Spoštovane, spoštovani, nadaljujemo s prekinjeno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – INFORMACIJA O STANJU IZVAJANJA MAKROREGIONALNIH STRATEGIJ EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU OD APRILA 2019 DO APRILA 2020.

Gradivo k tej točki smo od vlade prejeli 2. julija. Besedo za uvodno predstavitev dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospodu Gašperju Dovžanu.

Hvala lepa za besedo. Gradivo ste dobili, je zelo obsežno. Dovolite mi pa vseeno, da nekaj besed povem. Makroregionalne strategije so sestavni del političnega okvirja EU, pripravi jih Evropska komisija s sodelujočimi državami, sprejme pa jo Evropski svet.

Slovenija deluje v treh od štirih makroregionalnih strategijah in sicer v podonavski, jadransko jonski in pa alpski. Vsaka makroregionalna strategija državam članicam EU in pa tudi nečlanicam, ki v njej sodelujejo ponuja strateški politični okvir za iskanje rešitev za skupne izzive in sicer s ciljem, da se ne glede na državne meje v čim večji meri izkoristijo skupni potenciali. In Slovenija je poleg Švedske, ki je sledila slovenskemu vzoru edina, ki v svojem sodelovanju v makroregionalnih strategijah letno poroča vladi, ta pa Državnemu zboru in takšna ureditev velja za zgled najboljše prakse.

Makroregionalne strategije ponujajo potencial, predvsem za sodelovanje znotraj EU in pa za sodelovanje s sosednjimi državami. Pri tem je bistveno to, da institucije EU pozivajo države in pa regije, da v makroregionalne strategije čimbolj vključujejo v naslednjo fazo načrtovanja in oblikovanja programov nacionalne kohezijske oziroma razvojne politike za obdobje 2021-2027.

In Slovenija je edina država, ki je s celotnim teritorijem vključena v izvajanje treh od štirih makroregionalnih strategij in ima za vse tri enovito nacionalno koordinacijo. Zaradi tega ima Slovenija edinstven pogled v izvajanje makroregionalnih strategij in je zaradi svojih aktivnosti velikokrat povabljena k razmislekom na ravni EU in pa v okviru koordinacije vseh štirih makroregionalnih strategij.

V letu 2019 se je, torej vloga zunanjega ministrstva kot nacionalnega koordinatorja je bila usmerjena v delovanje, v vse štiri opredeljene izzive makroregionalne strategije. In sicer prvič, ključni med njimi se nanaša na proces umeščanja skupnih dogovorjenih makroregionalnih vsebin, ki so strateškega pomena v nove programske dokumente za obdobje 2021-2027.

In Slovenija skozi proces finančnega dialoga je že vzpostavila redno izmenjavo med pristojnimi za programiranje in predstavniki makroregionalnih strategij, z namenom, da se poenoti nacionalni in makroregionalni interes tako, da se tudi ključne makroregionalne vsebine ustrezno zajete v predlogu novih programskih dokumentov in prispevajo k strateškim ciljem Slovenije.

Drugič, Slovenija aktivno sodeluje v okviru izmenjave med ključnimi predstavniki vseh makroregionalnih strategij, pri oblikovanju najbolj učinkovitega sistema upravljanja. Vse tri makroregionalne strategije v katerih sodelujemo so analizirale in pa pripravile posebne ocene obstoječega stanja, s predlogi izboljšav. Slovenija, torej služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kot vodilni partner projekta EU SR facility point zagotavlja izvedbeno podporo za celotno jadransko jonsko regijo.

In uspešno izvajanje te vloge je v veliki meri rezultat angažiranosti slovenskih deležnikov in pa dobrega sodelovanja podporne točke, tako službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in pa občine Izola.

V okviru tedna sredozemske obale in evropskih makroeregionalnih strategij, ki ga med 14. in 25. septembrom, že petič gostimo na slovenski obali, bomo prvič gostili tudi vse predsedujoče, vsem štirim makroregionalnim strategijam. Ključna tema srečanja bo ravno kako oblikovati sistem upravljanja, za čas po letu 2020, ki zagotavlja dodano vrednost. Rezultati doseženi v okviru projekta facility point Slovenijo predstavljajo v najboljši luči in so zgled za vse štiri makroregionalne strategije.

In tretjič, Slovenija je bila prva, ki je se sistemsko začela ukvarjati s komuniciranjem in vidnostjo v okviru makroregionalne strategije. Že v letu 2017, smo v okviru Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij izvedli prvo mednarodno konferenco, na temo komuniciranja in vidnosti makroregionalnih strategij. Vsako leto v okviru tedna sredozemske obale s temi aktivnostmi nadaljujemo in takšno delovanje je tudi Evropska komisija ocenila, v zadnjem poročilu kot primer najboljše prakse.

Še zadnji, torej četrti. Govorimo o izrazu politične odgovornosti, ki naj bi se krepila in prav dejstvo, da slovenska vlada letno poroča Državnemu zboru, je izraz te politične odgovornosti, pri izvajanju makroregionalnih strategij. Ker razumem, da moramo biti čim krajši, naj še enkrat spomnim, da v prihodnjem tednu se začne Teden sredozemske obale in pa evropskih makroregionalnih strategij. Kar nekaj obvestil o tem dogajanju je na spletu, tako da vam priporočam, da si morda da bomo čim krajši, te vsebine in pa o samem dogajanju morda več preberete na spletu.

Sem pa seveda tako jaz kot nacionalna koordinatorka, gospa Jerina na voljo za nadaljnja vprašanja. Hvala lepa za besedo. To je z naše strani vse.

Hvala državnemu sekretarju za to uvodno predstavitev. Zanima me, če želi še kdo od ostalih predstavnikov vlade besede. Vidim, da ne.

Zdaj poslanke in poslance obveščam, da je pri tej točki z nami prisotna tudi magistra Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka, makroregionalnih strategij Evropske unije, tako da sem prepričan, da skozi razpravo, bo verjetno nekaj vprašanj na katera bo potem verjetno tudi lahko odgovarjala.

Zdaj prvi se je k razpravi javil poslanec gospod Trček, beseda je vaša.

Ja, hvala za besedo, predsedujoči bom poskušal se držati vašega priporočila.

Zdaj uvodoma bom rekel, da MRS-ji, makroregionalne strategije bi lahko bile oziroma bi morale biti pozitivna zgodba. Zdaj, kot po profesionalni deformaciji, kot prostorski sociolog bom rekel, da seveda to tudi neka logična zgodba, saj navsezadnje a veste me je praviloma prej, seveda če je politika dovolj pametna povezujejo kot ločujejo. Navsezadnje to vidimo tudi ob covid epidemiji in njeni širitvi virusa. Seveda izhajajoč tudi iz naše, če hočete geomorfologije je logično, da smo vpeti v vse tri prostore.

Zdaj seveda, če pa to posluša kako omica lopa iz Maribora, se bo vprašal, dober kaj pa jaz od tega imam. In se mi zdi, da tukaj verjetno nekoliko šepa tudi informiranost državljank in državljanov. Navsezadnje tudi za to rabimo RTV Slovenijo.

Zdaj, neko prvo vprašanje bi bilo, kako se bo to vključevalo v prioritete našega predsedovanja Svetu EU naslednje leto. Zdaj neka druga zgodba, ne bom tajil, da smo imeli razgovor s predstavniki občine Izola, glede pa jaz niti to ne bi imenoval podporna točka, facility point bi prej prevajal, kot nekaj med stičiščem in prizoriščem, kjer so nekako potarnali, da trenutna postava na svrku je nekako preveč pasivna glede tega.

Zdaj, ozadje zgodbe občine je ustanovila nek organ, če hočete podjetje, javni zavod v bistvu, ki ni sam sebi namen. Jaz, kar me pri teh zadevah žalosti, me žalosti, da dejansko mi kar zadeva cele zgodbe EU in tudi MRS-jev neke ljudi izobrazimo, da bi se lahko ukvarjali z neko dejavnostjo, da bi ne ostali, ampak se še nadgradili kot neki regionalni center znanja za pripravo evropskih projektov, črpanje evropskih sredstev, ki nam še vedno šepa.

In tukaj bi rad nekako bolj jasen odgovor, kakšna je prihodnost tega facility pointov oziroma stičišča, kot ga jaz imenujem. Saj seveda, v kolikor ne bomo tukaj aktivni, obstajajo možnosti, da to zgodbo v večji meri prevzamejo kakšne druge bolj agilne države, konkretno sosednja Hrvaška ali Grčija. Tako zelo na kratko bi želel odgovor na ti dve vprašanji.

Hvala.

Hvala, kolegu Trčku. Besedo ima poslanec, gospod Perič.

Ja, hvala. Lep pozdrav vsem. Saj večino stvari je že moj predhodnik nekako nanizal.

Torej Slovenija ima to podporno točko, ki deluje v Izoli. Lahko bi delovala tudi kje drugje. To, da smo to podporno točko dobili, za tem je bilo potrebno kar precej neke diplomatske aktivnosti v preteklosti, v bistvu smo se z Italijo dogovarjali in pogovarjali, kdo bo dejansko imel glavno besedo pri koordinaciji teh jadransko jonske makro regije in se potem dogovorili, da to izvaja Italija in Slovenija dobi neko podporno točko, ki pripomore, še k dodatnemu ozaveščanju ljudi in struktur, tako javnih organizacij in podobnega, da dejansko premostimo to razliko med lokalnim nivojem in evropskim nivojem. In makroregionalne strukture počnejo ravno to. So tisto stičišče, ki potem olajša implementacijo posameznih evropskih politik. In mislim, da je primer Izole en primer dobre prakse.

In navsezadnje tudi primer Slovenije je primer dobre prakse v Evropski uniji, kar je tudi državni sekretar zelo korektno nanizal. Kakšen je pozitiven učinek teh makroregionalnih struktur? Recimo večkrat beremo v medijih, da se zlasti poleti, kadar so ugodni ali pa neugodni klimatski pogoji pojavijo v severnem Jadranu smeti.

Zdaj, dobro poznamo Slovenijo in vemo, da mi odpadkov ne odlagamo v morje. Podobno je tudi v Italiji je visok nivo zavesti. Se pa to dogaja južneje v Jadranu, torej v južnem Jadranu in te smeti pridejo z morskimi tokovi vse do severa in potem onesnažijo, dejansko celotno Jadransko morje.

Teh problemov ne more reševati samostojno Italija, samostojno Slovenija, Hrvaška, ampak jih je potrebno reševati na nekem čisto drugem nivoju. Torej koordinacij tudi izven držav članic Evropske unije in to so vsa ta prizadevanja, ki morda niso najbolj vidna, ampak postajajo čedalje bolj vidna tudi v okviru zelenih in modrih koridorjev. Zato je po moji oceni - in verjamem, da se bodo tudi kolegice in kolegi strinjali – treba s temi strukturami nadaljevati, jih podpreti in jim omogočiti, ne samo da obstanejo, ampak da se še nadalje razvijajo, ker potem omogočajo, kot rečeno, boljše in učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, ki dosežejo tisti želeni učinek, ki ne more biti dosežen, če vsaka država članica to počne samostojno, brez neke koordinacije.

Zato je tudi moje vprašanje – pa bi ga želel postaviti, ne samo predstavnikom Ministrstva za zunanje zadeve, ampak tudi SVRK, pa se mi zdi, da jih trenutno ni tukaj -, ali Vlada Republike Slovenije vidi to dodano vrednost pri podporni točki in nasploh pri vseh prizadevanjih znotraj makroregionalnih struktur in kaj bo narejeno za to, da jih lahko ohranimo tudi v prihodnje.

Hvala lepa.

Hvala kolegu Periču.

Vidim, da interesa za razpravo v tem trenutku ni.

Bilo je nekaj vprašanj, tako besedo dajem mag. Jerina, da poskuša odgovoriti.

Hvala lepa.

Najprej bi šla na vprašanja s strani gospoda Trčka. Res je, to, kar ste vi postavili vprašanje, kaj imam jaz konkretno na nekem lokalnem nivoju od tega, je seveda zelo pomembno, in zelo težko je prevesti to, kar se dogaja v Bruslju, ljudem, ki so na terenu. Zato je bila Slovenija tista, kot je omenil že državni sekretar, ko smo kar na nivoju vseh štirih makroregionalnih strategij zagnali proces, da se je treba začeti ukvarjati s komuniciranjem in vidnostjo. Ravno kako v bistvu taka sporočila, kaj ima konkreten človek v nekem območju od teh dogajanj, spraviti do ljudi na način, ki ga razumejo. Prišli smo zdaj po vseh teh letih do tega, da ima vsaka makroregionalna strategija namenska sredstva za izobraževanje na področju komunikacij, da delamo skupaj na ključnih sporočilih, skratka, vlagamo napore, da je to komuniciranje izboljšano, je pa še daleč od tega, da bi bilo optimalno.

Omenili ste RTV Slovenija. Eden od rezultatov je bil, da smo uspeli prepričati pred tremi leti RTV Slovenija, da se je prijavila na nek pilotni projekt v okviru Evropske unije, dobila sredstva in naredila preko 42 oddaj Makroregije tukaj in zdaj, ki so se predvajale v najbolj gledanem času, enkrat tedensko, po celotni Sloveniji, naslavljali so pa makroregionalne strategije na celotnem območju, se pravi, štiri, kjer so ljudje sami pripovedovali, kaj iz tega imajo in kaj vidijo. In pri tem lahko ugotovimo, da je v bistvu to predstavljalo eno tretjino celotnega izobraževalnega letnega programa, ki ga je takrat RTV Slovenija imela.

Vaše vprašanje, vezano na prioritete Evropske unije. Lahko bi rekla, da smo s tem, kar se dogaja znotraj makroregionalnih strategij, popolnoma aktualni z vsebinami, ki jih naslavljamo, toliko bolj še zdaj po okrevanju, po epidemiji.

In če strnem zelo kratko ključne teme, ki jih naslavljamo, so odporna Evropska unija, zelena in pametna. In če samo omenim Teden sredozemske obale in evropskih makroregionalnih strategij, ki je bil danes večkrat omenjen. Gre za peti dogodek, ki je v bistvu prerasel iz majhnega lokalnega dogodka, ki smo ga začeli pred petimi leti v okviru predsedovanja Alpski makroregionalni strategiji. Tule je plakat, saj ga bom pustila, da vizualno vidite predvsem partnerje, ki sodelujejo. Gre za partnerje iz vseh štirih makroregionalnih strategij, se pravi, od Baltika, Donave, Alp, Jadrana, Evropske komisije, številnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih partnerjev, ki ne sodelujemo samo v tem tednu, ki traja štirinajst dni, ampak v celoletnem obdobju. Gre ravno za to, ta prevod, to stičišče prevajanja, to, kar bi morale biti evropske politike za potrebe ljudi, ki živijo na nekem terenu. In letos imamo – bom zelo kratka – štiri ključne teme, ki jih obravnavamo. Iz tega boste mogoče lažje razumeli, koliko je aktualnost tega dogajanja. Eno je, kaj lahko naredimo s sodelovanjem za okrevanje na področju turizma. Veste, da je bila Jadransko-Jonska regija ena tistih, ki so bile najbolj prizadete, turizem, zaradi covida. Skratka, iščemo skupne ukrepe, regionalno enotne ukrepe, ki bi jih v obliki neke deklaracije, ki bo sprejeta na ravni EU v mesecu oktobru, predlagali tistim, ki so odgovorni za pripravo novih programskih dokumentov, kar pomeni, da bi vse države z enakimi ukrepi poskušale naslavljati področje turizma.

Drugo je varna Evropa, predvsem na področju prehranske samooskrbe. Točno vemo, če bomo v Evropi želeli proizvajati več kvalitetne hrane, potem je eden ključnih predpogojev, da zdaj začnemo sistemsko načrtovati v prostoru tudi zeleno infrastrukturo, ne samo cest in železnic, pač pa tudi zelena področja, in zagotoviti ustrezno biodiverziteto, brez tega ne bo varne in prehransko stabilne Evrope.

Tretja zadeva, zeleno okrevanje, spet po covidu, prispevek, ki ga lahko makroregionalne strategije damo k udejanjanju Evropske zelene pogodbe, se pravi, European Green Deal.

In še zadnja, četrta stvar. Rekli smo, da Evropa, ki bo varna in močna, je lahko tudi samo pametna. Prvič, spet na slovensko pobudo, poskušamo priti do neke mreže tistih, ki so zadolženi za strategije pametne specializacije tudi v okviru Jadransko-Jonske strategije, kajti to ne obstaja, in jih povezati s tistimi, ki že delujejo, zato da bomo uspeli združiti vire, sile, potenciale, ki so potrebni za to, da bo Evropa pametna.

In zdaj samo še zadnja točka treh razpravljavcev, Facility Point, točka v Izoli, stičišče. Res je, vse to, kar sem zdaj naštela, se ne bi nikoli zgodilo, če ne bi imeli projekta Facility Point, ki je v bistvu projekt, ki podpira celotno strukturo delovanja v vseh državah Jadransko-Jonske strategije in lokalnega partnerja v Izoli, kajti edino na tak način lahko ideje, ki se nam porodijo, potem z njihovo podporo tudi spravimo v življenje. Dejstvo je, da delovanje te podporne – in se strinjam, da ni najboljše, boljše bi bilo stičišče, povezovališče, ki lahko preraste, v novem programskem obdobju ni zagotovljeno, treba se bo za te zadeve še pogajati. Seveda, pogajaš se pa veliko lažje, če se Slovenija, Vlada, formalno opredeli do interesa; zaenkrat se to še ni zgodilo. Kar se tiče Ministrstva za zunanje zadeve, to odločitev seveda zelo močno podpiramo.

Upam, da sem odgovorila na vsa vprašanja. Hvala lepa.

Hvala mag. Jerina za odgovore.

Besedo dajem še predstavnici SVRK, potem pa nadaljujemo razpravo poslank in poslancev. Pa prosim, da se za magnetogram predstavite. Hvala.

Hvala lepa za besedo. (Nina Seljak, Služba Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.) Glede na to, da je bila naša služba omenjena kar dvakrat oziroma trikrat, se mi zdi prav, da tudi interveniram.

Kaj delamo v okviru projekta Facility Point. Na kratko, podpora procesom in administrativna podpora. To ni projekt, kjer lahko nekoga odpeljemo na neko lokacijo in mu pokažemo nekaj fizičnega, evo, to smo zgradili. Gradimo druge zadeve v okviru tega projekta. Gradimo procese in, kar je pomembneje, gradimo odnose z državami tako Zahodnega Balkana kot tudi Jadransko-Jonske regije. Gradimo odnose z Evropsko komisijo, si odpiramo vrata v Bruslju. In pa, kar se nam zdi zelo pomembno, gradimo zaupanje med omenjenimi državami in deležniki. Še pomembneje, česar seveda ne moremo pokazati, je, da v bistvu preko projekta pridobivamo pomembne informacije. Smo zraven, smo prisotni pri vseh procesih in vidimo, kaj se dogaja na tem teritoriju. Dejstvo pa je, da je izvajanje tega projekta v obliki projekta, kjer sodeluje devet partnerjev iz osmih držav, kjer so partnerji izvajalci tega projekta, državne institucije, ministrstva, precej velik izziv. Ugotavljamo tudi, da izvajanje v obliki projekta, kot je sedaj, ne nudi dovolj fleksibilnosti, da bi lahko morda hitreje oziroma da bi pospešili določene procese. Zato v tej smeri tudi nekako skušamo voditi dialog z Evropsko komisijo, kako bi izboljšali izvajanje takšnih procesov v prihodnje. Glede na to, da smo se v vsem tem času od začetka izvajanja samega projekta od leta 2016 do danes marsikaj naučili, smo pridobili določene izkušnje, smo dokazali – jaz upam, da tako Sloveniji kot tudi Evropski komisiji in drugim državam -, da znamo in da smo sposobni. In sem prepričana, da smo sposobni peljati takšne projekte v enaki ali pa v neki prilagojeni obliki tudi v prihodnje.

Veseli me, da danes skozi razpravo poslušam podporo za izvajanje takšnega projekta, ne samo za Občino Izola, želim si, da tudi za našo službo v prihodnje. Z organizacijo Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij v res tesnem sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve in Občino Izola smo tudi dokazali, da nas tudi nove okoliščine pandemije ne ustavijo od tega, da odpovemo pomembne dogodke, ampak smo v bistvu prilagodili današnjim razmeram tudi ta dvotedenski dogodek.

Tako verjamem, da je pred nami tudi svetla prihodnost, in verjamem, da bomo prejeli tudi danes določeno podporo, da delamo dobro, in da nas spodbujate tudi naprej. Hvala.