Začenjam 11. sejo Odbora za obrambo, ki je bla sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne, posebej državnega sekretarja Ministrstva za obrambo Uroša Lampreta, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, brigadirja Roberta Glavaša, in ostale vabljene!

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti poslanec Robert Pavšič. S pooblastili kot nadomestni člani in članice sodelujejo: poslanec Rudi Medved nadomešča poslanca Marjana Šarca in poslanec Dušan Šiško nadomešča poslanca Janija Ivanušo.

Obveščam vas, da je svojo odsotnost na seji opravičil tudi minister za obrambo mag. Matej Tonin.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020,

2. vprašanja in pobude članic in članov odbora.

Ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020.

Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Celotno gradivo v zvezi s predlogom rebalansa proračuna za leto 2020 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Uvodoma bi opozoril, da Odbor za obrambo pri postopku obravnave rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 nastopa kot zainteresirano delovno telo. V skladu s tretjim odstavkom 157. člena in petim odstavkom 166. člena poslovnika lahko zainteresirano delovno telo vloži amandmaje samo k tistim delom predloga rebalansa proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju. Vloženi amandmaji ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja.

Delo v zvezi s to točko dnevnega reda bomo nadaljevali tako, da bom najprej zaprosil predstavnike Ministrstva za finance in Ministrstva za obrambo, da nam predstavijo politiko na obrambnem področju, ki se odraža v predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Drugi del te točke bi namenili vprašanjem in razpravi članov odbora. V tem delu bi na predlog članov oblikovali tudi morebitne amandmaje odbora.

Preden nadaljujemo, bi rad povedal, da poslanec Primož Siter na seji nadomešča poslanca Miho Kordiša.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance, gospa Sabina Korbar? Izvolite, gospa Korbar.

Hvala.

Lep pozdrav! (Sabina Korbar, Ministrstvo za finance.)

S strani Ministrstva za finance bom kratko predstavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2020.

Predlog rebalansa je pripravljen v negotovih razmerah in po hitri zaustavitvi gospodarstva, ki je sledila razglasitvi epidemije. Po zadnji napovedi Umarja se bo zaradi ekonomskega šoka BDP letos realno znižal za 7,6 %. Rebalans upošteva izrazit upad proračunskih prihodkov, hkrati pa so se povečali izdatki zaradi sprejetih ukrepov Vlade za omejitev negotovih posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo. Prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini 9,2 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 nižji za 14,7 % ali za 1,6 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU. Z načrtovanim rebalansom se zagotavlja sredstva za intervencijske ukrepe in zakonske obveznosti. Pokrije se premalo načrtovanih sredstev v sprejetem proračuna za leto 2020, za poravnavo obveznosti preteklih let in za tekoče izvajanje programov skupnih evropskih politik. Sprejeti proračun za leto 2020, ki ga je Državni zbor sprejel novembra 2019, je načrtovan v višini 10,4 milijarde evrov, odhodki rebalansa pa so načrtovani v skupni višini 13,4 milijarde evrov in od sprejetega proračuna 2020 višji za 3 milijarde evrov oziroma 29,3 %. Izdatki za covid predstavljajo skoraj 19 % vseh izdatkov predlaga rebalansa državnega proračuna. V bilanci prihodkov in odhodkov se v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020, povečuje integralna sredstva za 3,1 milijarde evrov, od tega je 2,6 milijarde evrov neposredno namenjenih za financiranje sprejetih ukrepov za / nerazumljivo/ posledic epidemije, tako imenovana sredstva za ukrepe covid, pol milijarde evrov pa so odhodki povezani s posrednimi učinki epidemije. Za povečanje nadomestil brezposelnim, za kritje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za ZPIZ in ZZZS, za stroške obresti zadolževanja ter za investicije za podpor zagon v gospodarstvu. Zvišujejo se tudi namenska sredstva za 136,5 milijona evrov, za 177,4 milijona evrov pa se znižujejo EU sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo tre sredstva finančnih mehanizmov. Na tej podlagi je proračunski primanjkljaj za leto 2020 načrtovan v obsegu 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 % BDP. Na seji matičnega odbora za finance bodo nato posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanja rebalansa ter prestop upravljanja javnih financ. Same programske vsebine in posebnosti pa so prikazane pri posameznih resorjih v njihovih finančnih načrtih.

Samo še na kratko za zaključek. Predlog finančnega načrta Ministrstva za obrambo znaša 514,8 milijona evrov in se glede na sprejeti proračun za leto 2020 znižuje za dobrih 30 milijonov. Podrobnejša vsebinska obrazložitev finančnega načrta pa bo podalo Ministrstvo za obrambo.

Hvala lepa.

Hvala predstavnici Ministrstva za finance, gospe Sabini Korbar za to predstavitev.

Besedo dajem Urošu Lampretu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo. Prosim državnega sekretarja, da nam predstavi Predlog rebalansa proračuna Ministrstva za obrambo, za leto 2020.

Izvolite gospod državni sekretar.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!

Varnost v najširšem pomenu besede je ena od prioritetnih področij Rebalansa proračuna za leto 2020. S tem se Republika Slovenija odziva na spremenjene varnostne razmere, ki zahtevajo ustreznejše obrambne zmogljivosti države za soočanje s prihodnimi viri ogrožanja in tveganji nacionalne in mednarodne varnosti. Predvsem pa se tudi finančni načrt Ministrstva za obrambo prilagaja razmeram ob epidemiji COVID-19, s katero se še vedno soočamo. Finančni načrt Ministrstva za obrambo za leto 2020 je bil sprejet v novembru 2019, v višini 545,5 milijona evrov, kar predstavlja 5,27 % državnega proračuna. Obrambni izdatki so bili 536,9 milijona evrov ali 1,19 % BDP. Zaradi izredne situacije zaradi epidemije COVID-19, je Vlada Republike Slovenije v marcu 2020 ustavila prevzemanje obveznosti v državnem proračunu in odločila, da se pripravi rebalans proračuna za leto 2020. Vsem uporabnikom so se znižale pravice v višini 30 % sprejetega proračuna, kar je praktično za Ministrstvo za obrambo pomenilo znižanje za 63,4 milijona evrov, kar je seveda povzročilo določena tveganja in zastoje pri delovanju ministrstva, vendar je bil del teh nujno potrebnih sredstev kasneje že med letom vrnjen.

Predlog rebalansa Ministrstva za obrambo za leto 2020 je tako v višini, kot je že kolegica povedala, 514,9 milijona evrov, kar sedaj po teh podatkih predstavlja 3,84 % državnega proračuna. V primerjavi s sprejetim finančnim načrtom za leto 2020, ko je delež znašal 5,72 %, je nižji za 1,88 odstotne točke. Obrambni izdatki so 504,3 milijona evrov ali 1,11 % BDP-ja. Predlog rebalansa za leto 2020 je nižji za 30,6 milijona evrov od sprejetega finančnega načrta za leto 2020. Od teh 30,6 milijona evrov govorimo integralnih sredstvih, ki so nižja za 21 milijonov, namenska sredstva za 2,6 milijonov in EU projekti s pripadajočo slovensko udeležbo za 7 milijonov evrov.

Dovolite mi, da se na kratko dotaknem še posameznih proračunskih uporabnikov.

Uporabnik 19.14, Generalštab Slovenske vojske. Slovenska vojska ima z rebalansom 2020 načrtovanih 399,1 milijona evrov, kar predstavlja skupno 77,5 % finančnega načrta ministrstva. Glede na sprejeti finančni načrt za leto 2020 je predlog rebalansa za Slovensko vojsko nižji za 28,4 milijona evrov. Namenska sredstva so načrtovana v višini veljavnega finančnega načrta in so od sprejetega nižja za 138 tisoč evrov predvsem zaradi nižjih prilivov od oddaje poslovnih prostorov v najem – telovadnica, vojašnica Edvarda Peperka – in iz naslova lastne dejavnosti, predvsem naših objektov na Pokljuki.

Glavne postavke pri ključni opremi so. 23 milijonov evrov bo namenjenih opremljanju z glavno opremo in profesionalizacije oziroma nadaljevanje profesionalizacije slovenske vojske. Za opremo bojevnika in oskrbo uniforme bo skupno namenjenih 8,9 milijona evrov, za opremo in strelivo za operativno delovanje 9,4 milijona evrov in za prilagoditev in vzdrževanje vojaške infrastrukture 6 milijonov evrov. Za sovlaganje v lokalno infrastrukturo bomo namenili 890 tisoč evrov. obseg opremljanja s ključno opremo ter investicije v infrastrukturo so z rebalansom prilagojene glede na izvedljivost posameznih projektov v letošnjem letu.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo z rebalansom 2020 razpolagala s 53,2 milijona evrov, kar skupno predstavlja 10,3 % finančnega načrta ministrstva.

Glede na sprejeti finančni načrt za leto 2020 je predlog rebalansa višji za 2 milijona evrov, integralna sredstva pa so tako višja za 8,7 milijona evrov. EU projekti s pripadajočo slovensko udeležbo so v predlogu rebalansa nižji za 7 milijonov evrov. Slednja sredstva so bila znižana zaradi neizvedbe predvidenih evropskih projektov, deloma zaradi tega, ker projektna ideja za pridobitev sredstev iz norveškega sklada ni bila sprejeta, deloma pa zaradi neizvedbe mednarodnih vaj in usposabljanj zaradi omejitev v zvezi z epidemijo COVID-19. Namenska sredstva so načrtovana v višini veljavnega finančnega načrta in so višja za 267 tisoč 570 evrov.

Prilivi v požarni sklad so nižji od sprejetega finančnega načrta za okoli milijon evrov, donacije pa so višje zaradi donacij zavarovalnic za zaščitno opremo COVID-19 v višini 1,25 milijona evrov.

Ministrstvo za obrambo, upravni del. Glede na sprejeti finančni načrt za leto 2020 je predlog rebalansa nižji za 4,2 milijona evrov, pri čemer so integralna sredstva nižja za 1,4 milijone evrov, namenska sredstva pa nižja za približno 2,7 milijona evrov od sprejetega finančnega načrta zaradi načrtovane nižje realizacije do konca leta in manj natečenih sredstev iz naslova odprodaje državnega premoženja; zakaj slednjega, ker je bilo izpeljanih precej manj dražb in prodaj kakor v preteklih letih.

Na postavki Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pri inšpektoratu je predlog rebalansa nižji za približno 39 tisoč evrov. Sredstva so nižja zaradi nižje ocene potrebnih sredstev za plače zaradi zmanjšanja angažiranosti inšpektorjev v času epidemije. Na postavki Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo je predlog rebalansa prav tako nižji za 48 tisoč evrov zaradi podobnega razloga, nižja ocena potrebnih sredstev za plače zaradi zmanjšane aktivnosti inšpektorjev v času epidemije.

Predsedujoči, glede na to, da si z racionalno razporeditvijo finančnih sredstev prizadevamo izboljšati delovanje zmogljivosti v Slovenski vojski in tudi v Upravi za zaščito in reševanje, smo pri pripravi predloga rebalansa finančnega načrta za leto 2020 sledili cilju, da zagotovimo sredstva za plačilo že prevzetih obveznosti v Republiki Sloveniji in mednarodnem okolju ter zagotovimo sredstva, ki se bodo odrazila v izboljšanju pripravljenosti enot Slovenske vojske in modernizacije obrambnega sistema. Prav tako smo si kljub izrazito negotovim razmeram prizadevali, da smo predlog rebalansa za leto 2020 pripravili čim bolj realno, glede na načrtovane in predvsem izvedljive aktivnosti v letošnjem letu.

Predsedujoči, poslanke in poslanci, najlepša hvala.

Hvala lepa gospodu državnemu sekretarju Urošu Lampretu za predstavitev rebalansa proračuna Ministrstva za obrambo za leto 2020.

Odpiram razpravo in predlagam, da morebitne amandmaje odbora oblikujemo ob koncu razprave. Kdo želi razpravljati? Kolega… Zdaj pa ne vem, ali je bil kolega Medved ali kolega Siter prvi. Izvolite, kolega Siter.

Hvala lepa. Zasavski dvoboj, večni, ampak to je bila interna šala in ne bom se šalil v nadaljevanju.

Ni skrivnost, da smo v Levici generalno do tega rebalansa proračuna kritični, ker verjamemo, da je uglašen na neke napačne vrednote oziroma neke napačne prioritete, ker daje manj tistim ključnim, najbolj odprtim ranam, ki so v šolstvu, stanovanjski politiki, zdravstvu, sociali, domovih za starejše in tako naprej. Ampak danes bomo o obrambi oziroma vojski in obrambnem proračunu.

Kar je gospod Lampret z Ministrstva za obrambo predstavil – številke -, so tehnični podatki, in si jih bom na začetku dovolil prebesediti v zdravo kmečko pamet oziroma povedati, kaj dejansko v praksi to prinaša.

Proračun se zmanjšuje za, kot rečeno, 30 milijonov in pol, od tega gre 28,3 milijona zmanjšanja na račun vojske, 4 milijone na račun MORS. Kar se vojske tiče, je treba povedati, da se denar za vojsko v resnici ne zmanjšuje, manj ga bodo dobili zato, ker zaradi epidemije niso mogli izvrševati nekaterih naročil in aktivnosti oziroma, kot je rekel minister Tonin (citiram): »Mi smo na Ministrstvu za obrambo za letošnje leto dobili točno toliko denarja, kot smo ga želeli in kot ga je Generalštab Slovenske vojske želel.«

Druga zgodba pa je na področju zaščite in reševanja. Uprava za zaščito in reševanje bo sicer dobila 2 milijona več po proračunskem razrezu, več kot je bilo predvideno, ampak ne na račun dobre volje Vlade ali pa njihovih altruističnih teženj, pač pa na račun siceršnjih intervencijskih ukrepov oziroma programov intervencijskih obveznosti, ki so prišle zaradi epidemije covid-19. Se pravi zato, ker se mora. In torej na račun aktivnosti, ki so jih imele enote zaščite in reševanja med in na račun epidemije. Potem pa postavka za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in znotraj nje program delovanja sistema za zaščito, reševanje in pomoč, pa se zmanjšuje za 8 milijonov. In zdaj, ena odprta zadeva na katero opozarjamo v Levici že vrsto let, najbolj intenzivno zadnji dve leti, pa spada pot to prikrajšano podpoglavje in stvar, ki se mora čim prej rešiti, stvar, ki bi jo lahko rešili z rebalansom, s tem rebalansom proračuna, je gasilski center v Postojni. Zelo praktični primer, Postojna zdaj stoji čisto geografsko na neki točki kjer pokriva požarno najbolj ogrožen del države, Primorsko, Notranjsko, Kras, stvari v zvezi z njihovim gasilskim centrom pa so tako že malo ponižujoče do lokalne skupnosti, do vseh vpletenih. Če spomnim oziroma da orišem kontekst, gre za center oziroma za sredstva za center, ki je bil obljubljen kot Postojnčankam in Postojnčanom obljubljen kot kompenzacija za pokanje na Počku. Postojnčani so zelo glasni v svojem nestrinjanju s tem, da to vadišče tam je, ne samo vadišče, preletavanje letal, neskončne kolone vojaških vozil, itn., skratka gre za nek denar, ki je bil obljubljen za kompenzacijo za to vadišče, in ki je bil obljubljen na podlagi sklepa odpovedi dogovora o uskladitvi interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju Občine Postojna z dne 23. 3. 2004, z vsemi kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, ki ga je sklenil MORS z Občino Postojna torej. Potem je Občina Postojna od tega po teh stotih letih nekega pingponga in nagajanja s strani MORS od tega dogovora odstopila, MORS pa se je potem v nadaljevanju skliceval na to, da enostavno zaradi tega odstopa nima več pravne podlage na podlagi katerega bi se izplačilo za sofinanciranje tega gasilskega centra izvršilo. Mimogrede, center pa je bil že zgrajen in že obratuje. Pri celi stvari je zanimiv tudi ta podatek, da je bivši minister za obrambo Karl Erjavec, ko se je skliceval na to, da dogovor pač več ne velja, se je hkrati skliceval prav na ta isti dogovor tudi ko smo ga spraševali kako to, da Slovenska vojska svoje aktivnosti torej v soseščini, da rečem, še vedno izvaja. Torej, MORS ni dal, MORS se ne bi niti držal dogovora s sredstvi za gasilski center niti ne bi prenehal z onesnaževanjem te postojnske regije z okoljskim, zvočnim, družbenim, če hočete, na Počku, skratka ne bi prevzel nobene odgovornosti. In nato se je luč na koncu tunela odzval Odbor za obrambo v prejšnji konstelaciji, 16. maja 2019. takrat smo v Levici izpostavili to, da rečem, absurdno stanje kot rečeno večnega pingponga ali pa nesprejemanja odgovornosti s strani MORS, ki noče poravnati v preteklosti dogovorjenih finančnih obveznosti in ki so bili, poudarjam, na podlagi dogovora izvedeni še preden je Občina Postojna od njega odstopila. No, takrat, se pravi, dobra novica je, da so vsi člani odbora, so se strinjali s tem, da je treba Občini Postojna izplačati sofinanciranje gasilskega centra, še več, ta sklep je bil sprejet popolnoma soglasno, 13 glasov za, nič proti in sicer sklep, ki se glasi, Odbora za obrambo poziva Ministrstvo za obrambo, da poravna vse v preteklosti dogovorjene finančne obveznosti do Občine Postojna. Ampak teh obveznosti do danes ministrstvo še ni poravnalo, kar je pa pač pri celi stvari morebiti še najbolj banalno ali pa najbolj smešno, je pa to, da ne govorimo o nekih milijonskih ali pa milijardnih zneskih, govorimo o 250 tisoč evrov. 250 tisoč evrov, kolikor stane ena, ne vem, družinska hiša recimo - 250 tisoč evrov, kar je za državni proračun drobiž. Ampak MORS nadaljuje s tem, da rečem nagajanjem Postojni, nagaja Postojnčanom, niti ne plača niti ne zapusti Počka, niti ne umakne vojaških konvojev, niti ne odredi prekinitve preleta letal.

Torej na eni strani imamo nagajanje MORS-a, na drugi strani imamo razočarane in odločene Postojnčane. Istočasno pa imamo gasilski center, ki je nujno potreben, ki mora funkcionirati, ki je na tem delu države, ki resnično mora imeti zagotovljeno in požarno varnost in siceršnjo reševanje in zaščito.

In zdaj moja vprašanja, spoštovani državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, so v zvezi s to problematiko. So zelo jasna in terjajo merljive odgovore in bi vas prosil, če mi lahko na njih odgovorite. Najprej kje v rebalansu so sredstva za izplačilo dogovorjenega sofinanciranja? Iz katerega NRP-ja bodo šla ta sredstva? Koliko denarja je za to predvideno? In časovnica – kdaj točno, torej do katerega datuma bodo Postojnčani imeli nakazan ta denar za gasilski center? To bi vas prosil torej, za točne in merljive odgovore.

Zdaj pa, ker ste, spoštovani predsednik, dali tudi povod, da v tej uvodni razpravi lahko predstavim amandma, ki ga imamo v Levici na mizi, bi ostal pri gasilcih. Amandma, ki ga poslanska skupina Levica predlaga, zagotavlja preživetje prostovoljnih gasilskih društev. Teh je po Sloveniji ogromno. To niso samo enote, ki nudijo zaščito in reševanje. Prostovoljna gasilska društva so velikokrat nek center ali pa sidro lokalnih skupnosti, vaških skupnosti, naselij in tako naprej. Predstavljajo, da rečem eno jedro družbene dejavnosti. Zdaj zaradi epidemije pa so se znašla v velikih finančnih težavah. Namreč precejšen delež svojega delovanja financirajo iz naslova prireditev ni akcij in takšnih in drugačnih, ki jih pripravljajo. Bodisi, da so to neke veselice bodisi da so to neka družabna ali dobrodelne prireditve in kakšni koledarji in tako naprej, se pravi gasilci so tukaj zelo iznajdljivi. Zdaj zaradi epidemije pa je bilo, in vse kaže, da bo tudi ostalo brez tovrstnih aktivnosti, s katerimi, kot rečeno, dobivajo sredstva za svoje delovanje. Zaradi posledične gospodarske krize ljudje lahko manj donirajo prostovoljnim gasilskim društvom, vprašanje je tudi, kako bo z namensko odmerjeno dohodnino, torej 0,5 %, ki jo lahko prav tako državljanke in državljani davkoplačevalci vplačamo v ta namen. V poslanski skupini smo, kolega Miha Kordiš je konec avgusta na Vlado že naslovil pobudo, v kateri Vlado poziva, da PGD-jem še letos zagotovi 7,8 milijona evrov dodatnih sredstev, da pripravi oceno finančnih posledic epidemije za prostovoljna gasilska društva in jim potem ta potrebna dodatna sredstva nameni še v prihajajočem letu. Naš današnji amandma gre z roko v roki tudi s to pobudo, z amandmajem pa zagotavljamo to, da bodo PGD-ji ta sredstva tudi dejansko dobili. Denar se v ideji tega amandmaja nakaže gasilski zvezi, ki ga potem po ključu, ki ga zopet dogovori skupaj z Vlado na tej relaciji Vlada in gasilska zveza ali kakorkoli drugače se bo tema dvema deležnikoma zdelo najbolj plodno, potem razdeli naprej prostovoljnim gasilskim društvom. Na takšen način jaz mislim, da je ta ključen del družbenega življenja v Sloveniji lahko zagotovljena ali pa vsaj malce olajšana. Po drugi strani pa seveda zagotovimo sredstva tem ključnim enotam o zagotavljanju varnosti in zaščite.

Hvala lepa zaenkrat.

Hvala lepa tudi vam, kolega Siter.

Mislim, da so strokovne službe tudi razdelile predlog amandmaja za amandma odbora, tako da si ga lahko preberete. Predno dam naslednjemu prijavljenemu za besedo, pa je zaprosil predstavnik Vlade, državni sekretar.

Izvolite, beseda je vaša, gospod Lampret.

Predsedujoči hvala. Hvala za vaša vprašanja in pobude.

Predsedujoči, če dovolite, jaz bom poskušal odgovoriti na prva vprašanja. Glede na vsebino glede amandmaja pa bi prosil generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje, ki je danes tukaj z menoj na moji levi, da on poda naš odgovor na vsebino predlaganega amandmaja.

Glede na vprašanja, predvsem glede Postojne in pa na izgubo oziroma na zmanjšanju obrambnega proračuna za 30 milijonov in ministrove izjave, mi dovolite, da rečem samo, da moramo tudi to zadevo gledati v kontekstu. Jaz sem bil v uvodu mogoče malo daljši, pa se opravičujem za to, pa zelo konkreten glede številk. Sam narativ tistega, kar sem pa želel povedati, je pa bilo, da Slovenska vojska je zagotovo zaradi Covid-19 zmanjšala del svojega operativnega delovanja, tako doma kot tudi v tujini. In tudi nekaj pogodb, ki smo jih seveda, ki smo jih želeli skleniti oziroma dobav, ki naj bi se letos zgodile, je bilo prestavljenih oziroma zadržanih in prestavljenih na naslednje leto, prav tako iz naslova Covida-19. Zato je ta izjava ministra, da toliko sredstev kolikor jih Slovenija potrebuje za izvajanje predvidenega in načrtovanega delovanja doma in v tujini do konca leta, toliko sredstev smo mi v rebalansu tudi dobili. Glede gostinskega centra pa v Postojni, pa samo, da ponovim naše uradno stališče, ki ostaja takšno, kakor smo jo že komunicirali že v preteklosti. Ministrstvo za obrambo nima pravne podlage za izplačilo, ker je opcija Postojna leta 2018 prekinila dogovor, ki je bil podlaga tega izplačila. V preteklem mandatu so se začela pogajanja za nov sporazum z občino Postojna, pri čemur pa je občina vztrajala na zaprtju osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku in Ministrstvo za obrambo ne more nezakonito izplačati teh sredstev, četudi je odbor sprejel odločitev, če se ne motim s trinajst proti nič.

Toliko predsedujoči, hvala.

Hvala lepa.

Je replika? Kolega Siter, imate repliko. Izvolite, tri minute imate na razpolago.

Ja, hvala predsednik.

Zdaj tako, spoštovani državni sekretar. To, da Ministrstvo za obrambo nima pravne podlage, da gre ponovno, da gre v realizacijo zadanih navodil sklepov s strani odbora je za lase privlečeno. Ministrstvo za obrambo, Vlada Republike Slovenije ima vse vzvode, da pravno podlago pripravi.

Zdaj ali je to v njeni volji, ali si to želi stopit nasproti Postojnčankam in Postojnčanom v realizaciji tega sklepa, ki bi že zdavnaj moral biti realiziran in k realizaciji katerega vas je pozval tudi Državni zbor, to je pa drugo vprašanje. A Vlada Janeza Janše hoče revizirat sklepe ali ne. In zdaj vse kar je potrebno je politična volja, da se to naredi. Poglejte ministra Tonina in njegovo politično voljo, da se najde 780 milijonov evrov za dodatno orožje za neke misije na Bližnjem vzhodu. Poglejte to politično voljo. Pravna podlaga se je našla takoj in o njej bo odločal Državni zbor v naslednjih dneh. In zdaj jaz ne razumem kako pravno podlago lahko najdemo, lahko najde ta Vlada, težko 780 milijonov v parih dneh, ne more pa 250 tisoč evrov težke investicije pravno umestiti za nekaj od česar bodo dejansko državljanke in državljani neposredno uživali koristi, to je zaščita in reševanje. Od 780 milijonov za dodatno orožje ne bomo Slovenke in Slovenci imeli nič. Od 250 tisoč evrov, ki bi z nekaj politične volje lahko prišli v Postojno, pa vse, zaščito in reševanje, še enkrat poudarim, v požarno najbolj ogroženem delu države. Nekaj politične volje. Tako da jaz bi vas, spoštovani sekretar, prosil, da mi jasno odgovorite. Če te politične volje ta vlada nima, povejte, vlada nima politične volje, sicer pa mi odgovorite, kje v rebalansu se bodo sredstva za izplačilo dogovorjenega našla, v katerem NRP, koliko denarja in do kdaj. Hvala lepa.