Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, vsi vabljeni, vsi prisotni lepo pozdravljeni na to četrtkovo jutro. Kot rečeno, imamo danes sejo Odbora za zdravstvo, in sicer 9. redno sejo odbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. In sicer: gospod Vojko Starović, ga žal danes z nami ne bo.

Imamo pa nekaj pooblastil, in sicer: mag. Dejan Židan bo nadomeščal našega člana dr. Franca Trčka; in mag. Marko Koprivc bo nadomeščal Sama Bevka.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 25. 8. 2020 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Predlog dnevnega reda je: prvič, predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih, skrajšani postopek, predlog zakona je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, amandmaji k predlogu zakona so se vlagali do 4. 9. 2020; kot 2. točka, pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. in 3. točke prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih; 3. točka, zopet pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o nalezljivih boleznih, Uradni list Republike Slovenije št. 33/06, uradno prečiščeno besedilo; 4. točka, pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o nalezljivih boleznih, tudi Uradni list Republike Slovenije št. 33/06, uradno prečiščeno besedilo in tretjega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije; 5. točka, pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, enako uradni list in ista številka; pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih kot 6. točka, ravno tako Uradni list Republike Slovenije št. 33/06. Obravnava 2., 3., 4., 5. in 6. točke dnevnega reda poteka na podlagi 265. člena poslovnika Državnega zbora. In potem imamo še točko razno. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem seje.

Preden preidemo na začetek oziroma na prvo točko, vas obveščam, da je Jože Lenart v bistvu danes odsoten zaradi karantenske odločbe in prav tako danes odsoten dr. Robert Pavšič. Zaenkrat nadomestil nimamo.

Glede na to, da imamo obsežen dnevni red, pač vse skupaj nekako pozivam, da smo čim bolj kooperativni in da poskušamo nekako zadevo čim prej spraviti pod streho.

Se pravi prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NALEZLJIVIH BOLEZNIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Branislavom Rajićem in je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 71. seji dne 12. 6. 2020 odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kot gradivo, objavljeno na spletni strani Državnega zbora, je na voljo še: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. 8. 2020; mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 24. 7. 2020; in pa mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide z dne 21. 7. 2020. nekaj je tudi ostalih pripomb, kar pa je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Kar nekaj vabljenih je tudi k 1. točki, pa bom po tem, ko jih bomo povabili besedo, in tudi kar nekaj dodatno vabljenih tako, da bomo po tem, ko bodo prišli na vrsto, bom tudi vse pozvala k seveda podajanju svojih stališč.

V poslanskem roku so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SMC, SMC in DeSUS k 1., 3., 4., 5., 6. in 7. členu, za novi 7.a člen in k naslovu prehodna in končna določila.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih, nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ne vidim, tako da bi potem delali po tem predlogu.

Besedo dajem, seveda če jo želi, pa verjamem, da jo želi, predlagatelju zakona, se pravi gospodu mag. Branislavu Rajiću.

Izvolite. Beseda je vaša.

Hvala lepa, gospa predsednica. Dober dan, dobro jutro vsem.

Nekaj kratkega za uvod o samem cepljenju. Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino v prihodnosti. Prav zaradi cepljenja in postopkov cepljenj sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so nekoč umirali ljudje, teh bolezni več ni, so izkoreninjene. Glede na trenutno situacijo, v kateri smo se znašli zaradi nove epidemije novega koronavirusa, je cepljenje seveda dobilo še eno novo dimenzijo, pomembno vlogo. In bo bolj kot kdajkoli kot družba bi morali stremeti k temu, da se čim prej razvije varno in učinkovito cepivo proti tej najnovejši nalezljivi bolezni, zaradi katere je Svetovna zdravstvena organizacija tudi razglasila pandemijo.

Ko gre za družbeni diskurz mislim, da se vsi strinjamo, da vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in pred bolnišničnimi okužbami, ima pa tudi dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi. Imamo seveda protivnike, nasprotnike cepljenj in zato je treba omeniti, da med razloge za opustitev cepljenja seveda lahko, te moramo upoštevati, se štejejo alergije na sestavine cepiva, ko se pojavi res en nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva ali bolezen oziroma zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. V zadnjih letih v Sloveniji narašča število otrok, ki se ne cepijo ali do nepopolno cepljeni kljub temu, da so cepljenja proti nekaterim nalezljivim boleznim obvezna. Padec precepljenosti je že presegel kritično mejo 95 %, seveda navzdol, ki je potrebna za razvoj kolektivne imunosti in preprečevanje izbruha bolezni. V zadnjem času se srečujemo s povsem novimi težavami pri cepljenju otrok, teh pa pred nekaj leti pri nas sploh nismo poznali. Nekateri starši odklanjajo cepljenje zaradi drugačnih prepričanj, ki so posledica strahu na osnovi tolmačenj nekaterih novic in zapisov v svetovnem spletu, ki jih širijo strokovno nepodkovane osebe ali celo anonimni komentatorji. Ti seveda, sploh zaradi anonimnosti, za škodo, ki jo povzročajo javnemu zdravju in osebam, ki so zaradi neprecepljenosti izpostavljene izjemno velikim tveganjem, ne bodo odgovarjale.

Obstajajo gibanja, ki odvračajo starše od cepljenja in jim ponujajo alternativne metode za vzpostavljanje imunosti. V reviji The Vaccine objavljena študija je razkrila, da več kot polovico vseh napačnih informacij o cepljenju, financirata zgolj dve organizaciji, za katerima stojijo dobro znani aktivisti proti cepljenju. Na nizko stopnjo precepljenosti nedvomno vpliva tudi vedno večja zadržanost do cepljenja, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija že uvrstila na seznam največjih nevarnosti za zdravje.

Mi moramo poudariti, da je obvezno cepljenje ukrep v javnem interesu, ki prav s precepljenostjo populacije preprečuje vnos povzročiteljev, s tem pa ščiti ne le cepljeno populacijo samo, pač pa tudi najšibkejše člane naše družbe, ki zaradi medicinskih kontraindikacij ne morejo biti cepljeni, torej ne morejo biti sistemsko zaščiteni.

Preprečevanje bolezni s cepljenjem ima tudi veliko materialno korist, kajti zdravljenje teh bolezni predstavlja veliko finančno breme za državo in delodajalce, pa tudi skozi bolniške odsotnosti staršev necepljenih otrok se je pojavila škoda, ki jo je seveda možno ovrednotiti. V določenem odstotku pa se kljub zdravljenju nalezljiva bolezen konča s smrtjo necepljenega obolelega, zato ima tudi s tega vidika cepljenje izjemno pozitivne učinke.

Leta 2016 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva do leta 2025 skupaj za družbo zdrav(?) je ime te resolucije in v točki 6.1.4 izpostavlja, da je obvladovanje nalezljivih bolezni med javno-zdravstvenimi prioritetami, predvsem zaradi pojava novih nalezljivih bolezni, globalizacije in hitrosti njihovega širjenja. Cepljenje torej mora in mora predstavljati in predstavlja univerzalno dostopno pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Pomembno je še povedati, da je med januarjem 2017 in decembrom lani v Evropski uniji je zabeleženo 40 tisoč primerov ošpic, vključno s 74 smrtnimi primeri. Ker trenutno v Evropski uniji ni dosežena stopnja precepljenosti, je vsaj 4,5 milijona otrok in najstnikom nepotrebno ogroženih in obstaja možnost, da zbolijo za ošpicami. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da s cepljenjem po svetu letno preprečimo 2,5 milijona žrtev. Cepljenje je v zadnjih 60 letih rešilo več otroških življenj kot katerikoli drugi medicinski ukrep.

Svetovna zdravstvena organizacija je na seznam 10 največjih nevarnosti za zdravje svetovnega prebivalstva v letu 2019 uvrstila nasprotnike cepljenja.

Še nekaj podatkov za Slovenijo, kjer se povečuje dvom o učinkovitosti in varnosti cepiv. Zelo močno narašča število vlog za opustitev cepljenja. Te so prispele na Ministrstvo za zdravje, leta 2014 jih je bilo 348, leta 2018 pa že tisoč 71, rekordno je bilo leto 2017, ko je takih vlog bilo tisoč 214. Ampak zanimivo je, da ko se je o teh vlogah odločala komisija na ministrstvu, da je le 11 ali 10 letno potrdila kot upravičene, vse ostale so bile zavrnjene.

Znano je, kaj smo z zakonom hoteli doseči. K predlogu zakona smo tudi o tem novem postopku vložili amandmaje, ki upoštevajo mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, so pa tudi vsebinsko usklajeni z Ministrstvom za zdravje. Želim tudi pojasniti, da je pri vložitvi amandmajev prišlo do majhnega tiskarskega škrata, in sicer bi se morala obrazložitev amandmaja k 4. členu glasiti Amandma je povezan z amandmajem k 3. členu in upošteva mnenje Zakonodajno-pravne službe. Vsebinsko seveda ni nobene spremembe.

S temi amandmaji pa želimo konkretizirati vsebino predloga za opustitev cepljenja z zahtevano ustrezno zdravstveno dokumentacijo, črta se tudi predlog obveznega cepljenja proti sezonski gripi za zdravstvene delavce.

Če pogledamo podrobneje: pogoj za vključitev otroka v vrtec je opravljeno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Te nalezljive bolezni, predvsem ošpice, so izjemno nalezljive in se v kolektivu zelo hitro širijo ter povzročajo izbruhe. Izbruhi ošpic so se v zadnjih letih pojavljali v državah Evropske unije, ki so potem sprejele podobne ukrepe za preprečevanje širjenja ošpic. Slovenija pri tem ne sme ostati izoliran otok, spomnimo se, da smo bili konec lanskega leta v Sloveniji priča izbruhu ošpic, kar je zagotovo dovolj tehten razlog za sprejem ukrepov, ki povečujejo precepljenost.

Z amandmajem tudi odpravljamo predlog za obvezno cepljenje proti sezonski gripi za osebe, zaposlene v javni zdravstveni mreži in v javno socialno-varstvenih zavodih. V Stranki modernega centra smo obvezno cepljenje proti sezonski gripi za te osebe predlagali z namenom preprečitve vnosa virusa v ustanove, kjer se zadržujejo ranljive skupine, torej v bolnišnice, v zdravstvene domove, domove za ostarele, v socialno-varstvene zavode.

Vlada nas je v svojem mnenju opozorila, da je predlagano obvezno cepljenje nesorazmeren ukrep, s čimer se lahko v določeni meri strinjamo, pa v luči najnovejših dogodkov se niti ne rabimo več tako močno strinjati, ampak smo vseeno skušali razumeti mnenje stroke, mnenje zdravstvenega ministrstva, ker ne želimo, da bi imela taka rešitev nasprotni učinek, da bi se takrat, ko najbolj potrebujemo zdravstvene delavce, ti odločili za bolniške oziroma morali iti na bolniške ali odločili za izostanek iz dela zaradi nekih drugih razlogov.

Kakorkoli, verjetno bo še kdo o tem kaj povedal. Ne glede na to, pa Vladi predlagamo in apeliramo na Vlado in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in tudi jaz sem dal pobudo Vladi glede tega, da za osebe, ki so zaposlene v javni zdravstveni mreži ali v javnih socialno-varstvenih zavodih uvedeta brezplačno cepljenje proti sezonski gripi. Torej, vsak tisti, ki dela na tem področju in bi se želel, želi biti cepljen proti sezonski gripi, bi imel to cepljenje brezplačno, ker je že dovolj to, da je pač izpostavljen in ščiti in sebe in vse ostale, s katerimi pride v stik. Tako da ta pobuda je na Vlado naslovljena prejšnji teden in upam, da bo odgovor v kratkem in da bo seveda pozitiven.

Vlada je v svojem mnenju k predloga zakona o spremembah Zakona o nalezljivih boleznih glede tega cepljenja izpostavila za zaposlene v javni zdravstveni mreži naslednje: »Vlada se s predlagateljem strinja, da je zelo pomembno, da se zagotavlja visoka precepljenost delavcev v zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanovah, ki dnevno prihajajo v stik z ranljivi skupinami prebivalcev, vendar pa meni, da gre za prekomeren ukrep.« Konec navedka. Dodatno je Vlada menila, da je večjo precepljenost med to skupino zaposlenih moč doseči tudi z aktivno promocijo cepljenja.

Mi se že več let soočamo s situacijo, ko je komisija Ministrstva za zdravje, ki obravnava predloge za opustitev cepljenja, praktično preobremenjena. Zasuta je z nepopolnimi in neustreznimi vlogami staršev, ki za svojega otroka vložijo predlog za opustitev cepljenja. Razloge za opustitev cepljenja določa že veljavni zakon, s predlaganim amandmajem pa se bolj natančno določa vsebina predloga za opustitev cepljenja, mora namreč biti priložena ustrezna zdravstvena dokumentacija, iz katere bo jasno razviden razlog za opustitev cepljenja.

Ker želimo narediti konec prostim spisom staršev, kateri zaradi količine svojih vlog paralizirajo delo komisije in zlorabljajo ta čas, da vendarle izpostavljajo celotno populacijo nenormalnemu zdravstvenemu tveganju, mora biti predlogu za opustitev cepljenja priložen izvid ustreznega specialista ali odpustnica iz bolnišnice.

Rešitve, ki jih predlagamo, ne predstavljajo omejevanje svobode tistih, ki bi hoteli študirati na področju zdravstva in socialnega varstva, ker so v teh primerih tudi predvidene rešitve, ki jim to omogočajo, ne glede na potek njihovega cepilnega programa iz zgodnjega otroštva.

Nazadnje bi želel povedati tudi to, da smo v zadnjem času prejeli veliko pisem podpore s strani pediatrov širom Slovenije, za kar se jim iskreno zahvaljujem. To dokazuje, da so ukrepi, ki jih predlagamo, pravi. Dejstvo, da predlog zakona podpira stroka, pove več kot dovolj. Stroka si zasluži, da ji zaupamo, da jo spoštujemo, da ji sledimo. In da pravzaprav preslišimo vse tiste, ki se, da ne navajam priimkov, ki se zaradi svoje medijske izpostavljenosti postavljajo na drugo stran in tolmačijo dosežke Google medicine bolj kot katerikoli pediater, kateri nam je v zdravstvenem domu na voljo, in zelo jasno definira in pomaga pri odločitvi, ko gre za cepljenje.

Kot ste verjetno seznanjeni, je trenutno v javni razpravi tudi vladna novela Zakona o nalezljivih boleznih. Tudi vladni predlog predvideva omejitve glede vključitve necepljenih otrok v vrtce in tudi omejitve za kandidate, ki se vpisujejo v programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva.

V SMC to razumemo kot jasen znak, da so rešitve, ki jih predlagamo z našim zakonom, ustrezne in da jih Vlada podpira. V končni fazi se bo s sprejetjem Zakona o nalezljivih boleznih uresničila tudi ena izmed koalicijskih zavez.

Na tej točki bi se ustavil in seveda poslušal nadaljnja mnenja. Se vam zahvaljujem za komentarje in za odziv na amandmaje in zakon v celoti. Hvala lepa.

Hvala lepa predlagatelju.

Sedaj pa dajem, seveda, če želite, besedo Ministrstvu za zdravje. Z nami je državna sekretarka dr. Tina Bregant.

Izvolite, beseda je vaša.

Ja, najlepša hvala, spoštovana predsednica odbora, poslanke in poslanci, spoštovani gostje.

S predlagatelji predloga sprememb Zakona o nalezljivih boleznih, ki se nanašajo na cepljenje, delimo mnenje, da cepljenje dejansko predstavlja zaščito pred zbolevanjem in s tem tudi zaščito pred posledicami nalezljivih bolezni. Gre za najpomembnejši javno-zdravstveni ukrep, ki je tudi zgodovinsko spremenil tok človeštva. Otroci namreč ne umirajo več v tolikšni meri zaradi otroških nalezljivih bolezni, kot so davica, ošpice, tetanus. Določene virusne bolezni smo praktično že skoraj izkoreninili. Cepiva, ki jih imamo v Republiki Sloveniji, so varna in učinkovita. Glede na trenutno situacijo, v kateri smo se pa znašli zaradi novega koronavirusa, smo pa verjetno vsi bili opozorjeni, da je cepljenje dejansko dobilo še bolj pomembno vlogo. Bolj kot kdajkoli do zdaj kot družba stremimo k temu, da se čim prej razvije in učinkovito cepivo proti covid-19, vendar pa seveda opozarjam, da ta predlog, ki ga imamo na mizi, ne obravnava cepiva proti covid-19, pač pa se nanaša na obstoječa, potrjena, varna cepiva.

Ministrstvo za zdravje budno spremlja naraščanje števila otrok, ki se ne cepijo ali so nepopolno cepljeni, kljub temu da so cepljenja proti otroškim nalezljivim boleznim v Sloveniji že obvezna. Padec precepljenosti pri nas je pred kratkim dejansko že padel pod kritično mejo 95 %, ki pa je nujna za razvoj kolektivne imunosti in tudi za preprečevanje izbruhov ter širjenja nalezljivih bolezni. Verjetno se vsi danes v dvorani še kako spominjamo leta 2015, tragičnih primerov, ko so zaradi ošpic se pisale tudi zelo žalostne zgodbe, tudi v letu 2019, veste, da smo imeli izbruhe ošpic.

Moram pa povedati, da so starši v preteklih mesecih se očitno opolnomočili in je dejansko delež precepljenosti prav tudi proti ošpicam pričel naraščati. Tako da starši so dejansko modri in spremljajo, kaj tudi mi tukaj počnemo, in mislim, da jim moramo pri tem stati ob strani.

Problem je dejansko večji, ne samo zaradi dogajanja v Sloveniji, pač pa, to nas je tudi naučil pravzaprav ta koronavirus, da virusi ne poznajo meja, namreč precepljenost se zmanjšuje tudi v številnih državah Evropske unije in tudi širše. Dejansko cepljenje, kljub temu da je zgodba o uspehu, je po drugi strani tudi žrtev lastnega uspeha. Zato je Vlada Republike Slovenije v svojem mnenju podprla cilj zakona, ki je povečanje precepljenosti in tudi nekatere rešitve iz predloga zakona ob upoštevanju sprememb in dopolnitev, ki so jih predlagali, povzeli v amandmajih zakonov. Zdaj, z amandmaji, ki sledijo, mi se zahvaljujemo, da ste te amandmaje sprejeli, ker mislimo, da pomembno prispevajo k še boljšemu predlogu.

Vlada se strinja in podpira optimizacijo postopka za ugotavljanje razlogov za opustitev cepljenja iz medicinskih razlogov, to pa zato, ker je po sedanji ureditvi postopek dolgotrajen in tudi neučinkovit. Zato je smiselno konkretizirati določbe o obveznih formalnih in vsebinskih sestavinah vlog. V kolikor bodo pa imele popolne vloge tudi ustrezno zdravstveno dokumentacijo, ki dokazuje razloge za opustitev cepljenja, to se pravi recimo izvid alergologa, a ne, če gre za zatrjevanje alergije na sestavine cepiva, ali pa zdravstvena dokumentacija o predhodnem resnem neželenem učinku na sestavine cepiva, bo seveda komisija za cepljenje lahko v razumnem roku podala strokovno mnenje, ki pa je potrebno za izdajo odločbe.

Trenutno je namreč velika večina vlog nepopolna, odločanje je tudi zato zelo dolgotrajno. V predhodnih določbah predlog zakona tudi določa, da predlagatelji že vloženih predlogov za opustitev cepljenja vloge dopolnijo v roku 12 mesecev.

Zdaj je še ena novost, ki se nam zdi zelo pomembna, in sicer je pa omejitev vključitve necepljenih otrok v javne in javno sofinancirane zasebne vrtce. Vlada meni, da je omejitev vključitve v vrtce le tistim otrokom, ki niso bili cepljeni proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, sorazmeren in zadosten ukrep. Zakaj tako menimo? Zato ker dejansko so pa ošpice tiste, ki pomenijo daleč največje javnozdravstveno tveganje. Če starši recimo ne cepijo proti tetanusu, ogrožajo samo svojega otroka. Pri ošpicah je drugače.

Zdaj pri ošpicah je tudi problem, da zaradi zmanjšane precepljenosti tudi v Evropi beležimo izbruhe v številnih državah EU in širše. Ošpice so sicer zelo nalezljiva bolezen, v kolektivu se širijo izjemno hitro, komplikacije pa so tudi relativno pogoste. Izbruh ošpic in njegovo obvladovanje pa nesporno pomeni zelo veliko motnjo za zdravstveni sistem. In podobne ukrepe, kot so navedeni v tem predlogu, imajo tudi države, kot so Italija, Nemčija in Francija. Skratka, pri vseh, ki se bojijo, kaj to pomeni za otroke v vrtcih, dejansko tukaj poudarjamo vlogo skupnosti in zaradi tega omejujemo predvsem za tiste, ki niso oziroma ki jih starši ne cepijo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

Poleg tega se vlada strinja s predlogom, da se zavrne vpis kandidatom, ki niso cepljeni proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju in hepatitisu B v šole in fakultete, ki izobražujejo za delo v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu ali socialnemu varstvu, razen seveda, če je bilo z odločbo o opustitvi cepljenja ugotovljeno, da za to obstajajo medicinski razlog. Zakaj? Zaradi tega ker ščitimo dijake in študente pri njihovem lastnem zdravju. Vsi se spomnimo tragične zgodbe na pediatrični kliniki medicinske sestre ob izbruhu ošpic. To želimo preprečiti.

Dijaki in študentje, ki jih omenjamo v tem zakonu, namreč opravljajo prakso v zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanovah in cepljenje jih ščiti pred boleznimi, posredno pa so zaščiteni tudi njihovi varovanci in seveda njihovi pacienti.

Vlada pa se ne strinja s prepovedjo dela s pacienti oziroma varovanci zaposlenih v javni zdravstveni mreži ali socialno varstvenih ustanovah, ki niso cepljeni proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, oslovskemu kašlju in hepatitisu B ter sezonski gripi, saj menimo, da gre pa v tem primeru pa za prekomeren ukrep, in mislimo, da bi isti cilj lahko dosegli z doslednim spoštovanjem zakona o varnosti in zdravju pri delu in njegovih določb v 17. členu. Želimo si namreč, da bi tudi delodajalci prepoznali pomen cepljenja in precepljenosti svojih delavcev. Naj na koncu ponovim, da je cepljenje eden od največjih dosežkov sodobne medicine in prav je, da dobrobiti cepiv omogočimo prav vsem otrokom. To je naša dolžnost.

Hvala.

Hvala lepa.

No, sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno pravne službe, gospe Špeli Maček Guštin. Verjetno želite besedo.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Torej iz vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom smo k 1. členu predloga zakona dali pripombo glede vprašanja kdo nosi stroške za izdelavo mnenja strokovnjaka medicinske stroke, ki naj bi ga bilo treba priložiti predlogu za opustitev cepljenja, ki ga vloži oseba, ki se cepi ali pa njeni starši oziroma skrbniki. Druge pripombe, ki smo jih v mnenju podali so nomotehnične narave. Tako kot je bilo že povedano danes, lahko potrdim, da so vse naše pripombe ustrezno upoštevane z vloženimi amandmaji koalicijskih Poslanskih skupin, drugih pripomb pa nimamo.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, mag. Petru Požunu.

Izvolite.

Hvala gospa predsedujoča za besedo. spoštovane poslanke, poslanci!

Komisija Državnega sveta je obravnavala predlog zakona, ki so ga vložili poslanci in ga podprla predvsem iz vidika zaščite javnega zdravja in zagotovitve višje stopnje precepljenosti, predvsem iz vidika varovanja rizičnih skupin prebivalstva in seveda jasno seznani s tem, da Slovenija ne bi bila prva država, ki bi uvedla določene ukrepe na tem področju. Ravno zaradi tega, ker se ta najbolj učinkovit sistem borbe proti nalezljivim boleznim na drugi strani opušča zaradi različnih novo age-ovskih pristopov, čeprav znanost govori ravno drugačno. Posebej moram reči, da smo v komisiji podprli ukrep, ki pa ga danes žal z amandmajem zgleda razveljavljamo, to je obvezno cepljenje zaposlenih, ki izvajajo zdravstveno in socialno dejavnost v mreži javne zdravstvene in socialne službe, zato ker se je izkazalo, ravno zdaj v zadnjih primerih, ki so pred nami, da je bil spet vnos v te zavode ravno s strani zaposlenih. Verjamemo sicer, da je pozivanje na solidarnost in zavest in podobno koristna zadeva, ampak in kot je rekel gospod poslanec, ja imamo večina omogočeno brezplačno cepljenje, ampak če si boste dovolili pogledati te podatke o tem koliko zdravstvenih delavcev in zaposlenih v socialnih zavodih se pa cepi, boste videli, da je rezultat izjemno klavrn, da morda kljub vsej propagandi in motiviranju naraste za kakšen odstotek na leto, kar pomeni, da ta ukrep ne učinkuje dobro. In nenazadnje je obveznost delodajalca in tudi zdravstvenih delavcev, da zaščitijo svoje sodelavce in paciente. Z namernim preprečevanjem tega se seveda to ne bo zgodilo. Seveda imamo Zakon o zdravju in varstvu pri delu. Njegov znameniti 17. člen, ampak tudi ta se izjemno slabo uveljavlja in nenavadno je, da ministrstva kot lastnika največjega števila zdravstvenih, socialnih ustanov tega nista uspela izvesti, tako da moram reči tudi v imenu komisije, da obžalujemo, da se bo to zdaj zgodilo, kajti potem eden izmed pomembnih ukrepov, ki ga poznajo tudi drugje v tujini, ne bo učinkovit. Vemo, da recimo v Veliki Britaniji nimajo obveznega cepljenja, ampak tam je stopnja zaščite zaposlenih preko 80 odstotna. Morda izhaja to iz kulture ali pa iz drugega načina, da se lahko zaposlenemu, ki ne uveljavi teh ukrepov na nek način tudi zahvalijo za sodelovanje. Vsekakor pa v komisiji menimo, da je zakon ustrezen ukrep, tako kot je bil takrat obravnavan. Še enkrat poudarjam, ki bo omogočil večjo zaščito predvsem rizičnih skupin, obenem bo pa razrešil določene dileme v primerih, ko je cepljenje odklonjeno oziroma, ko se ga ne more izvesti.

Hvala.

Hvala lepa.

No, zdaj vas obveščam, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije danes ni z nami. Posredovali so svoje opravičilo.

Sedaj pa dam besedo predstavnici oziroma predsednici Zdravniške zbornice Slovenije, dr. Zdenki Čebašek Travnik.

/oglašanje iz klopi/

Ja, postopkovno. Samo moment.

Izvolite Jani Möderndorfer.

Hvala lepa, predsednica.

Jaz imam samo eno vprašanje z vidika postopka glede na to, da vem, da je nekaj vabljenih. A nam članom in članicam tega odbora poveste, koliko je teh predgovornikov. Samo, da vemo približno, da si znamo potem izračunati čas. Ja.

Hvala.