Spoštovane članice in člani komisije, ministrica ter ostali prisotni! Lepo vas pozdravljam na jutranji seji.

Pričenjamo s 13. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ob začetku seje bi vas vljudno prosil, da glede na zdravstvena napotila tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitne maske. Vljudno vas prosim, da preverite tudi ali imate s seboj prenosne identifikacijske kartice za glasovanje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije: Felice Žiža, Jože Tanko. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice komisije s pooblastili sodelujejo: Edvard Paulič namesto Igorja Pečka, Jože Lenart namesto Lidije Divjak Mirnik, Franc Jurša nadomešča Branka Simonoviča. To je trenutno.

Sedaj pa vas obveščam, da so na sejo povabljeni po 51. členu: dr. Helena Jaklič, ministrica brez resorja prisotna za področje odnosi med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo s sosednjih držav ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu ter predstavniki Ministrstva za finance gospa Jana Žakelj.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020. Predlog Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 je Državnemu zboru dne 31. 8. 2020 v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije in ga bomo na podlagi 41. in 166. člena Poslovnika Državnega zbora obravnavali kot zainteresirano telo zgolj z vidika svojih pristojnosti ter v delu, ki se nanaša na proračunskega uporabnika Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. V skladu s petim odstavkom 166. člena Poslovnika Državnega zbora se amandmaji k predlogu rebalansa proračuna lahko nanašajo samo na tiste posamezne podprograme pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa državnega proračuna. Ker predlog rebalansa Proračuna Republike Slovenije za leto 2020 pri proračunskem uporabniku Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki v skladu s tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika Državnega zbora zadeve Področje komisije sprememb na podprogramu ne zajema vlaganje amandmajev ni možno.

Predstavnika Ministrstva za finance sedaj prosim, da poda uvodno obrazložitev predloga Rebalansa proračuna za leto 2020. Vljudno vas prosim, da se zaradi izdelave zapisa seje uvodoma predstavite.

Preden pa dobite besedo pa sem dobil še eno pooblastilo. Namesto poslanke Ive Dimic je prisoten Andrej Černigoj. Sedaj pa je beseda vaša.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani. Sem Jana Žakelj in prihajam iz Ministrstva za finance.

Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega Odbora za finance, zato bi vam želela na kratko predstaviti samo ključne okvire, v katerih je bil pripravljen predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 ter višine oziroma večje spremembe predloga rebalansa državnega proračuna glede na sprejeti proračun za leto 2020.

Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 je pripravljen v negotovih razmerah in po hitri zaustavitvi gospodarske aktivnosti, ko je bila razglašena epidemija. Prišlo je do izrazitega upada prihodkov državnega proračuna in porasta izdatkov, ki je posledica ukrepanja države za omilitev posledic krize in ohranitev gospodarske aktivnosti. S predlogom rebalansa državnega proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo proračunski primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 % bruto domačega proizvoda.

Prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini 9,2 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 nižji za 14,7 % ali za 1,6 milijarde evrov. Obseg prihodkov bo nižji predvsem zaradi nižje potrošnje, nižje zaposlenosti in slabših poslovnih rezultatov podjetij. Največja znižanja se tako načrtuje iz naslova davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine, trošarine ter sredstev iz proračuna EU.

Odhodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v skupni višini 13,4 milijarde evrov in so od sprejeta proračuna za leto 2020 višji za 3 milijarde evrov oziroma 29,3 %. Največji obseg porasta odhodkov na načrtovan na politiki intervencijski programi in obveznosti, pokojninsko varstvo ter socialna varnost. Izdatki namenjeni neposredno za financiranje ukrepov za blaženje posledic epidemije predstavljajo 19 % vseh predlogov rebalansa državnega proračuna. 0,5 milijarde evrov odhodkov pa je povezanih s posrednimi učinki epidemije kot na primer za povečanje nadomestil brezposelnim, kritje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za oba sklada socialnega zavarovanja, stroške obresti zadolževanja ter investicije za podporo zagonu gospodarstva.

V računu finančnih terjatev in naložb so prejemki načrtovani v višini 454,7 milijona evrov in izdatki 401,2 milijona evrov. V računu financiranja pa so v predlogu rebalansa državnega proračuna načrtuje za dobri 2 milijardi evrov odplačil dolga.

Za financiranje načrtovanega primanjkljaja v bilanci prihodkov in odhodkov pozitivnem stanju v računu finančnih terjatev in naložb ter spremembi stanja sredstev na računu je v letu 2020 potrebna zadolžitev v višini 7,28 milijarde evrov.

To bi bilo na kratko z moje strani. Hvala lepa.

Hvala. Besedo dajem ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Heleni Jaklič za dodatno obrazložitev predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020, ki se nanaša na Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu smo zadovoljni, da se v okviru rebalansa sredstva za urad oziroma za aktivnosti povezane za podporo slovenskim skupnostim v zamejstvu in pa Slovencem po svetu ne zmanjšujejo, temveč ostajajo na ravni sprejetega proračuna za leto 2020. To je 9,5 milijona evrov.

V okviru teh sredstev, ki smo jih tudi na začetku leta načrtovali, bomo tudi izvedli vse potrebne aktivnosti. Vse aktivnosti, ki so bile načrtovane, tako sofinanciranje nujnih dejavnosti in vzdrževanje slovenskih tako izobraževalnih ustanov v zamejstvu v vseh štirih sosednjih državah in po svetu. Vse aktivnosti in pa podpore, ki jih potrebujejo naši rojaki. Zagotovili bomo tudi zadostno sredstev znotraj tega proračuna za nemoteno delovanje najpomembnejših organizacij in pa tudi ustanov Slovencev, ki delujejo zunaj Republike Slovenije, še posebej, ki jih je ravno tako kot vse nas, prizadela epidemija Covid.

Dejansko če na kratko predstavim kam sredstva, ki bo v okviru rebalansa leta 2020 namenil Urad za dejavnosti Slovencev v zamejstvu, kjer je tudi največji delež sredstev, ki jih urad prejme namenjene zanje. Glavnina sredstev je tako namenjena tako za programe, projekte zamejskih slovenskih institucij, društev, združenj, potem tudi sofinanciranje ciljno raziskovalnih projektov, sofinanciranje iz sodelovanja slovenskih pravnih subjektov z avtohtono slovensko skupnostjo v sosednjih državah. Potem imamo tudi dejavnosti, manjši del okoli 16 % sredstev je namenjeno za dejavnosti Slovencev po svetu. To je potem glavnina sredstev ravno tako namenjena za programe, projekte Slovencev po svetu, za njihovo redno delovanje in pa potem sofinanciranje drugih projektov, ki jih v okviru svojih dejavnosti izvajajo.

Mogoče toliko na kratko za začetek. Naj še enkrat ponovim. Vesela sem, da je tudi Vlada prepoznala pomen in da skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu in da kljub hudi situaciji, ki smo ji bili priča v teh zadnjih mesecih zaradi Covida ni sredstev za naše rojake zniževala, temveč da ostane res na isti ravni kot je bil sprejet proračun.

Hvala.

Hvala, gospa ministrica. Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov komisije. Prosim, da naj se razprava nanaša na rebalans za leto 2020, kajti do konca meseca bomo dobili tako proračun za leto 2021 in bomo kmalu sklicali novo sejo. Mislim, da bo takrat bolj potrebno napeti tudi mišice in se usklajevati.

Prvi se je prijavil k razpravi Franci Kepa. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav ministrici, drugim gostom, kolegicam in kolegom.

Vsi smo pričakovali še spomladi, da se bo stanje izboljšalo po prvem valu virusa, pa se ta zadeva ponavlja. Tako da smo sedaj lahko veseli, da se v tem ministrstvu ni zmanjšalo sredstev in da smo veseli, da je ostalo enako, ker je eno redkih ministrstev, kjer sredstva ostanejo enaka. Večini ministrstev so se sredstva zmanjšala.

Upajmo da bo stanje s tem virusom naslednje leto oziroma še naprej se izboljšalo in da bomo, tako smo vsi pričakovali še povišali sredstva. To je nujno potrebno, ko bo stanje v gospodarstvu boljše.

Hvala.

Hvala. Naslednji ima besedo Jože Lenart.

Hvala lepa, predsednik. Spoštovana ministrica!

Letos je ta zgodovinski dogodek 100 let plebiscita koroških Slovencev in v tem sklopu me zanima, do konca leta je praktično še tri mesece. Vi ste sprejeli ta resor v začetku leta, ko je bil proračun praktično že sprejet. Vaš odziv je bil oziroma neke aktivnosti so dodatno stekle tudi iz vaše strani za njihove pravice teh koroških Slovencev glede 7. člena predvsem, da se ta pritisk na koroške Slovence v Avstriji zaustavi, kajti vemo, da je praktično ostalo teh Slovencev že manj kot 20 % z govorjenjem slovenskega jezika, tako da bom bolj konkreten. Kaj ste načrtovali v tem obdobju letošnjega leta, da se lahko še naredi oziroma ali ste v proračunu tudi predvideli kakšna dodatna sredstva, da se večje aktivnosti okoli tega speljejo? Vemo, da na diplomatski ravni se pričakuje tudi na samem 10. 10. 2020 v Celovcu tudi obisk predsednika države. Ali je predvidena tudi vaša prisotnost oziroma kaj vi načrtujete? V Državnem zboru se tudi pripravlja razstava 100 let plebiscita, kjer smo povabili vse te naše organizacije Slovencev in tudi mlade, ki so zelo dejavni, ki so tudi že lani opozorili na ta dogodek in da se slovenski jezik na avstrijskem Koroškem ohrani. Tudi moje načelo je govoriti na tem območju dva jezika je samo prednost ne pa slabost. Na tem želimo, da se naredi še kaj več.

Hvala lepa.

Hvala. In kot zadnja prijavljena gospa Violeta Tomić.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik.

Tudi nas v Levici veseli, da se sredstva za ta resor ne znižujejo, čeprav se marsikje znižujejo in vemo, da smo na pragu gospodarske krize.

Naši Slovenci v zamejstvu v bistvu poudarjajo, da bi morali imeti zagotovljenih cca. 12,5 milijonov evrov. V bodoče se bo treba soočiti s to situacijo, kajti ohranjanja jezika in njihovih pravic je izjemnega pomena.

Rada bi tudi izpostavila 100 let plebiscita, kot je rekel moj predhodnik, pa ravno tako ohranjanje dvojezičnosti. Vemo, da so različni pritiski na slovensko manjšino na Koroškem. Imamo tudi 100 let požiga Kulturnega doma v Trstu. Imate kar velika dela.

Posebno poglavje imamo seveda zdomce, ki so ekonomski emigranti, potem diasporo in tretjo skupino, ki pa so Slovenci na ozemlju bivše Jugoslavije, ki so dobesedno čez noč postali državljani drugih držav, tako da je slovenska manjšina na Hrvaškem, jaz živim ob meji in vem kako je ta meja kruto zasekala v družine in v slovenski živelj, so kmetje, ki imajo kmetije na Hrvaškem in hišo na slovenski strani in so v nemogoči poziciji, sploh sedaj ko je grožnja desetdnevne karantene, če samo prestopiš mejo. Mnogi imajo težave s trgatvami itd. Skratka problem je zelo širok. Rada bi vas opozorila ravno na te ljudi, ki so bili do nedavnega, do leta 1990 v skupni državi, vendar so po nekem spletu okoliščin postali državljani drugih držav.

Zanima me, če nam lahko odgovorite prosim, kako je kriza povzročena s pandemijo vplivala na podporo delovanju zamejskih, zdomskih in izseljenih organizacij Slovencev po svetu? Vidimo, da nam rebalans ne odvzema sredstev, jih pa tudi ne dodaja.

Po naših podatkih je najštevilčnejše in najbolj zaščitena slovenska skupnost ravno v Italiji in najšibkejše in najmanj zaščitena na Hrvaškem, čeprav imajo tam kar dobro delujoča kulturna društva, ki skozi kulturo in jezik ohranjajo. Skratka kako se razlike med statusom in položajem manjšinskih, zdomskih in izseljenskih skupnosti upoštevajo pri načrtovanju proračuna. Namreč zanima me kako so ta sredstva razdeljena. Da mi poveste podatke o porabi proračunskih sredstev, ki so namenjena kateri skupini. Se pravi razmerje med posameznimi uporabniki oziroma projekti.

Moje vprašanje, ki sem ga zastavila na začetku kako boste njihovo željo po zvišanju sredstev v bodočnosti ovrednotili in koliko je sploh možnosti glede tega. Dobro veste, da smo v Levici zelo kritični, sploh do prioritet te Vlade, ki zapravlja denar, za po našem mnenju, nepotrebne stvari, ki so oklepniki in podobne stvari za bataljonske enote NATA, medtem ko Slovenci in kultura so pa zelo osiromašeni na vseh postavkah.

Hvala za vaše odgovore.