Lep dober dan! Vse članice in člane odbora ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 24. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Obveščam vas, da sta opravičena Edvard Paulič in Jože Lenart. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, prva in edina točka – Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020.

Ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020, EPA 1328-VIII.

K obravnavi te točke so bili vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za finance. Kot gradivo ste prejeli Predlog rebalansa proračuna, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. V skladu s Poslovnikom Odbor za gospodarstvo obravnava predlog rebalansa proračuna kot zainteresirano delovno telo z vidika svoje pristojnosti, torej le tisti del predloga, ki se nanaša na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Odbor lahko vloži amandmaje samo k tistim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz državnega proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer se lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju.

Uvodno besedo dajem predstavnikom ministrstva za finance.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani! Sem Mojca Pirnat.

Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, zato bi želela na kratko predstaviti samo ključne okvirje v kateri je bil pripravljen predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 ter višine oziroma večje spremembe predloga rebalansa državnega proračuna glede na sprejeti proračun za leto 2020. predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 je bil pripravljen v negotovih razmerah in po hitri zaustavitvi gospodarske aktivnosti, ko je bila razglašena epidemija. Prišlo je do izrazitega upada prihodkov državnega proračuna in porasta izdatkov, kar je posledica ukrepanja države za omilitev posledic krize in ohranitev gospodarske aktivnosti.

S predlogom rebalansa državnega proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo proračunski primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 % bruto domačega proizvoda. Prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini 9,2 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 nižji za 14,7 % ali za 1,6 milijarde evrov. Obseg prihodkov bo nižji predvsem zaradi nižje potrošnje, nižje zaposlenosti in slabših poslovnih rezultatov podjetij. Največja znižanja se tako načrtujejo iz naslova davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine, trošarine ter sredstev iz proračuna EU. Odhodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini 13,4 milijarde evrov in so od sprejetega proračuna za leto 2020 višji za 3 milijarde evrov oziroma 29,3 %. Največji obseg porasta odhodkov je načrtovan na politiki intervencijski programi in obveznosti, pokojninsko varstvo in socialna varnost. Izdatki, namenjeni neposredno za financiranje ukrepov za blaženje posledic epidemije, predstavljajo 19 % vseh izdatkov predloga rebalansa državnega proračuna, 0,5 milijarde evrov odhodkov pa je povezanih s posrednimi učinki epidemije, kot na primer za povečanje nadomestil brezposelnim, kritja izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za oba sklada socialnega zavarovanja, stroškov obresti iz zadolževanja ter investicije za podporo zagonu gospodarstva.

V računu finančnih terjatev in naložb so prejemki načrtovani v višini 454,7 milijona evrov in izdatki v višini 401,2 milijona evrov. V računu financiranja pa se v predlogu rebalansa državnega proračuna načrtuje za dobri 2 milijardi evrov odplačil dolga. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja v bilanci prihodkov in odhodkov pozitivnemu stanju v računu finančnih terjatev in naložb ter spremembi stanja sredstev na računu je v letu 2020 potrebna zadolžitev v višini 7,28 milijarde evrov.

To bi bilo na kratko z moje strani vse. Hvala.

Hvala lepa, gospa Pirnat.

Zdaj pa besedo dobi predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, državni sekretar Simon Zajc.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pri pripravi rebalansa proračuna za leto 2020 sledilo usmeritvam Vlade Republike Slovenije za pripravo rebalansa proračuna ter svoji osnovni viziji podpore nadaljnji krepitvi mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij in spreminjanju strukture slovenskega gospodarstva v strukturo, čim bolj prilagojeno zahtevam globalne ekonomije.

Ključno sporočilo rebalansa za področje našega ministrstva je, da naših predvidenih načrtov ne krčimo. To je v danih razmerah uspeh in sporočilo, ki ga s tem dajemo gospodarskemu okolju, da ostajamo osredotočeni na iste cilje, ki smo jih predvideli že v pripravi proračuna za letošnje in prihodnje leto, dodali pa smo nekaj novih. Novi so povezani zlasti z razmerami, ki jih je povzročila pandemija covid-19. Ne samo Slovenija, ves svet se ta hip ukvarja z vprašanjem, kako naprej. Tudi če ne poznamo v tem trenutku še celovitih odgovorov na to vprašanje, pa mora biti jasno naslednje – gospodarstvo je generator blaginje, razvoja in socialne varnosti v družbi. Če bi porezali krila investicijam v gospodarstvu, bi jih porezali tudi drugim pomembnim družbenim sistemom. Zato je dejstvo, da v proračunu MGRT ohranjamo vse naloge, ki smo jih načrtovali, za nas zelo pozitivno sporočilo. Naše ministrstvo s predlogom rebalansa za leto 2020 povečuje svoja sredstva v a-bilanci za 139 milijonov oziroma za 44 % glede na sprejeti proračun za leto 2020. Sredstva, ki pa se na posameznih glavnih programih znižujejo, so prenesena v novi glavni program 2304, to so sredstva za financiranje epidemij, ki je namenjen financiranju vseh projektov, povezanih s covid-19. MGRT znotraj svojega proračuna zagotavlja sredstva za področje internacionalizacije, podjetništva in tehnologije, regionalnega razvoja, notranjega trga, turizma in lesarstva. Poleg navedenih področij zagotavljamo sredstva za delovanje tudi trem organom v sestavi, ki izvajajo naloge na področjih intelektualne lastnine, tržne inšpekcije in naravoslovja. Nenazadnje sofinanciramo tudi delovanje izvajalskih institucij v pristojnosti ministrstva, ki opravljajo naloge, določene v specialnih zakonih ali pa v zakonskih predpisih, in na podlagi pogodbeno urejenih odnosov izvajajo posamezne programe ministrstva, to so recimo SPIRIT, STO, SPS, tudi Center Noordung.

Glede na predlog razreda sredstev na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, smatramo, da bomo lahko izvedli vse zastavljene naloge in dosegli pričakovane cilje.

Zdaj v primerjavi s sprejetim proračunom, so se integralna sredstva za leto 2020 povečala. In to za 138 milijonov evrov. Znotraj tega povišanja sredstev so vključena tudi sredstva, predvidena za nakup zaščitne opreme covid-19 v letu 2020 v okviru Zavoda za blagovne rezerve in so financiranje projektov, povezanih s covid-19. Upoštevajoč navedeno so se dejansko integralna sredstva za letošnje leto povečala za 11,6 milijona evrov oziroma za 8,7 %.

V primerjavi s sprejetim proračunom smo kohezijska sredstva za leto 2020 ohranili na enaki višini. Kar se namenskih sredstev tiče, so se namenska sredstva za leto 2020 povečala, in sicer za 1,2 milijona evrov, v b-bilanci, v primerjavi s sprejetim proračunom, pa so se sredstva za leto 2020 povečala za 6 milijonov evrov oziroma za 7 %.

V letošnjem letu in predlogu rebalansa je ministrstvo ne glede na znano situacijo uspelo ohraniti vse naloge, ki smo jih načrtovali, in so pomembne za razvoj Slovenije. Kot sem že omenil, smo sredstva na posameznih glavnih programih znižali in jih prenesli v novi glavni program 2304, ki je namenjen izključno financiranju vseh projektov, povezanih s covid-19. Program je sestavljen iz vsebinskih področij za delovanje covid-19 spodbud iz javnih sredstev pod pristojnostjo našega ministrstva, ki so usmerjene v ublažitev negativnih posledic epidemije covid-19 na območju Slovenije. In sicer, na področju varovanja zdravja oziroma zmanjševanja možnosti širjenja okužb, na področju likvidnosti oziroma tekočega poslovanja, na področju transformacije podjetij v nove poslovne modele, na področju spodbujanja investicij, na področju vlaganj v raziskave in razvoj.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v letošnjem letu že razpisalo devet razpisov v skupnem znesku 49 milijonov iz naslova nepovratnih sredstev. V letošnjem letu smo zagotovili dodatna sredstva za turizem v višini 15 milijonov, na ta način bomo likvidnostno sofinancirali obratovalna sredstva cca tisoč podjetjem.

Za regionalni razvoj smo povečali v višini 3 milijone za posebne projekte, ki so pomembni za regionalni razvoj, uspeli pa smo rahlo povečati tudi višino sredstev za podporo tehnološkim projekt na 65 milijonov evrov.

Poleg že vseh predhodno navedenih ukrepov naše ministrstvo dodatno pripravlja podlage za izvedbo operacije finančni instrumenti covid-19 v skupnem znesku 65 milijonov evrov.

Toliko za uvod na kratko, gospod predsednik, potem pa še mogoče v razpravi kaj več. Hvala za pozornost.

Hvala lepa, gospod državni sekretar.

Obveščam vas, da kolegica Tadeja Šuštar nadomešča kolega Andreja Černigoja ter da kolega Jure Ferjan nadomešča kolega Franca Breznika.

Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Kdo želi besedo? Kolega Polnar, izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci!

V ekonomskem pomenu je proračun pravzaprav osnovni element državnega gospodarske politike, je svoje vrste regulator gospodarskih gibanj, varčevanja investicij zaposlenosti, v končni posledici je odraz ekspanzivne ali pa kontrakcijske državne ekonomske politike. V praksi je dolgo veljalo načelo uravnoteženega proračuna oziroma enakosti prihodkov in odhodkov. Po uveljavitvi kenezianske ekonomske politike in njenem konceptu aktivnih javnih financ, se je to načelo prenehalo uporabljati, dane smo v situaciji, ko smo to načelo celo prisiljeni prenehati uporabljati. V naši situaciji katero danes obravnavamo, sta tako proračunski suficit kot morebitni, se pravi, proračunski deficit kakor tudi morebitni prihodnji proračunski suficit, predvsem instrumenta aktivne ekonomske politike države. Po tehnični plati imamo proceduro sprejemanja proračunskega načrtovanja, ki je ustaljena. V našem današnjem primeru je proračunski oziroma rebalans proračuna predvsem presežek odhodkov nad prihodki, ve se tudi zakaj, zato ker večina postavk oziroma povečanja teh postavk izhaja iz potreb, ki so nastale kot posledica epidemije. Običaj je, da se pri razpravi o proračunih največ pozornosti posveti odhodkovni strani. Jaz želim od tega narediti izjemo in bom za začetek razpravljal predvsem o prihodkovni strani. Gre namreč za to, da se mi zdi, da je pomembno pri proračunu, tudi tistemu, ki se nanaša na konkretno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, oceniti realnost oziroma presojo realnosti prihodkovnih gibanj. Mi imamo namreč situacijo, da imamo zelo specifično strukturo proračuna v kateri denimo samo ena davčna vrsta, davek na dodano vrednost pomeni skorajda dve petini celotnih prihodkov proračuna, ne samo davčnih, celotnih. Če pogledamo realizacijo zaključnega računa za leto 2019, je bil davek na dodano vrednost 38 % vseh prihodkov. V predlogu rebalansa, ki ga danes obravnavamo, je načrtovan, so načrtovani prihodki od davka na dodano vrednost v višini 37,7 % celotnih prihodkov. In zato je resnično nesmiselno in z vidika kakršnekoli resne fiskalne politike dopuščati v državi, da bi razni politični diletanti ali pa fiskalni iluzionisti predlagali, da bi se ta davčni vir oziroma davčne stopnje tega davčnega vira zniževale, ker na ta način bi si država dejansko začela žagati vejo na kateri sama sedi.

Druga zadeva, ki se tiče prihodkovne strani proračuna pa je evidentno, da Vlada predvideva nevtralno davčno politiko, to pomeni, da upada davčnih prihodkov iz znanih razlogov za enkrat ne bo nadomeščala z višjimi davčnimi stopnjami, zato ker bi to utegnilo povzročiti zastoj pri okrevanju gospodarstva. Kakorkoli, če gledamo s stališča gospodarskega ministrstva, temeljna dva cilja, makroekonomska cilja, ki ju proračun zasleduje, se nanašata na razreševanje problema potencialne brezposelnosti in tudi tiste realne stopnje brezposelnosti, ki je nastala kot posledica epidemije in pa z ukrepi, ki so vezani na to, da se zagotavlja postopna gospodarska rast na področju vseh gospodarskih dejavnosti, pri čemer je potrebno vedeti, da v letu 2020 ne veljajo oziroma za leto 2020 veljajo izjemne okoliščine, kar pomeni odstopanja od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, vendar vse skupaj je povezano izključno z epidemijo.

Jaz bi gospe in gospodje želel spregovoriti še vsaj o treh entitetah na področju odhodkovne strani, katere so neposredno povezane z gospodarsko politiko države in jih osebno ocenjujem, kot izjemno pomembne, če ne celo ključne. Gre za višino odhodkov in njihov vpliv na gospodarsko rast. Gre za naravnanost proračuna v smer razvoja ali ne razvoja in pa gre za opredelitev proračuna glede ohranjanja delovnih mest in glede tistega, kar se priljubljeno reče, pomoč gospodarstvu.

Najprej o višini odhodkov in vplivu na gospodarsko rast. Za izhodišče jemljem realizacijo zaključnega računa, proračuna v letu 2019. Odhodki so bili tam 9 milijard in 911 milijonov evrov, z rebalansom 2020 so predvideno v višini 13 milijard in 391 milijonov evrov. Veliko bolj nazoren in zgovoren podatek je, če pogledamo odhodke brez obresti.

V letu 2019 so bili 9 milijard in 126 milijonov evrov, z rebalansom 2020 so povišani na 12 milijard in 615 milijonov evrov, kar pomeni da so predvideni višji za malo manj kot 3,5 milijarde evrov.

In te 3,5 milijarde se mi zdijo ključne in izjemnega pomena. Zakaj tukaj gre za povečanje državne potrošnje. In s to državno potrošnjo bo država kompenzirala tisto, čemur se reče izpad zasebne potrošnje in iz te izhajajoče posledice upad gospodarske rasti. Državna intervencija, s povečanjem državne potrošnje v tako velikem obsegu v novejši zgodovini države Slovenije še ni bila realizirana.

Kar pa je pomembno, bistveno bolj kot se kaže na prvi pogled pa so obresti. Obresti so bile v letu 2019 realizirane v višini 785 milijonov evrov. Po predvidevanjih, bodo v rebalansu 2020 realizirane v višini 776 milijonov evrov, kar je za malenkost manj, kot 9 milijonov evrov manj kot je bilo v letu 2019. Kar pomeni predvsem to, da so trenutno stroški zadolževanja bistveno nižji, kakor so bili v letu 2019, neodvisno od tega, da se je kumulativno skupni dolg povečal.

Zdaj, bi želel še nekaj spregovoriti o razvojni ali ne razvojni naravnanosti rebalansa proračuna. Tukaj mislim, da nekih velikih dilem vsaj ne bi smelo biti glede teoretičnega pristopa. Razvojna naravnanost proračuna se vedno meri glede na višino sredstev za investicije, investicijske odhodke in investicijske transferje. Tudi za to v tem primeru, za izhodišče jemljem realizacijo v letu 2019. Skupna realizacija odhodkov in transferjev na področju investicij je obsegala 938 milijonov evrov.

Glede na rebalans proračuna v letu 2020 je situacija naslednja. Investicijski odhodki v višini 552 milijonov evrov in investicijski transferji v višini 421 milijonov evrov, kar je skupaj 973 milijonov evrov. Pomeni več, kakor je bila realizacija v letu 2019. In s tega stališča je seveda nemogoče govoriti o razvojni ne naravnanosti proračuna, zato ker si je seštevek investicijskih odhodkov in investicijskih transferjev večji, kakor je bil realiziran v predhodnem letu.

Tretji pomemben segment, za katerega ocenjujem, da ga je pa potrebno poudariti, zato ker se velikokrat pojavljajo vprašanja kam gre denar, za katerega se država zadolžuje, kam gre torej tisto sposojeno tuje varčevanje. So pa ukrepi za ohranjanje delovnih mest in ukrepi za pomoč gospodarstvu. Tukaj gre predvsem za dve postavki in sicer gre za subvencije zasebnim podjetjem in posameznikom in pa transfere posameznikom in gospodinjstvom. Mi imamo situacijo, da je bila v letu 2019 realizirana postavka subvencije zasebnim podjetjem in posameznikom, se pravi podjetnikom posameznikom v višini 351 milijonov evrov. Z rebalansom proračuna za letošnje leto je ta postavka milijardo in 383 milijonov evrov, kar pomeni, da je za dobro milijardo višja kot je bila realizirana v preteklem letu.

In pa tisto, kar je pomembno s stališča pomoči oziroma socialne naravnanosti proračuna, se pravi ukrepov za pomoč prebivalstvu. Gre za transfere posameznikom in gospodinjstvom, ki so bili v lanskem letu realizirani v višini milijarda in 453 milijonov evrov, v rebalansu 2020 pa so predvideni v višini milijarde in 800 milijonov evrov, kar pomeni, da gre za razliko približno 340 milijonov evrov.

Vse to se mi zdi, da so pomembni parametri in tiste vrste entitete zaradi katerih je potrebno ta rebalans proračuna sprejeti. Gre namreč za to, da poskuša država s svojo ekonomsko politiko, ki je izjemno ekspanzivna ohranjati najprej kondicijo gospodinjstev in prebivalstva, nato pa tudi gospodarstva. Vse z namenom, da bi se vsaj tisti makroekonomski napovedani cilj za prihodnje leto o 5 odstotni gospodarski rasti uresničil. S tega stališča bom osebno tudi podprl ta rebalans.

Gospod predsednik, hvala lepa.

Hvala lepa gospod kolega.

Zdaj vas pa obveščam, da se nam je še pridružil kolega Marko Bandelli, ki nadomešča kolega Franca Kramarja.

Naslednja k besedi je prijavljena mag. Meira Hot.

Izvolite.

Hvala za besedo spoštovani gospod predsednik. Spoštovani gospod državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi, lep pozdrav!

Torej naj najprej poudarim, da se seveda zavedam in razumem, da se nahajamo v izjemnih tako zdravstvenih kot gospodarskih razmerah, da je bil ta predlog rebalansa pričakovan, glede na alarmantno znižanje rasti BDP-ja, glede na bistveno znižanje prihodkov, kakor tudi na pričakovano povečanje zadolženosti.

Vseeno z obžalovanjem ugotavljam, da so bistveno okrnjene prav tiste postavke na katerih bi v času potencialne gospodarske krize na pristojnem Ministrstvu za gospodarstvo morali najbolj delati, jih razvijati in po mojem mnenju vanje vlagati.

Dejstvo je, da bistveno okrnite sredstva za kreiranje novih delovnih mest. Krni se v vlaganja gospodarske infrastrukture, nadalje izjemno nižate postavke podpore za majhna in srednja podjetja, kar je popolnoma v nasprotju s temeljnimi cilji, o katerih je ves čas bilo govora in ste jih tudi vi izpostavili v svojem uvodu. Dejstvo je, da so majhna in srednja podjetja prav tista, na katerih naše gospodarstvo sloni. In najbolj obstoj majhnih podjetij ogrožen in žal s predlogom rebalansa teh težav ministrstva niti ne naslavlja, niti ne rešuje. Zato me zanima kako boste zagotovili premostitev ključnih težav in problematik, s katerimi se ta podjetja soočajo, ko pa nižate sredstva za podporo majhnim in srednjim podjetjem. In ko smo že na tej točki, me zanima tudi koliko je bilo sploh v resnici dodeljenih pomoči v času epidemije tem podjetjem, ali ste jim v resnici pomagali, ali bomo čez nekaj mesecev v bistvu ugotovili, da so ta podjetja neposredno zaradi pasivnosti države morda končalo v stečajih.

Nadalje me zanima ali sploh mislite nasloviti problematiko, s katero se sooča skupina vsaj 100 tisočih oseb, ki opravljajo dejavnost kot samostojni podjetniki. V času epidemije ste jim sicer zagotovili temeljni prihodek, a čez noč s preklicem epidemije so vse te pravice izgubili in občutek obstaja, da jih je država v tem kontekstu pustila na cedilu, kajti obseg dela jim je bil zmanjšan, v nekaterih primerih ga sploh ni bilo, kot v primeru turističnih vodnikov. Sooča se tudi s težavami v primeru karantenskih odločb, kajti ni jim zagotovljeno nobeno kritje, ko so doma. Skratka, imajo eksistencialen problem. Ali boste kakorkoli pristopili k tej skupini končno proaktivno pomagali? Za zaključek naj izrazim pohvale glede turističnih bonov. Nedvomno ste hotelskim podjetjem s Sloveniji s temi boni pomagali. Še enkrat obžalujem, da niste sprejeli takrat naših predlogov, da bi se to porazdelilo tudi na druge, recimo kulturne sfere in tako dalje.

Me pa vseeno na tej točki zanima, ali boste veljavnost teh turističnih bonov morda podaljšali čez zimsko sezono.

Hvala lepa.

Hvala kolegica Hot. Naslednji prijavljeni je kolega Mihael Prevc. Izvolite.

Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani predstavniki vlade, spoštovane kolegice in kolegi.

Ne bom dolg. Lahko bi za začetek rekel to, da je ta rebalans specifičen, predvsem zaradi tega, ker je ta predlog zaznamovan z posledicami covida, ki smo ga preživeli in ga še vedno preživljamo. Seveda ta predlog rebalansa je zaznamovan tudi s padcem bruto domačega proizvoda, ki se bo letos po podatkih, po napovedih UMER-ja realno znižal za 7,6 %.

Vendar če upoštevamo podatke padca bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju letos, v primerjavi s prvim četrtletjem letos, je Slovenija med državami, ki so pri blažitvi padca nadpovprečno uspešne. Saj vemo, da je povprečje, to se pravi po podatkih iz financ, 1. septembra 2020, povprečje padca bruto domačega proizvoda v Evropi je 11,7 %, v Sloveniji pa 9,6 %.

Zakaj bom podprl predlog rebalansa proračuna? Tudi sam sem prepričan, da je rebalans proračuna razvojno naravnan. Predvsem pa so mi v oči padle naslednje postavke, na področju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Nenazadnje tudi podatek, da je skupni obseg proračunskih sredstev pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v tem rebalansu, da znaša 139 milijonov evrov več, kot v proračunu za leto 2020. Že ta podatek, se mi seveda zdi zelo pomemben, seveda v času, ko smo pač preživljali covid-19.

No, kot sem rekel zelo pomembne se mi zdijo postavke in sicer podpora tehnološkim razvojnim projektom. Za to podporo je namenjeno, kar slabih 65 milijonov evrov. To je sicer nekoliko manj, kot je v proračunu za leto 2020, vendar skoraj 12 milijonov evrov več, kot je Šarčeva vlada temu namenila v rebalansu 2019. ta podatek se mi zdi izredno pomemben, zato me je posebej zbodel v oči.

Potem, mogoče druga postavka za lokalno-razvojno infrastrukturo, to se pravi za vodo oskrbo občin, za čiščenje odpadnih voda, se s tem rebalansom namenja 79 milijonov evrov, kar je sicer nekoliko manj, kot v sprejetem proračunu, vendar vseeno 13,7 milijona več, kot je Šarčeva vlada temu namenila v rebalansu leta 2019.

In mogoče še tretja postavka. Podpora malim in srednje velikim podjetjem. Na tej postavki je slabih 21 milijonov evrov. Tudi to je nekoliko manj, kot v proračunu leta 2020, a vseeno 2,2 milijona več, kot je Šarčeva vlada temu namenila v rebalansu leta 2019.

In nenazadnje še četrta postavka, ki me navdušuje. Za podporo razvoja turizma, s postavko učinkovito trženje in promocija Slovenije, se v primerjavi s sprejetim proračunom namenja kar 14,8 milijona več, kar znaša dobrih 39 milijonov evrov.

Rebalans 2019 pa je določal le 26 milijonov evrov. Izpostavil sem samo te štiri postavke in tako kot sem že na začetku povedal, iz rebalansa proračuna je lepo razvidno, da se za investicije namenja več sredstev, kot je bilo realiziranih leta 2019, kar seveda pomeni, da je rebalans razvojno naravnan in vsekakor bom rebalans proračuna podprl.

Hvala.