašanje, za 8 projektov, kjer se pravica porabe prenaša v naslednje proračunsko leto ali celo še eno leto za tem zaradi različnih razlogov, v glavnem so tudi ti povezani s pandemijo COVID-19, bodisi ni bilo mogoče izvesti javnih razpisov, tukaj gre za, poudarjam, za raziskovalno infrastrukturo pri teh 20 milijonih, za raziskovalno opremo, kar je ravno tako pomembno seveda kot človeški viri, to večkrat poudarim, ne, če bomo vlagali samo v vrhunske raziskovalce, ki bodo delali v srednješolskih laboratorijih, ne bomo naredili koraka naprej. Teh 20 milijonov bomo porabili, ampak v glavnem v naslednjem letu. Tudi če je bil recimo javni razpis narejen oziroma izveden, potem ni bilo mogoče bodisi izdobaviti opreme zaradi pandemije ali ni bilo mogoče zagotoviti njene inštalacije in kalibracije pri nekaterih zahtevnejših merilnih napravah, ampak zagotavljamo, da bo to pač narejeno v naslednjem letu. Če pogledamo graf integralnih sredstev za znanost je, bom rekel, glede na situacijo, kateri smo bili priča pred desetletjem vsaj spodbudna oziroma deloma pomirjujoča realizacija, 2018 je znašala 185 milijonov na integrali, 2019 204 milijone, letos 228 milijonov in ta trend tu naj bo hkrati tudi apel na ta odbor, moramo nadaljevati in moramo ga nadaljevati še bistveno bolj ambiciozno, predvsem pa moramo preprečevati vznemirjenja znotraj raziskovalne sfere, kajti vsakič ko pride do kakršnegakoli rebalansa se seveda najprej raziskovalna sfera ustraši, kaj bo pa z raziskovalnim proračunom iz preprostega razloga, ker nimamo stabilnega okvira, oziroma imamo zelo okostenel sistem finansiranja raziskovalne dejavnosti.

Na politiki izobraževanje in šport se sredstva povečujejo za 45 milijonov zaradi, v glavnem zaradi situacije, povezane s COVID in zaradi manka, ki je že bil od prej, na predšolski vzgoji gre največ denarja za subvencije plačil staršem, na osnovnem šolstvu, tukaj je denarja največ, grobo 45 % vseh proračunskih sredstev gre za, gre za osnovne šole in tukaj seveda se je treba tudi zavedati, da se število otrok v osnovnošolskem sistemu povečuje, v letošnjem šolskem letu, ki se je pravkar začelo, je 3500 več otrok, kot jih je bilo v preteklem šolskem letu, vedno več je tudi učencev s posebnimi potrebami, že 8 % populacije. Nekaj več sredstev je tudi na srednjem šolstvu, na višjem in visokem šolstvu so sredstva več ali manj enaka, rad bi samo še to rekel, da je pa po svoje tudi v redu, da so sredstva za investicijska vlaganja, vsaj nekatera sredstva ostala, prepotrebna obnova oziroma rešitev prostorske stiske akademij, vsaj dveh izmed njih, AGRFT in akademije glasbe tukaj blizu v Kazini bo izvedena, 8 milijonov sredstev je zagotovljenih. Prihranek oziroma manj sredstev je na pomoči šolajočim, skoraj 12 milijonov sredstev je manj, ampak spet, se že ponavljam, zaradi pandemije COVID-19, glavnina znižanja odpade na regresirano prehrano, zaradi tega ker od 13. marca naprej, ko so šole bile zaprte, seveda šolske kuhinje niso obratovale, pa tudi šolskih prevozov ni bilo. Toliko na kratko, upam, da sem bil zadosti izčrpen in obenem zadosti kratek. Hvala.

Hvala lepa.

Mislim, da smo dobil vsi vpogled v rebalans proračuna Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Zato odpiram razpravo članov in članic odbora.

Prvi pa se je prijavil mag. Dejan Židan. Preden pa dam besedo, pa naj še preberem pooblastilo, da Luko Mesca na našem odboru nadomešča dr. Matej Tašner Vatovec. Hvala.

Imate besedo, gospod Židan.

Hvala, gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod državni sekretar, vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni.

Dovolite, da vam sedaj preberem tri točke ali pa štiri, pri katerih bomo tudi vložili amandmaje. Prva točka je vezana na investicijo vrtce in osnovne šole. Mi smo bili zgroženi, ko je po dolgih letih bil najavljen in potem tudi izpeljan razpis za investicije v vrtce in osnovne šole v Republiki Sloveniji in potem smo prebrali, da ga je 17. 3. aktualna Vlada, z podpisom dr. Simone Kustec Lipicer enostavno preklicala. Preklicala ga je, ustavila ga je. Zgroženi smo bili tudi zato, ker se spominjamo – to je tudi mogoče za vas zanimivo, gospa predsednica – razprave o proračunu v lanskem letu za letošnje leto in amandmaja Poslanske skupine Nove Slovenije. Takrat ste imeli dva amandmaja – 6 milijonov za vrtce in 6 milijonov za osnovne šole, pa dovolite, da preberem kar vašo obrazložitev:

»Vsa reprezentativna združenja občin in posamezni župani, še posebej v občinah, kjer beležijo veliko priseljevanje prebivalstva, opozarjajo na problem na področju investicij v objekte šolske in predšolske infrastrukture, v lasti občin. Zadnji razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je sofinanciral izgradnjo šolske in predšolske infrastrukture v lasti občin, je bil objavljen daljnega leta 2011. Stanje je alarmantno, saj občine ne zmorejo zagotavljati kvalitetnega vzdrževanja infrastrukture in zagotavljati potrebnih novih kapacitet. Zaradi tega predlagamo povečanje postavke, ki bo omogočilo investicijsko vzdrževanje, nove investicije v osnovnošolsko infrastrukturo.«

Če se pravilno spominjam, je bil ta amandma tako zelo pomemben za 6 milijonov, izglasovan. Bilo je zelo pomembno in potem poglejte, kaj se je dogodilo. Zadnja Vlada nam pošlje dopis, 17. 3., da se to, kar ste vi zagovarjali, zaustavi. To nam je nesprejemljivo, zato bomo prišli na tem področju z lastnimi amandmaji, ki bodo namenjeni temu, da se del denarja vrne in že sedaj apeliram na vas, da nas boste tukaj podprli.

Potem, naslednja zanimivost – zmanjšanje denarja na športni infrastrukturi. Torej, od 3 in pol milijona, ki so bili namenjeni, se odvzame 3 milijone in ostane samo pol milijona. To pa je zanimivo zato, ker je bil, recimo ravno lani, na tem področju, vložen amandma, tokrat pa stranke SDS, ki ga v bistvu enostavno, mislim, da je pravilen. Torej za dodaten denar na tem področju in obrazložitev je bila takšna:

»Za področja športne infrastrukture je namenjeno premalo sredstev. Športna infrastruktura v Sloveniji je stara, poleg obnov pa je veliko želja po novih športnih objektih. Država ne sme dopustiti, da bosta obnova in izgradnja športne infrastrukture izključno sloneli na posameznih občinah, še posebej, ker gre velikokrat za obnovo in izgradnjo infrastrukture, ki je regijska ali pa celo državnega pomena.«

In potem, poglejte, tu je bil amandma, da se 5 milijonov doda, hkrati pa je Vlada dejansko iz treh in pol milijonov spustila znesek na pol milijona. Nam je to nesprejemljivo, zato najavljam, da tudi na tem področju bomo vložili amandma.

Naslednje področje, to je področje zniževanja sredstev za znanost. Gospod državni sekretar, vi ste opisali, da v bistvu gre navzdol za 22 milijonov. Ostane še vedno 10 milijonov več, kakor je bilo leta 2019, po rebalansu, kar je pomembno, zato ker sledimo enemu cilju in ta cilj je, da pridemo do odstotka bruto domačega proizvoda. V resnici, da pridemo do tega, bi morali na leto namenjati dodatno 40 milijonov evrov. Zamislite si naš skupni ponos – tu ne gre za ponos ene, druge politične opcije, ampak gre za ponos nas, kot državljanov, ko smo izvedeli, je to pomembno tudi zato, ker gospod državni sekretar, kolikor vem, prihajate iz Maribora, da v Mariboru so razvili mikrosatelit, slovenska znanost in ga uspešno – to so sicer naredili Francozi, če sem dobro obveščen – izstrelili v vesolje in da ta mikrosatelit, ki ima / nerazumljivo/ potencial, da postane osnovni mikrosatelit Evropske unije, dobro deluje. In tukaj se zmnožujejo. Jaz razumem to kar ste povedali, torej teh 20 milijonov se znižuje zato, ker zaradi različnih razlogov ni bilo investicij možno letos do konca izpeljat ali pa sploh izpeljati in to prenašati. Medtem ko dva milijona pa jemljete kar tako.

In vsaj tista dva milijona bi sam pričakoval, da bi bila v bistvu vrnjena. To bo tudi naš predlog. Ob tem pa dovolite, da pa spregovorim mogoče še o bolj resni temi. V začetku letošnjega leta je prejšnja vlada s slovensko znanostjo, tudi z Svetom za znanost in tehnologijo, z vsemi pomembnimi deležniki uskladila predlog raziskovalnega zakona. In ne samo, da ga je uskladila z vsemi relevantnimi. Ta zakon je dobil tudi soglasje znotraj vlade. Celo Ministrstva za finance.

Tedanji minister je razumel, da če hočemo kot Slovenija napredovati, da moramo iti s pomembnimi koraki, mislim da je bilo plus 40 milijonov evrov. Na tem zadnjem sestanku z ministrom sem celo sam bil prisoten, ko je dal soglasja, ampak potem je pa vlada izginila. Tukaj seveda je poziv, saj verjamem, da vsi članice in člani tega odbora podpiramo ta zakon. Verjamem, da ga podpiramo in to ni vprašanje politike, leva, desna. Tu gre za vprašanje pospešenega razvoja Slovenije. Ampak sedaj je pravi čas, da mogoče vsi skupaj jasno in glasno povemo, odbor, ki ga vodite vi spoštovana predsednica podpira ta zakon. Pridite čimprej s tem zakonom v parlament, zato ker tu gre za razvoj Slovenije.

Pa me tu samo zanima, kakšno je vprašanje državnega sekretarja do tematike, ki sem jo omenil. Hvala gospa predsednica.

Hvala lepa. Preden bom dala besedo, da vam bo državni sekretar odgovoril, mislim da je prav, da opravimo nekaj razprav poslank in poslancev, potem pa bom dala besedo predstavnikom ministrstva, da bodo na to odgovorili. Naslednji se je prijavil Trček Franc.

Hvala za besedo predsedujoča. Lep pozdrav vsem skupaj, še zlasti državnemu sekretarju. Nobena skrivnost ni, da sva bila v pred koronski fazi sopotnika na Slovenskih železnicah. On pod nicknamom Jurček, jaz že politik in sva večino teh zadev detajlno predebatirala.

V bistvu začel bom tukaj, kjer je Dejan končal. Jaz tudi osebno mislim, da moramo z Zakonom o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti čimprej pripeljati v Državni zbor in ga sprejeti s takšno večino, kot smo sprejeli v zadnjem proračunu tisti amandma, da kaj / nerazumljivo/ pa še tisto ta drugo nemudoma obnovimo. Zdaj jaz rad rečem, vem da sem vam s tem že tečen, da je politika javna raba uma. V zadnjih šestih letih sem jo premalo videl tukaj. In neko boljše življenje za vse nas oziroma odgovor na vprašanje kaj bomo delali in tudi kako bomo delali tako organizacijsko kot tudi soudeležba delavcev pri dobičku je neko vprašanje, ki ga nam ne bo dalo gatanje, če se izrazim na belokranjski način, ampak seveda neko znanstveno mišljenje.

Zdaj, mi dejansko že desetletje, kot jaz temu rečem hujšamo v glavo. Kot so tudi kolegi v Levici pravilno navedli v njihovem že vloženem amandmaju, ki ga bomo podprli Socialni demokrati. V bistvu ne dosegamo niti polovice povprečja Evropske unije glede investicij znanstveno-raziskovalno dejavnost. Veste, s takšno logiko se nekako sami sebe obsojamo na to, kar so se včasih imenovali ekonomija lon poslov.

Zdaj, neka druga zgodba, ne področje ki je resorno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, tudi če dam šport malo na stran, je v bistvu največji sistem ki ga imamo v tej družbi in državi, zajema čez koliko 300 tisoč ljudi. Skratka, če dam vse šolajoče, vse ki delujejo na vseh ravnem šolskega sistema, raziskovalke, raziskovalke, to je v bistvu neka največja letalonosilka, če parafraziram Tonina, ki jo imamo in se do nje moramo tudi ustrezno vesti.

Sočasno bomo imeli izpad v proračunu, ki bo tako velik, to je naš bivši šolski minister, kolega Pikalo zelo lepo povedal, kot da bi za dve leti ustavili to našo največjo letalonosilko. Ustavili na ta način, da ne bi, ne vem niti za štrom plačati, pa za wc papir. In tega se moramo nekako zavedati onkraj tega, ne vem kje Janša pleza, kaj bo naumila en dal gospa Pivec, pa ali bo KPK preiskoval, kaj že čebulo, banane in ne vem kaj.

In kaj in če kdaj v teh kriznih časih ne smem hujšati v glavo. In če kaj in če kdaj moraš ravno takrat primarno financirati te dejavnosti oziroma kot je to večkrat rekel in zapisal, meni kar zadeva razvojno mišljenje najljubši slovenski ekonomist Franček Drenovec, tudi dolgoletni šef analitike na Banki Slovenije. V kriznih časih bi se moral odločiti, da pa par let bo kakšna luknja na cesti, boš pa investiral v pamet.

Zdaj, kolega Židan je zelo lepo tukaj povedal na znanstveno-raziskovalni dejavnosti se reže tudi v integralo, dobra dva milijona. Osebno menim tudi to, kar so šli kolegi v Levici pogledati, pa želel bi si neki skupni amandma opozicije ali pa tudi okraj opozicije, kje poiščemo, ker res ni nujno v tem rebalansu in pa v kakšnih dveh, treh letih, pa najdemo peneze za znanstveno-raziskovalno dejavnost.

Tudi iz enega razloga, kjer nam bo drugače ta najboljša tretjina raziskovalcev in raziskovalk pobegnila v tujino. Šolali smo jih mi, financirali smo jih mi, to je direktni beg možganov, kar si tudi nekako makroekonomsko ne smemo dovoliti. Pa ti mladi ljudje niso veste vsi mahnjeni na peneze. Mi analitični sociologi vemo, plača do neke ravni je pomemben dejavnik. Tisti, ki imamo za sabo desetletje, dva, tri znanstveno-raziskovalne kariere, pa vemo da je še bolj pomemben in dosti bolj pomemben dejavnik ali imaš neke, kolikor toliko normalne pogoje dela.

Ali pa si, ne vem, jaz sem bil prej / nerazumljivo/ ko še nismo vedeli kaj je ta beseda. Jure verjetno tudi nekih začetnih fazah, ko vsakih pol leta gledaš ali boš nekako stelovadil na nekem raziskovalnem centru toliko sredstev, da boš tiste plače, ki jih verjemite mi niso visoke, izplačal pa še vsak resen raziskovalec ali raziskovalka, približno četrtino ali pa tretjino svojega denarja da za študijsko literaturo, za izobraževanje in tako naprej.

Veste, to je apro po zgodbi, ko so novinarji hoteli gledati kje ima pa Trček vikendico, če jo ima Kacin na Krku. Kje jo ima pa Trček? Trček ima vikendico med levim in desnim ušesom. 100 tisoč evrov, ki jih je v 35 letih dal za knjige. Zdaj, da ne bom preveč oseben, ker me vedno kritizirate glede tega, ampak to so neka dejstva. To je navsezadnje tudi moje življenje, ki sem ga živel in se mi zdi, da tudi kot poslanec ne smem dovoliti nadaljnje hujšanje v glavo.

Zdaj neka druga zgodba, ki me je zbodla, ko sem na 16. strani pregleda proračuna gledal je bila ta pomoč šolajočim. Slabih 12 milijonov. Saj razumem. Če so šole bile zaprte, pač to subvencioniranje malic, kosil ni bilo izvedeno. Ampak a veste onkraj tega mi imamo neko stanje, glejte, tukaj so mi strokovci izbrskali SD, jaz nisem na twitterju, nimam časa, zato raje berem in študiram, 18. marec 2018, učencem in dijakom bomo zagotovili brezplačne učbenike in delovne zvezke za mlajše učence v papirni obliki, za starejše učence in dijake pa v elektronski.

SDS zate, zdaj delam reklamo. Zdaj pohvalno, prva triada je tukaj notri, ampak vsi tisti ki imamo kar nekaj otrok, kot recimo predsedujoča in jaz bi morala že neki mini avtobus najeti, da bi jih vsaj peljala pa še kakšne njihove partnerje, dobro veva koliko to stane, pa sva z Ivo lahko zadnja, ki lahko jokava, da nimava denarja za šolati otroke. Ampak zakaj se ne bi ta denar namenil za to, kar ste navsezadnje v strani, ki mi zdaj že sedmo leto govori, kako smo vsi bebci, vi pa najbolj pametni, ne namenite. Potem imamo spet to neko zgodbo Romana Tomc, revščine otrok ne vidi. Neka gospa, proti kateri smo vsi poslanci, kaj šele državni sekretarji, ki garajo petek in svetek po dohodkih reveži, govori o nekem pretiranem teatru. Spoštovana gospa Ana Ogulin in še kdo ji odgovarja nazaj, da ona kar je za njo teater, je pač za preštevilne vsak dan.

Ko je bil še tu v Državnem zboru eden boljših analitičnih družboslovcev kolega tovariš Hanžek je zelo rad rekel, da je empirično dokazano, da štiri leta revščine pusti posledice za celo življenje. Pika. Si že v štartu prikrajšan kot šolajoči se in veste da otroci znajo včasih biti kar kruti pa te krutosti jih prej starši pa družba priučijo tudi bevskajoča politika, predvsem na twitterju.

Zdaj naša ustavna naloga je, da bi vsem zagotovili enakopravne štartne pogoje, če se tako izrazim. Gospa Ana Ogulin je v današnjem dnevniku predlagala, citiram: »Primer ponovnega zaprtja šol in vrtec predlagamo, da se subvencije nadomestijo z izplačilom družini«.

A veš, jaz razumem teh 12 milijonov je tukaj, ker pač v nekem trenutku kuhinja ni delala, navsezadnje mi je bila mat kuharica v osnovni šoli, za celo poklicno življenje, ampak zdaj ni to izgovor, da pa te peneze nekam pospravimo, umaknemo, ne vem. Kaj da bomo s transportnim letalom vozili novorojenčke okoli ali kako, če citiram cenjenega kolega Tonina.

In zdi se mi spoštovani prijatelj, kolega državni sekretar, ki si danes pač potunkan v to vlogo, da tukaj predstavljaš ministrstvo, pa nimam iluzij, saj vem kako je to, finančno ministrstvo potem vse drži za kohones, ne bom to prevajal in potem imamo kar imamo. Zdaj, če je teh 12 milijonov namenjeno pomoči šolajočim se, naj se teh 12 milijonov tudi namensko temu nameni, če malo / nerazumljivo/ povem. Ali za povrnitev nekih stroškov, ki so jih starši druge, tretje triade imeli z učbeniki ali oziroma in tudi temu kar nekako predlaga, prej citirana gospa Ogulin.

A veste, saj podobno zgodbo imamo pri teh turističnih vavčarjih. Ko reče vlada, ah, saj ste vsi dobili bombončke, sočasno pa reče, če bo realizacija 70 % bomo happy. Mislim, tako se države ne vodi, če uporabim vam priljubljene besede. Zdaj jaz bi dejansko nekako rad odgovore zakaj oziroma kam bi bilo treba nameniti teh 12 tisoč pomoči šolajočim se penez. Osebno res ne bi rad, da bomo zdaj politiki na tisti rebalans proračunski debati se tukaj napihovali pa se delali kdo je večji petelinček.

Sam osebno mislim, da je Slovenija dovolj bogata družba, da revnih dobesedno ne bi smelo biti. Tudi z neuspešnim kandidatom za ustavnega sodnika se strinjam, da je revščina protiustavna in druga zadeva, seveda da se po desetletju hujšanja v glavo končno neha hujšati na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Zdaj minimalno kar pričakujemo je seveda, da se ne reže v integralo. Seveda se pa strinjamo, da bi pa vsi skupaj morali pogledati dejansko kaso pa neke postavke, kjer pa smo lahko nekoliko skromni.

Veste diplomacija, skratka ves ta politični teater, ki ga tudi zaradi covida ni bilo oziroma ga verjetno tudi naslednje leto ne bo oziroma bo bolj zoom varianta. A veste, pa če sem malo direkten. Ajde, jaz sem danes si šel nov rekelc kupit, da me ne bo tašča kritizirala, da sem pet let v istem, ampak če novozelandska predsednica vlade lahko v trenirki naslavlja svoje ljudstvo, lahko tudi mi kaj izvedemo malo manj noblesasto pa te peneze namenimo tistim, ki so še dovolj radovedni, ki so mladi, ki niso okosteneli. Osebno, ko sem se pripravljal na to sejo, sem si zapisal nekaj na listek, MR-2040. Zdi se mi, da bi morali zagnati nov program mladih raziskovalk in raziskovalcev. Tudi bolj detajlno premisliti preplet akademske sfere in gospodarstva. Navsezadnje, sosedje iz moje ulice oziroma s Koroške ceste s tem satelitom, ki ga je omenil Dejan - pa ajde, ki ga še vedno imamo za Mariborčana, Štajerca, pa mu to oprostimo -, zelo lepo kažejo pravo pot. Politika seveda mora pa med robnimi pogoji najti tudi peneze, ne pa samo da tisti, ki ga bodo vozile modre lučke, se bo prišel zraven slikati.

To je nekako na kratko to. Bi pa seveda tudi rad odgovor, kdaj lahko pričakujemo zakon v proceduri, za katerega bi si res želel, da ga nekako plebiscitarno potrdimo na seji Državnega zbora.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Tudi sama sem se prijavila k besedi, pa bo moja razprava v tej prvi trojki. Naj rečem, da mogoče tudi zato, ker sta predhodnika malo omenjala Novo Slovenijo in naše prizadevanje že pri prejšnjem proračunu, da bi se zagotovila dovoljšna sredstva za izgradnjo oziroma posodobitve infrastrukture na področju šolstva in športa. V ta namen smo predlagali sklic nujne seje Odbora za izobraževanje. Tam je bil prisoten tudi, verjamem, da ne edini, mogoče pa dovolj glasen župan občine Logatec, ki je izpostavljal, kakšno problematiko imajo, zato ker je Občina Logatec ena izmed občin, ki ima dejansko največje priseljevanje in omogoča tudi azilni dom za vse mlade migrante, ki pridejo iz tujih držav, iz tretjih držav, in da enostavno postaja zadeva nevzdržna in so potrebne neke investicije v osnovnošolsko infrastrukturo. Zato smo mi to tudi sprejeli, če se ne motim, ne bom trdila, nisem šla pogledat glasovanja, ampak mislim, da smo ta amandma sprejeli s pomočjo Levice; ne vem, ali je celotna Vlada, ampak bom do konca seje to dala preveriti svojim službam, kakšno je bilo glasovanje. Ker ko gre enkrat zadeva skozi, potem imajo vsi polna usta, kaj bi se moralo narediti.

Oba sta se nekoliko sprehodila skozi proračun, kar je tudi prav. Si je pa kolega Trček dovolil mogoče nek tak sprehod tudi mimo kakšnih oseb in jih izpostavil, kar se mi ne zdi ravno prav, ker enostavno ocenjevati, kdo ima veliko denarja in da ni socialno čuteč, se mi zdi skrajno neprimerno na tem odboru, zato ker ima vsak pravico, da kandidira za poslanca, za evropskega poslanca, in se mi zdi, da je to v nekih parametrih vsem dovoljeno, seveda mora biti pa državljan Republike Slovenije.

Kar bi želela, se mi zdi, da je zelo pomemben poudarek, da je bilo rečeno, da se že deset let hujša v glavo na področju izobraževanja; to so bile izrečene besede, sem si jih zapisala. Glejte, tudi jaz sem za to, da si nalijemo čistega vina. Kdo v zadnjih desetih letih vodi Ministrstvo za izobraževanje, razen leta 2012 in polovice leta 2013 dr. Žiga Turk, vse ostalo pa je v rokah bilo in je bil vedno prisoten – tudi sama sem bila članica odbora – takratni minister Pikalo. Tako govoriti, kaj vse je narobe zdaj v času covida, pa nisem rekla, da obsojam, ampak treba si je naliti čistega vina, kaj se je dogajalo. Res je, sredstva so se nekoliko zniževala, ampak še enkrat poudarjam, sredstva so višja, kot so bila z rebalansom za leto 2019, sredstva ostajajo višja. Lahko povemo, da je Ministrstvo za izobraževanje za zajezitev, omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 v skladu z interventnimi zakoni financiralo izpad prihodkov zaradi zaprtja oziroma izpada izvajanja javnih storitev za naslednja področja: javne in zasebne vrtce, osnovno šolo, CŠUD, študentske domove, tudi Zavod za šport Republike Slovenije Planica in še sem mogoče koga izpustila. Da je bila izplačana enkratna denarna pomoč študentom, vsakemu študentu je bila izplačana enkratna denarna pomoč v višini 150 evrov. To ni kar od nekje z neba priletelo, nekdo je moral ta sredstva zagotoviti nekje. Kljub očitkom v javnosti je zdajšnja Vlada v letošnjem letu za znanstveno-raziskovalno dejavnost namenila več kot prejšnja Vlada v lanskem letu, 2019. Jaz se zavedam, da razvoj pelje Slovenijo naprej, samo to je, to je naša edina rešitev, naše znanje, naša inovativnost, naše tudi zavedanje, da ima Slovenija na tem področju dobre strokovnjake, na vseh področjih. Na tem odboru je bilo velikokrat možno srečati te strokovnjake, ki so prihajali s fakultet. Zelo pozdravljam povezovanje izobraževanja in gospodarstva. Mislim, da tu dosegamo enega najboljših uspehov in rezultatov na tem področju. In lahko smo ponosni, da vsi skupaj gremo za tem ciljem. In to, da se primerja vse to, da je vse to neko potrošništvo in kaj vse bi morali narediti, današnja družba je zagotovo drugačna, kot je bila pred desetimi leti. Današnje potrebe tako osnovnošolcev, dijakov in študentov so drugačne, kot so bile pred desetimi leti ali dvajsetimi. Se dnevno spreminjajo in je včasih težko tudi nam, staršem, slediti temu napredku in razvoju. Še enkrat poudarjam, da sem vesela, da so v naših izobraževalnih ustanovah učitelji, ki v največji meri delajo za korist otrok in se trudijo, da bi jih v to smer izobraževali.

Kar se tiče ostalega, sem prepričana, da tudi investicije potekajo naprej. Osnovna šola Logatec, kot sem omenila, tam se trenutno investicije izvajajo. Pridobila sem si tudi – to sem že uspela pridobiti, kolega Židan -, da »se začasno ustavijo v proračunskem obdobju 2020-2021 zaradi ukrepov Vlade Republike Slovenije proti koronavirusu ter napovedi spremembe proračuna, se začasno ustavi postopek izvedbe razpisa za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu v Republiki Sloveniji v proračunskem obdobju 2020-2021. Nadaljevanje izvedbe javnega razpisa bo odvisno od rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020.« To je bil sklep. Jaz ne vidim, da bi bilo na katerikoli postavki kaj drugega zapisano.

Še enkrat povem, želim, da imamo na tem odboru spoštljiv odnos do vseh, tudi tu prisotnih, in v takem duhu pričakujem tudi naslednjo razpravo. Hvala.

Repliko ima gospod Židan. Potem pa bo imela besedo Lidija Divjak Mirnik.

Gospa predsednica, če ste v kateremkoli trenutku razumeli, da moja predstavitev ni bila spoštljiva, se vam opravičujem. Ni bil namen, želel sem govoriti spoštljivo. Tudi to, kar sem prebral, vaše argumente, verjemite, da sem jih spoštljivo in pozitivno želel. Ampak replika ni temu namenjena. Samo zato, ker nas spremljajo poslušalke in poslušalci, gledalke in gledalci, moramo zaradi jasnosti povedati, Ministrstva za izobraževanje, ki je verjetno eno najtežjih, med leti 2014 in 2018, torej to dolgo obdobje, seveda nismo vodili Socialni demokrati, ampak veste, da ga je vodila po mojem mnenju dobra ministrica, gospa Makovec Brenčič.

Najlepša hvala za možnost replike.