1. TRAK: (MK)

Spoštovane dame in gospodje. Spoštovani prisotni.

Pričenjam 4. nujno sejo Komisije za narodni skupnosti. Lepo pozdravljam članice in člane komisije ter vabljene goste, še posebej gospoda ministra in gospoda direktorja predsednika Državne volilne komisije (Un cordiale saluto a tutti!) (pozdrav tudi v madžarskem jeziku/.

S sklicem ste prejeli dnevni red, in sicer sejo Komisije. Na dnevnem redu pa je ena točka, predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor, skrajšani postopek. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom seje, je ta določen takšen, kot je bil predlagan s sklicem po 64. členu.

Tako smo pri 1. IN EDINI TOČKI DNEVNEGA REDA – TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR, ki ga je v Državni zbor v obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslancev, in sicer s prvopodpisanim gospodom Felicijem Žižem. Kot gradivo ste prejeli predlog zakona z dne 21. 12. 2020 ter mnenje Vlade o predlogu zakona z dne 21. 1. 2021. Na sejo so bili vabljeni Urad predsednika Vlade, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Ministrstvo za javno upravo, Državna volilna komisija, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost/Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség, - Obalna samoupravna italijanska narodna skupnost/Comunitŕ Autogestita costiera della Nazionalitŕ Italiana, - ter Italijanska Unija/ Unione Italiana. Komisija navedeni predlog zakona obravnava na podlagi drugega odstavka 124. člena Poslovnika Državnega zbora, kar pomeni, da obravnavamo le tiste dele predloga zakona, ki se nanašajo na pravice in položaj avtohtonih narodnih skupnosti. V zvezi s tem predlagam, da razpravo omejimo na razpravo o tistih členih in morebitnih vloženih amandmajih, teh sicer ni bilo, ki se nanašajo na pravice in položaj avtohtonih narodnih skupnosti. Torej, da se v razpravi osredotočimo le na tiste člene predloženega zakona, ki se nanašajo na volilni sistem oziroma na izvolitev poslancev avtohtonih narodnih skupnostih. V poslovniškem roku predlogov za amandma nismo prejeli, zato besedo dajem predstavniku predlagatelja, gospodu Feliciju Žiži, ki v imenu skupine predlagateljev bo predstavil oziroma dal dopolnilno razlago za vsebino predloga zakona. Izvoli.

Hvala za besedo spoštovani predsednik komisije. Spoštovani gostje, spoštovani poslanci, spoštovani vabljeni, en lep pozdrav vsem. (Un cordiale saluto a tutti presenti!)

Danes predstavljamo, da ne bi nadaljeval v italijanskem jeziku, ker težko bi me vsi razumeli. Danes bomo predstavili zakon, ki ga imamo pred seboj, ki je v bistvu že večkrat je bil nekako ponujen in predlagan za obravnavo v Državnem zboru od leta 2011, 2013, 2014 in celo je bil v prvi obravnavi takrat kot predlog spremembe zakona leta 1992 v Državnem zboru, a žal takrat potem je odločitev padla na / nerazumljivo/ prezapleten, kot smo rekli volilni sistem. V glavnem pripadnice in pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti že veliko časa, torej od samega leta 1992 imamo kar velike težave glede uveljavitev naše pasivne in aktivne volilne pravice pri izvolitvi kandidata oziroma poslanca avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Kot sem rekel ta zakon je bil med predloženimi, uporabljamo ga, v bistvu tako bom rekel, da bližje nam je večinski volilni sistem, ki ga uporabljamo že ves čas 30 let za izvolitev občinskih svetnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, torej v naših občinah in za izvolitev za volitve članov svetov občinskih samoupravnih narodnih skupnosti. Ta večinski volilni sistem, ki ga imamo danes na mizi je uporabljen tudi v vseh evropskih državah, kjer izvolijo za enega poslanca predstavnika njihovih avtohtonih narodnih skupnosti v nacionalnem parlamentu. In nenazadnje ga uporabljajo tudi na Hrvaškem avtohtona italijanska in madžarska narodna za izvolitev svojega predstavnika, svojega poslanca v hrvaški sabor. Torej bomo rekli, da ta sistem izgleda borda volilni sistem, ki ga imamo še danes izgleda tako zakompliciran, že na papirju na volišču pa dosti bolj. Ko volivec v bistvu prejme glasovnico mora se opredeliti tako in označiti prednostni vrstni red kandidatov, ki so na glasovnici s številkami od ena naprej. Za vsako prvo mesto, ki dobi kandidata dobi toliko točk kolikor kandidatov je na glasovnici. Vsak naslednji kandidat pa dobi eno točko manj. Nato se seveda točke seštejejo in zmaga tisti kandidat, ki je dobil največje število točk. Tako, da v bistvu sama kompleksnost tega je v tem, da večkrat naši volivci, ko dobijo glasovnico se dogaja ravno ne to, kar sem vam zdaj opisal, ampak ko vidijo listo kandidatov, torej 3, 4, 5 se zgodi, da zamenjajo označevanje s številkami pred kandidatom in zamenjajo opredelitev prednostnega vrstnega reda z naslednjim točkovanjem. In namesto, da bi dali svojemu kandidatu, izbranemu kandidatu številko 1, torej največje število točk, mu kar dodelijo število točk in s tem načinom ga seveda uvrstijo na zadnje mesto. Tistemu, ki pa so dali število, torej eno točko, ga uvrstijo na prvo mesto. Tako da tukaj se je izkazal realen problem in zaradi tega smo se tudi odločili, da bomo pristopili k temu predlogu reševanja in seveda poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti sva zato pripravila predlog Zakona o spremembah o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor, ki uvaja volitve poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti po večinskem volilnem sistemu. Ta zakon prinaša še eno bomo rekli kar veliko novost, predvsem za madžarsko narodno skupnost, ker jih je nekaj več, imajo volilno pravico in to je sprememba števila podpisov volivcev, ki so potrebni za kandidaturo poslanca na volitve. Torej iz prejšnjih 30 potrebnih podpisov je zdaj v zakonu, ker zadeva je zelo močno vezana z večinskim volilnim sistemom, ne moreš imeti število fiksnih podpisov ali moraš imeti procente. Predlagana sta bila 2 % s strani Zakonodajno-pravne službe zaradi same legitimnosti, ampak potem neki dogovor, smo prišli na 1,5 % in ta legitimnost še vedno ostaja tudi s temi številkami, torej bo potrebno 1,5 % podpisov vseh volivcev, ki so imeli pravico glasovanja na zadnjih volitvah. Evo, to je na kratko predstavitev glavnih točk tega zakona. Seveda v zakonu smo vključili tudi vse tiste predloge, ki jih je nam podala in predlagala Državna volilna komisija, mislim, da bo gospod Vučko o tem spregovoril, tako da ne bi nič dodal. Na koncu pa smo tudi dodali v predlog zakona in smo upoštevali tisto, kar so opozorila Varuha človekovih pravic, ki v njegovih zadnjih letih poročilih je pozval, da se volilna zakonodaja spremeni in dopolni tako, da se osebam, ki so v daljšem času od 10 dni pred glasovanjem nepričakovano izgubili prostost ali so bili nepričakovano sprejeti za zdravljene v bolnišnico ali v inštitucionalno varstvo socialno zdravstvenih zavodov omogoči učinkovito uresničevanje njihove volilne pravice. To skratka v enem členu smo torej upoštevali to, kar je bil predlog varuha človekovih pravic. In s tem bi jaz zaključil in potem, če bo seveda v razpravi kakšno vprašanje sem na razpolago vsem vam. Hvala.

Hvala lepa. Besedo predajam ministru za javno upravo gospodu Boštjanu Koritniku. Izvolite, gospod minister.

Hvala. Torej Vlada podpira predlog sprememb. Cilj je bil urediti tiste določbe zakona, ki izboljšujejo organizacijo in izvedbo volitev oziroma uveljaviti rešitve, ki so se v praksi izkazale za dobre, pri pripravi so sodelovale tudi strokovne službe ministrstva. Veseli nas, da ta predlog naslavlja tudi priporočilo varuha človekovih pravic Republike Slovenije, ki je v svojih letnih poročilih pozval, da se volilno zakonodajo dopolni tako, da bo tudi osebam, ki jim je kasneje kot 10 dni pred dnem glasovanja nepredvideno odvzeta prostost zaradi prometne nesreče, hospitalizacije in podobno, omogoča učinkovito uresničevanje volilne pravice. Ta rok je sedaj skrajšan na pet dni, kar je postopkovno maksimum, kar se je dalo urediti. Kot rečeno Vlada predlog zakona podpira in meni, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala.

Hvala lepa gospod minister. Besedo predajam gospodu Dušanu Vučku, direktorju Državne volilne komisije. Izvolite.

Hvala za besedo spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Na začetku mi dovolite, da v imenu Državne volilne komisije izrazim veliko zadovoljstvo, da danes obravnavamo novelo zakona o volitvah v Državni zbor, ki vsebuje spremembe, katere je vsem poslanskim skupinam predlagala Državna volilna komisija in so pomembne na eni strani za lažje uresničevanje volilne pravice, tako pasivne kot aktivne, po drugi strani pa bodo nedvomno vplivale na bolj učinkovit volilni proces. Glede na vsebino sprememb novele zakona, ki jo danes obravnavate bi izpostavil predvsem naslednji rešitvi. Prvič v 6. členu se podaljšuje rok političnim strankam za predlaganje kandidat in kandidatov za člane volilnih odborov, saj so se do sedaj v praksi pojavljale velike težave glede na določbo 22. člena Zakona o evidenci volilne pravice, ki pa določa, da morajo okrajne volilne komisije določiti volišča v sedmih dneh po razpisu volitev. Namen te spremembe je torej v tem, da okrajna volilna komisija najprej določi volišča, nato pa imajo politične stranke sedaj dodatnih nekaj dni časa, torej 8 dni, da okrajni volilni komisiji posredujejo predloge kandidatov za člane volilnih odborov za že znana volišča na območju posamezne okrajne volilne komisije. Za delo Državne volilne komisije in tudi volilnih komisij, volilnih enot je še posebej pomemben 8. člen, s katerim se v skladu z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov vzpostavlja pravna podlaga za povezljivost dveh sistemov oziroma evidenc, in sicer: enotnega informacijskega sistema za podporo in referendumov, ki je ravno v fazi izdelavi, z evidenco volilne pravice, ki jo vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Ta povezljivost je potrebna za namen preverjanja pasivne volilne pravice kandidatk in kandidatov, ki kandidirajo na volitvah v Državni zbor preko enotne matične številke občana, tako imenovane EMŠO. V zvezi s to določbo moram poudariti, da bo Služba Državne volilne komisije pristojnemu Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo predlagala amandma, saj želimo omenjeno pravno podlago razširiti še za namen preverjanja kandidatov za člane volilnih organov, gre za člane volilnih odborov in komisij. Glede predlagane spremembe, načina sistema volitev poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti lahko povem, da Služba Državne volilne komisije in Državna volilna komisija podpira to spremembo, saj je predlagani enokrožni večinski sistem bistveno bolj razumljiv za volivce, manj pa bo tudi nerazumevanj pri ugotavljanju konkretnih izidov volitev. Državna volilna komisija meni, da predlagane spremembe ne bi smele biti predmet političnega spora in pričakujemo, da bo predlagana novela deležna zadostne podpore poslank in poslancev Državnega zbora. Če bodo glede posameznih določb novele dodatna vprašanja poslank in poslancev, sem seveda pripravljen posameznem določbe dodatno pojasniti. Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa tudi vam. Besedo predajam gospodu mag. Stanku Baluhu, direktorju Vlade urada za narodnosti in ga tudi posebej pozdravljam. V začetku ga nisem posebej izpostavil, ker je on naš stalni gost, bom tako rekel. Izvoli.

Hvala lepa gospod predsedujoči. Jaz mislim, da z vidika Urada za narodnosti in njihove pristojnosti je že minister povedal svoje stvari, ampak ne glede na to mi dovolite vsaj dva stavka.

Podpiramo spremembo predloga zakona in kot tudi iz samega historiata izhajajoč je dejansko borda sistem zastarel. V preteklosti je bilo tudi nekaj tožb zaradi tega vloženih na sodišče, tako da jaz mislim, da v luči tudi s strokovnega vidika že v preteklosti, ker je bila zadeva tudi večkrat obravnavana z vidika strokovnosti je to prava pot in zaradi tega to spremembo podpiram. Hvala lepa.

Hvala lepa. Predlagam, da potem svoje stališče podajo tudi, bom rekel, predstavniki avtohtonih narodnih skupnosti. Jaz bi prenesel stališče Pomursko-madžarske samoupravne narodne skupnosti. Svet je na svoji zadnji seji o tem vprašanju odločal in bom rekel tudi podprl enokrožni večinski sistem. Prosim mogoče še za stališče Obalne samoupravne narodne skupnosti, gospod Scheriani, predsednik izvolite.

ALBERTO SCHERIANI: Hvala lepa gospod predsednik. Dober dan vsem skupaj, buongiorno a tutti. Jaz vam povem, da kot predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, mi smo tudi to diskutirali in smo dali pozitivno mnenje. Kot je meni znano večkrat je bil v igri, ko se je hotelo spremeniti tudi volilni sistem, večkrat je bil v igri ta volilni sistem kot ga predlagajo poslanci narodnosti. Tudi jaz sam menim, da sistem borda je nekako kompliciran za glasovanje, za volitve in kot je zelo dobro in plastično tudi predstavil gospod Felice Žiža. Hočem povedati, da ta večinski in okrožni sistem je tudi demokratičen sistem in se uporablja tudi za druge volitve, kjer tudi narodna skupnost sodeluje. To se pravi kot na primer občinskih svetov, raznih občinam, kjer živim. Sprememba, to se pravi za podpise za podpise volivcev, za nas nekako predstavlja polovico več, nekako do zdaj smo imeli 30 podpisov smo mogli zbrati, sedaj s tem predlogom približno 45, ma mislim, da to ni nobena ovira, mislim, da to je kar prava številka in vse skupaj, to kar se tiče italijanska narodna skupnost, to kar se tiče tudi ta posebni člen, ta posebni, recimo spremembami podpiramo. Hvala lepa za besedo.

Hvala lepa. Želi besedo tudi predstavnik italijanske unije. Izvolite.