Vsem prav lep pozdrav! Sklepčni smo in lahko začnemo 27. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da s pooblastilom na seji sodeluje Monika Gregorčič, ki nadomešča mag. Dušana Verbiča. Imamo pa tokrat tri opravičila, in sicer, Franc Kramar, Nataša Sukič in Rudi Medved, ki so se za današnjo sejo opravičili.

Opozarjam, da danes obravnavamo točko dnevnega reda kot zainteresirano delovno telo, se pravi, karkoli bi sklenili, je treba nasloviti na matično delovno telo, to je Odbor za finance; naše odločitve pa so v smeri seznanitve.

Glede na to, da v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020 ZA PODROČJE MINISTRSTVA ZA LETO 2020 ZA PODROČJE MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE TER MINISTRSTVA ZA JAVNO UPRAVO. Najprej vprašam, če želi k predlogu rebalansa podati dopolnitev predstavnik Ministrstva za finance? Želite? Prosim.

Lep pozdrav! Sam Aleš Lovše, predstavnik Ministrstva za finance.

Dovolite mi nekaj uvodnih besed glede splošnega dela Predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2020. predlog rebalansa je pripravljen v negotovih razmerah in po hitri zaustavitvi gospodarstva, ki je sledila razglasitvi epidemije. Po zadnji napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj se bo zaradi ekonomskega šoka BDP letos realno znižal za 7,6 %, tako da rebalans upošteva izrazit upad proračunskih prihodkov, hkrati pa so se povečali izdatki zardi sprejetih ukrepov Vlade za omejitev negativnih posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo. Prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini…

Treba bo malo bolj naglas, tudi so opozorili, da se vas slabo sliši, verjetno zaradi mask, pa predlagam, da smo zato bolj kratki in racionalni. Prosim.

Se opravičujem, bom probal malo bolj na glas pa malo bolj se približati še mikrofonu.

Torej, prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini 9,2 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 nižji za 14,7 % ali za 1,6 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU. Z načrtovanim rebalansom se zagotavlja sredstva za intervencijske ukrepe in zakonske obveznosti kot so plače, transferji posameznikom in gospodinjstvom, transferji v pokojnino blagajno. Nadalje, pokritje premalo načrtovanih sredstev v sprejetem proračunu za leto 2020, poravnavo obveznosti iz preteklih let in tekoče izvajanje programov skupnih evropskih politik. Sprejeti proračun za leto 2020, ki ga je Državni zbor sprejel novembra 2019, je načrtovan v višini 10,4 milijarde evrov, odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 13,4 milijarde evrov in so torej od sprejetega proračuna 2020 višji za 3 milijarde evrov oziroma 29,3 %. Izdatki COVID-19 pa predstavljajo od tega skoraj 19 % vseh izdatkov Predloga rebalansa državnega proračuna. V bilanci prihodkov in odhodkov se v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 povečujejo integralna sredstva za 3,1 milijarde evrov, od tega je 2,6 milijarde evrov neposredno namenjenih za financiranje sprejetih ukrepov za blaženje posledic epidemije kovid. Pol milijarde evrov so odhodki povezani s posrednimi učinki epidemije, to se pravi, povečanje nadomestil brezposelnim, kritje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za ZPIZ in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poleg tega še stroški obresti, zadolževanje investicije za podporo zagonu gospodarstva. Zvišuje pa se namenska sredstva za 136,5 milijonov, največ za tekoče vzdrževanje investicije sredstva proračunskih skladov kot so podnebni, vodni, gozdni sklad. Nadalje se za 177,4 milijona evrov znižujejo EU sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo ter sredstva finančnih mehanizmov. Na tej podlagi je proračunski primanjkljaj za leto 2020 načrtovan v obsegu 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 BDP. Programske vsebine in posebnosti so prikazane pri posameznih resorjih v njihovih finančnih načrtih. Kot je že predsedujoči povedal, pa bodo na seji matičnega odbora za finance posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanega rebalansa ter pristop upravljanje javnih financ.

Najlepša hvala.

Hvala.

Vprašam Ministra za notranje zadeve, če želi besedo? Predstavitev področja.

Hvala lepa predsednik. Torej, jaz bi samo v kratkih besedah povedal kako je s stanjem rebalansa na Ministrstvu za notranje zadeve. Torej z Vlado sprejetim proračunom je to ministrstvo imelo na razpolago 408,9 milijonov evrov, z rebalansom pa se ta rebalans oziroma ta sredstva povečujejo za 40,4 milijone evrov. Torej v glavnem gre seveda za povečanje na Policiji in pa deloma na Ministrstvu za notranje zadeve, torej le v inšpektoratu, torej inšpektoratu ministrstva pa se sredstva ne povečujejo in ostajajo na nivoju 0,9 milijona evrov.

Zdaj kaj so glavne spremembe; glavne spremembe, ki so načrtovale potrebo po sprejemu tega proračuna in predstavljajo 3,2 milijona evrov več sredstev, so seveda pretežno usmerjenja ali pa posledica povečanja stroškov dela. Kot veste je covid kar precej prispeval k temu. Poleg tega smo morali nekaj naših investicij znižati. Če pa grem kar po postavkah posameznega dela ministrstva, pa so zadeve naslednje. Torej ožji del ministrstva imamo najprej znižanje pravice porabe v višini 0,13 milijona evrov vezano na predsedovanje. Tukaj seveda je potrebno povedati, da smo se v glavnem izognili oziroma, da v zadnje pol leta nihče ali pa večina nas tudi seveda strokovni del, sodelavci in ostali ni potovala nikamor in seveda zato so v tem segmentu načrtovani oziroma že uresničeni prihranki. Potem imamo povečanje v višini 3 milijone evrov, kjer gre glaven del te postavke v višini 2,8 milijona evrov na račun odlivov, ki jih je Vlada zagotovila vsem obmejnim občinam na južni meji. Torej gre za tiste občine, ki ležijo ob naši južni meji in katerih dejavnosti ali pa investicije, ki jih morajo narediti, so v glavnem posledica povečanja nezakonitih prehodov migrantov in s tem povezanih sanacij cest, javne razsvetljave in podobno. Potem se del teh sredstev, vezane seveda na financiranje epidemije povečujejo pravic za izplačilo dodatkov, v višini 0,6 milijona evrov in to nekako skupaj pride, kot sem rekel 3,2 milijona evrov. Potem imamo 37 milijonov evrov več sredstev, kjer so seveda poglavitne spremembe na področju povečanja porabe za javni red in mir, splošno varnost in premoženje. To povečanje je visoko 19,5 milijonov evrov. V glavno gre pa seveda za povečanje stroškov na račun dela. Potem imamo povečanje v višini pravic porabe 20 milijonov evrov na novem podprogramu sredstva za financiranje epidemije, kjer so inventivni stroški za izplačilo dodatkov, torej veste za dodatek vezan na epidemijo in pa na covid dodatek, ki smo ga bili, ali pa ki so ga bili upravičeni prejeti delavci policije in pa ministrstva. Potem imamo nekaj nižjih vrednosti na podprogramu kriminalistične policije. Torej tukaj gre seveda poraba znižana zaradi nekaj investicij, ki jih ne bomo uspeli izvesti v letošnjem letu, kot je recimo nabava vseh vozil, ki so bila planirana, potem posodobitev sistema Afis tudi ne bo narejen in pa seveda nekaj računalniških sistemov, ki so bili potrebni posodobitve ravno tako ne bodo narejeni. Potem imamo neko znižanje v višini 0,3 milijona evrov zaradi nižjega obsega izvajanja projekta prostovoljnega vračanja tujcev. Gre seveda za posledico tistega manjšega priliva oziroma znižanja v mesecih april, marec, april, maj.

Zdaj sama predstavitev je seveda možno podati tudi vezano na materialne stroške in pa investicije. Torej v materialnih stroških so v rebalansu proračuna za leto 2020 načrtovani v višini 65 milijonov evrov, kar je za 7,9 milijona evrov več od sprejetega proračuna. Gre seveda za povečanje, kot sem rekel v glavnem za občine, torej tisto, kar bomo občinam zagotovili. Del je namenjen tudi povišanju plač oziroma ne zgolj povišanju plač, ampak povišanju obsega aktiviranja pomožne policije. Kot veste, smo morali v tem obdobju spremeniti tisto limitirano obveznost pomožne policije, da lahko delajo zgolj toliko in toliko ur na leto, ampak smo to omejitev odpravili, prav tako pa smo s sklepom Vlade, te pogodbe so zdaj v podpisovanju. Seveda učinka zaenkrat še nimajo, bodo pa imele učinek v mesecih od oktobra do decembra, pomožnim policistom zvišali plačilo z 21. na 24. plačilni razred.

Kar se tiče investicij, se glede na sprejeti proračun le-te znižujejo za 9,9 milijona evrov, torej kar precej, če smo odkriti, in zdaj znašajo 9,5 milijona evrov. Tu je treba povedati, da imamo v postopku ali pa da smo imeli v postopku, pa ne mi, to so bile že prejšnje vlade, mislim, da je cel razpis trajal štiri leta in pol, ki je bil zaključen neuspešno zaradi več pritožb, dolgotrajnih usklajevanj oziroma odločanj na Državni revizijski komisiji, kar je nazadnje rezultiralo v to, da je bil razpis razveljavljen. Gre za razpis za UKV postaje Tetra, torej, ta razpis se ponavlja in ga v letošnjem letu ni mogoče realizirati. Prav tako del investicij, ki so bile namenjene oziroma planirane, da bomo uspeli nabaviti večje število vozil v letošnjem letu, ne bo realizirano, glede na to, da so ponudniki s svojimi cenami pretiravali, in bo od tistega, kar smo razpisali, moč nabaviti zgolj okoli 60 % vozil, ostale cene so glede na ponudbe previsoke in jih nima smisla kupovati oziroma je treba razpis pripraviti drugače oziroma tako, da bo manj sklopov pa večje število vozil v enem sklopu, kar bo onemogočalo na nek način izsiljevanje ponudnikov.

Mogoče zaključim še s tem, da ima Policija s predlogom rebalansa proračuna za leto 2020 v okviru EU sredstev – tega še nisem omenil – s pripadajočimi sredstvi slovenske udeležbe skupaj načrtovanih 11,2 milijona evrov, od tega Sklad za azil, migracije in vključevanje 1,5 milijona evrov, Sklad za notranjo varnost 4,7 milijona evrov, policijsko sodelovanje 1,9 milijona evrov, Sklad za notranjo varnost 1,3 milijona evrov in pa twinning projekti, torej, to so projekti, ki jih izvajajo naši zaposleni, približno 1,8 milijona evrov. Zaradi znižanja teh sredstev – torej, tudi tu so bila sredstva znižana – v višini 3,9 milijona evrov pa je treba dati pojasnilo, da so bila ta sredstva znižana zaradi zamika pri projektu Enter Exit; kot veste, se ta sistem ali pa nabava tega sistema nekako odmika. Na Evropsko komisijo smo zaprosili, mislim, da je bilo to dober mesec nazaj, za smiselno proučitev, ali ima smisel ta Enter Exit sistem z naše strani kupovati, če mislimo resno z vstopom Hrvatov v schengenski sistem. Nekega pravega odgovora še nismo dobili, se je pa treba tudi s Hrvati in komisijo dogovoriti, ali ni morda bolj smiselno ta sredstva preusmeriti oziroma vložiti vse napore, da se tudi Hrvaška nekako vključi v schengenski sistem in da se ta Enter Exit sistem postavi potem na njihovi zunanji meji. Tu bomo seveda še kar nekaj časa verjetno rabili, da bomo s komisijo dorekli. Seveda pa je realizacija teh 3,9 milijona evrov v letošnjem letu nerealna, zato smo jo tudi kot evropska sredstva iz našega proračuna izključili.

Hvala.

Hvala.

Vprašam ministra za javno upravo, ali želi besedo za predstavitev. Prosim.

Hvala, predsedujoči.

Kratko povedano, torej, Ministrstvo za javno upravo po predlogu rebalansa predlaga 214 milijonov 618 tisoč evrov sredstev, od tega so integralna sredstva 176 milijonov evrov, 30 milijonov namenskih sredstev in 7,8 milijona evrov evropskih sredstev s pripadajočo slovensko udeležbo. Tak proračun omogoča, da bomo izpolnili vse zakonske zahteve in skrbeli za stvarno premoženje, centralno informacijsko infrastrukturo in telekomunikacijsko tehnologijo, to je tisto ključno, kar je tudi covid pokazal, da potrebujemo, in je MJU tu opravil svojo nalogo. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 se znižuje po predlogu rebalansa za 7,7 milijona evrov, na skupini proračunskih uporabnikov upravne enote se pa zvišuje za 6,1 milijona evrov. Kot rečeno, to znižanje je predvsem posledica tega, da so nekateri projekti, denimo, pametna mesta, RIO in tudi GOŠO, delno v izvedbi z zamikom, nekateri projekti pa bodo predstavljeni v naslednjo finančno perspektivo, kar pomeni, da bodo vse vsebine izvedene, izpolnjene, samo ta epidemija COVID je nekatere stvari spremenila oziroma časovno zamaknila. Če pa bodo še kakšna vprašanja sem pa seveda na voljo.

Hvala. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Prosim.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovana ministra, spoštovani kolegice in kolegi! Mene veseli, da se rebalans povečuje na postavki MNZ, in sicer za dobrih 40 milijonov. Bi pa imel morda nekaj ali vprašanj, pa tudi komentarjev na stvari. Najprej, povečujejo se sredstva za urejanje sistema notranjih zadev, in sicer za tri milijone. Če sem prav razumel gre tukaj za sredstva, ki so potem namenjena občinam na južni meji, torej gre za ceste in razsvetljave. Me pa zanima, če je tukaj opredeljen tudi informacijski sistem in tukaj bi imel vprašanje za oba ministra, tako MJU kot MNZ. Glejte, Zakon o prekrških govori, torej nekatere občine, predvsem na Dolenjskem se srečujemo z močno zadolženostjo ljudi zaradi neplačanih denarnih kazni. Zakon o prekrških je jasen, ker tudi določa en vzvod, da se storilcu, ki ne plača globe stroškov ali stroškov postopka, lahko doplačila te globe ne izda potrdila iz uradne evidence za tisto področje, kjer je prekršek tudi storil, to v zakonu živi, v praksi se pa ne izvaja, ker menda nimamo poenotenih evidenc. Na to je tudi potem odgovorila Vlada, ko sem postavil poslansko vprašanje, zato me zanima ali ste morda razmišljali tudi v to smer ali boste poenotili evidenco MNZ-ja, MJU-ja in vseh ostalih tudi FURS-a in če so tudi sredstva v tem rebalansu namenjena temu. Iz dokumentov izhaja, da se zmanjšuje sredstva za migracije mednarodna zaščita integracije, in sicer za slabih 240 tisoč evrov, pa me morda zanima v čem je problem oziroma zakaj je temu tako. Pokomentiral bi tudi postavko kriminalistična dejavnost, kjer se zmanjšuje za 1,3 milijona evrov, se mi zdi nabava vozil in pa predvsem afis, afis je za tiste, ki ne vedo gre za zbirko avtomatske prepoznave prstnih odtisov in pa zbirke prstnih odtisov storilcev kaznivih dejanj in tukaj se mi zdi izjemno pomembno, da so te evidence posodobljene in zato morda bi bilo bolj modro, ca bi se nekje drugje vzelo kot pa da se na tem področjih varčuje. Tudi računalniški sistemi in pa nabava vozil se mi zdijo izjemno pomembni, saj se nenehno srečujemo s temi težavami v policiji, ker vozila se rabijo in zaradi tega so dotrajana, tako da tukaj pravzaprav morda komentar ministra. Toliko za enkrat. Hvala lepa.