19. redna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

2. 9. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Vsem prav lep pozdrav! Začenjam 19. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Vsem še enkrat lep pozdrav, posebej predstavnikom Vlade, članicam in članom odbora ter vsem, ki nas spremljate!

Opravičenih za današnjo sejo ni. Je pa gospod Franc Kramar za nadomeščanje pooblastil poslanko Mašo Kociper.

Sklepčni smo in lahko začnemo z uradnim delom seje.

Ugotavljam, da včeraj do poslovniškega roka ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU.

Gradivo in predloge amandmajev ste prejeli.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili glasovanje o posameznih členih predloga zakona in predloženih amandmajih, na koncu pa o vseh členih predloga zakona skupaj, če se s tem strinjate. Ugotavljam, da se strinjate s predlaganim potekom.

Ali želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev? Prosim.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani direktor direktorata, spoštovani kolegi državni svetniki!

V letu 2018 so se pričele pojavljati vaške straže, varde in posamezniki, ki so začeli vzbujati pozornost in kasneje tudi razburjenja med prebivalstvom, kajti začeli so opravljati določene naloge, ki pritičejo samo državnim organom, torej državi, ki bi morala in mora imeti monopol prisile, torej samo ona. Postroj v Apačah, aktivnost posameznikov v Beli krajini, prisotnost vard ob državni meji, urjenja, postroji pred predsedniško palačo, dogodek v Slovenski Bistrici na policijski postaji, v Ormožu, podaja kazenskih ovadb zoper občinske svetnike občinskega sveta v Ormožu, ustanovitev specialne enote in tako naprej, kažejo na to, da se zadeve stopnjujejo. Nenazadnje so te enote ali te skupine pravzaprav paravojaške formacije s svojimi simboli in grbi in zastavami s hierarhično ureditvijo, s poveljevanjem, urjenjem, postroji, s poveljnikom, ki se imenuje vojvod oziroma nadvojvod slovenski – vsi vemo, da je vojvoda izraz slovanskega porekla, ki je pravzaprav najvišji čin, primerljiv z maršalom oziroma feldmaršalom. In vse to kaže na to, da gre za neke poskuse ustanovitve nekih vojaških ali obrambnih struktur, ki nimajo mandata države. V javnosti takšno početje povzroča napačne predstave o njihovi pristojnosti, zato je treba takšna ravnanja opredeliti kot prekršek ali kot kaznivo dejanje. Takšna ravnanja so v nasprotju z ustavno in demokratično ureditvijo naše države. Pripadniki takšnih paravojaških skupin posegajo v telesno in duševno celovitost posameznikov in ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti. Logično bi namreč moralo biti, da v demokratični pravni državi ne sme kdorsigabodi vzbujati vtisa, da je uradna ali vojaška oseba in opravlja uradne naloge. Učinkovitost policije pri obravnavi teh primerov do sedaj v obstoječi zakonodaji ni bila dobra. Kasneje bom lahko tudi predstavil ukrepe, ki so jih policisti izvedli v vsem tem času, lahko si pa tudi sami preberete v odgovoru na interpelacijo ministra Hojsa, ker nenazadnje, če ne bi imeli teh pravil oziroma evidentiranih prekrškov, ki se nanašajo na socialno distanco ob pojavu pandemije, bi bilo ukrepov izjemno malo.

Poglavitne rešitve Zakona o varstvu javnega reda in miru so naslednje: da dekorativno orožje oziroma imitacije, ki nimajo statusa orožja po Zakonu o orožju, se ne smejo razkazovati in uporabljati tako, da se vzbuja videz, da se izvajajo naloge uradnih ali vojaških oseb. Do sedaj je bilo za to potrebno pridobiti vznemirjenje ali ogroženost ljudi, vendar se ljudje zaradi tega niso želeli izpostavljati. Kajti na eni strani imamo skupino neke paravojaške enote, na drugi strani pa posameznika, ki je vznemirjen, in predstavljajte si, kako to zgleda pri obravnavi, recimo, če pride do pritožbe na sodišču, kjer lahko pride do soočenja, in kdo je tako klen in čvrst, da bo vztrajal do konca; tega od ljudi ne smemo in ne moremo pričakovati. Določene so izjeme glede te določbe, kdo to lahko počne, torej, to se lahko dela za film, televizijo, gledališče, prireditve, katerih del programa je nošenje in razkazovanje orožja in so organizirane z zakonom, ki ureja javna zbiranja. Dodan je nov 11.a člen, ki se nanaša na uporabo uniform, maskirnih oblačil, katerih nošnja je prepovedana le, če posameznik vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih oseb. Torej, ne gre za to, da bo vsak, ki nosi maskirno uniformo, obleko ali pa zgornji del, zaradi tega kaznovan. Poleg tega mora biti podan tudi pogoj, da vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb. Tu so zopet tiste izjeme, ki sem jih naštel prej. In potem je dodan še en odstavek, in sicer se nanaša na to, da vzbujanje videza, da se izvajajo uradne naloge, pa ne pokrije vseh drugih problematičnih dejanj, ki smo jim bili priče v preteklosti, kot so urjenja, kot so postroji, zato drugi oziroma tretji odstavek določa, da skupina najmanj dveh, ki nosita uniformo oziroma podobna oblačila uniformi, s svojim obnašanjem, ravnanjem in z uporabo simbolov grbov, označenih na vozilih s hierarhično ureditvijo, vzbuja videz, da gre za policijsko ali vojaško silo, in nima pravne podlage za delovanje v zakonu.

Ko smo pripravili te predloge novele, se je na to kot vedno odzvala tudi Zakonodajno-pravna služba, odzvala se je tudi Vlada. Moram povedati, da so nekatere, seveda Zakonodajno-pravna služba pripombe so na mestu in nekatere pripombe, ki jih je dala Vlada, tudi, zato smo šli v to smer in pripravili amandma, ki po moji oceni v celoti zadovoljuje pomisleke, ki jih je imela Zakonodajno-pravna služba in deloma tudi Vlada. To področje v nekih drugih primerljivih državah z demokratično ureditvijo, ki jim imajo pri nas, pravzaprav imajo vse države nekako enako pokrite kot mi. Veste, ampak niti eni nismo zaznali, da bi se pojavljale take skupine, ker verjetno imajo z obstoječo zakonodajo, ki mora biti tudi, bom rekel, dosti prilagodljiva, to zadevo lahko dobro sanirali. Če nič ne naredimo danes, potem se lahko samo vprašamo kaj sledi v nadaljevanju. Sledi morda kontrola drugih varnostno obremenjenih območij, sledi morda kontrola cestnega prometa. Poglejte, tudi drugje na nekih drugih področjih, ne samo na državni meji, je varnostna problematika slaba. Imamo varnostna obremenjena območja in me zanima, ali bodo v Vardi pričeli vzpostavljati in vzdrževati javni red in mir tudi v romskih naseljih, v bližini romskih naseljih, na drugih varnostno obremenjenih območjih in tukaj se je potrebno resno zamisliti. Torej, zakon, ki je pripravljen oziroma novela, ki je pripravljena, resnično temelji na prejšnjem predlogu, ki je bil dan v proceduro pod Vlado Marjana Šarca in ga je pripravila stroka. Torej, verjetno policija. Mi smo sledili pripombam Zakonodajno-pravne službe prejšnjim in tudi sedanjim in hkrati pravzaprav pokrili še tisti del, ki prej ni bil urejen, to pa so urejanja in postroj. Zaradi tega menim, da je predlog dober, da pokriva večino ali pa skoraj vse predvidljive, predvidljiva ravnanja, ki so družbi nevarna, seveda pa vedno bo obstajala, človeška domišljija pač nima meja, vedno obstajala možnost, da se najde neka druga vzel in se ponovno lahko stvari zapletejo. Pa vendar, zakonodaja in zakoni morajo biti živa tvorba, prvo je živo in se mora tudi temu ustrezno prilagajati. Kasneje se bom po odzivih Vlade odzval tudi nad pripombe, ki jih je Vlada dala, moram pa vseeno poudariti, da omenjeno novelo je podprl tako predsednik republike in pa seveda tudi večina veteranskih organizacij je pravzaprav dala apel, da naj se nekaj stori v zvezi s tem, mislim, da danes smo si vsi enotni tukaj, da taka ravnanja niso v redu, da je potrebno na nekaj narediti. Ravno zato smo šli v redni postopek, nismo šli v izredni, ampak v redni, da skupaj oblikujemo stvari in tukaj ne gre za prestiž, kdo je tisti, ki bo zakon vložil, ali je to opozicija ali je to koalicija, ampak da se resnično nevarna dejanja, ki se dogajajo v naši družbi, sankcionirajo, prepovedo in pravzaprav, da jih potem tudi več ni.

Toliko za enkrat. Hvala lepa.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Vlade? Prosim.

Lado Bradač

Seveda, predsedujoči. Hvala lepa za besedo.

Predlog spremembe zakona o javnem redu in miru na podoben način ureja del spremembe zakona kot smo ga že predlagali v času prejšnje Vlade, 26. 11. 2019. Ugotavljamo tudi, da so določene določbe prepisane oziroma tudi komentarji in obrazložitve povzete / nerazumljivo/ sprememb iz leta 2019. Žal pa v tem delu gre v bistvu za le povzetje dela zakona, ki v celoti v bistvu pušča vse ostale spremembe, ki pa so tudi pomembne. Razumem, da se osredotočimo in da se v bistvu ukvarjamo zgolj z delom problema, to je s problemom pojava teh vaških straž in Vard, vendar obstoječa zakonodaja že omogoča sankcioniranje le teh, zaradi tega so v preteklosti policisti že ukrepali zoper njih, organizirajo določene aktivnosti tudi danes. Mislim, da z neko določeno spremembo, tolmačenje posameznih členov lahko učinkovito ukrepamo, zato ni razloga, da bi hiteli in v bistvu izpustili vse tisto, kar je pomembno spremeniti pri Zakonu o javnem redu in miru, zgolj zaradi tega, da bi se ukvarjali z vardami.

Spremembe, ki so bile narejene pri tem predlogu, dodatno določajo le prepoved v primeru vzbujanja videza, da gre za policijsko ali vojaško silo. Menimo, da gre pri spremembi 11. člena Zakona o javnem redu in miru za neustrezno rešitev, ker se v dodanem tretjem odstavku predpisuje sankcija globe za namen vzbujanja videza, da se izvajajo naloge uradnih ali vojaških oseb, kar pa je težko dokazljivo, še zlasti takrat, kadar se policist sreča na terenu s posameznikom in mora potem kasneje v okviru prekrškovnega postopka dokazati, da je ta oseba imela namen vzbujati videz. Primerneje bi bilo tako, kot v prejšnjem predlogu, oblikovati dispozicijo kot prepoved na način, ki ne bo vseboval zahteve po naklepu, sploh ker predmetni predlog podrobno določa vrsto izjem, za katere prepovedi ne veljajo. V predlogu novele 11.a člena je nepotrebna podrobna opredelitev, da se prekršek stori na javnem ali zasebnem kraju. Zakaj? Ker do sedaj veljavni Zakon o javnem redu in miru že v prvem odstavku 1. člena podrobno določa in v 2. členu že opredeljuje pomen izraza zasebni prostor. Mislim, da se moramo zavedati tega pomena, kaj je zasebni prostor, kjer se pričakuje določena zasebnost, in kaj je javni kraj, kjer smo v bistvu deležniki vsi in so seveda tu določeni strožji pogoji in kriteriji; v zasebni prostor pa praviloma država ne posega oziroma le in z odredbami sodišč.

Z vidika določnosti kaznovalnega prava Vlada opozarja tudi na drugi odstavek novega 11.a člena zakona glede besedila »skupina«, ki nima podlage v obstoječem zakonu, saj je že iz opisa kršitve, torej zlorabe uniforme, s katero se vzbuja videz, da gre za policijo ali vojsko, jasno, da takšna kršitev ni povezana z vprašanjem, ali ima takšna skupina podlago v zakonu. Delovanje po zakonu s pooblastili za izvajanje javnih nalog imajo, na primer, gasilci, lovci ali pa nenazadnje novoustanovljeno Društvo za opazovanje narave, kjer so posamezniki postali naravovarstveni nadzorniki po Zakonu o ohranjanju narave in imajo v okviru teh predpisov pravico izvajati določene aktivnosti, predpisane so tudi njihove obveze. Torej tisti, ki imajo podlago, imajo vnaprej določena pooblastila in naloge in nima smisla opozarjati na te stvari, ker kdor nima zakonske podlage, seveda nikakor ne more izvajati teh pooblastil oziroma izvajati kakršnihkoli nalog – nobene naloge, če nima prej podlage v zakonu.

Vlada opozarja tudi na spregled določbe 24. člena Zakona o javnem redu in miru, ki ureja zaseg predmetov. Smiselno bi bilo namreč zaseči tudi maskirna oblačila in predmete, kot so simboli, grbi, zastave, da se tovrstni prekrški ne bi ponavljali. Če ne zasežemo teh predmetov, zaradi katerih so bili posamezniki vznemirjeni in lahko že v okviru obstoječe zakonodaje obvestijo policijo, da jih moti gibanje oseb, ki so oblečeni v uniformo in imajo oznake, grbe, ustvarjajo videz, da želijo nekaj narediti, in so ljudje zaradi tega vznemirjeni, prestrašeni. Potem pa po novih določbah Zakona o javnem redu in miru pride policija, pa tega ne sme zaseči – nesprejemljivo. Treba jim je odvzeti te predmete, saj so ravno s temi predmeti storili prekršek, in na način, če želimo celovito urediti, ne smemo spregledati določbe 24. člena Zakona o javnem redu in miru in urediti zaseg predmetov.

Predmetna novela tudi ne ponuja rešitve, kako preprečiti organiziranje in izvajanje urjenja pripadnikov varde v naravi. Organiziranje na zasebnih zemljiščih, kjer je dostop omejen, ker posamezniki ne moremo vstopati tja kadarkoli in kakorkoli, bo še vedno oteženo in na tem zasebnem kraju bo zelo težko izvajati določbe, kot so predpisane.

Zame osebno, ker se pač ukvarjam s sistemskimi stvarmi pri pripravi zakonodaje, pa novela zakona tudi ne ponuja celovite rešitve, kot je bila to v prejšnji različici, saj pušča nespremenjene predpisane sankcije globe v tolarjih za vse druge prekrške iz zakona, čeprav je Slovenija že 1. januarja 2007 vstopila v evrsko območje z uvedbo evra. Seveda smo takrat z zakonom s pretvorbo v bistvu pretvorili tolarske kazni. Žal so te kazni končale v centih, 33 cela centa, in policisti še danes preračunavajo te zneske, obračunavajo. In če že spreminjamo zakon, saj ga od leta 2007 nismo uspeli spremeniti, je seveda pričakovati, da bomo uredili vsaj to; prejšnja sprememba je to v celoti predvidevala. In upam, da bomo v bodoče prišli tudi do tega, da bomo končno enkrat rešili tudi policiste, da ne bodo več obračunavali kazni v teh centih.

Zato se Vlada strinja, da so določene spremembe na tem področju nuje in potrebne, vendar v bolj premišljeni in jasni opredelitvi zakonskih znakov prekrškov, ki v ureditev ne bo vnašala morebitnih dvomov, zlorab, razlogov, da se postopki vodijo naprej vse do Ustavnega sodišča, in predvsem da bodo policisti lahko nedvoumno in jasno ugotovili, kdaj gre za prekršek, ukrepali, zasegli predmete, izrekli kazen v evrih, v zaokroženem znesku. Zaradi tega menimo, da ustrezna rešitev, ki ureja le del problema, ni primerna, in bomo pripravili predlog sprememb, ki bodo vse to, kar sem naštel, tudi upoštevale, in jih poskušali predlagati v obravnavo.

Toliko z moje strani. Hvala lepa.

Hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Prosim.

Miroslava Palhantinger

Pozdravljeni! Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je izdala pisno mnenje in sestavni del tega mnenja so pripombe, ki se tičejo jasnosti, pomemben del teh pripomb pa je tudi opozorilo o pomenu spoštovanja načela določnosti in nujnosti jasnega razmejevanja med posameznimi oblikami kaznivih ravnanj, pa tudi med posameznimi oblikami določenega prekrška.

Mnenja ne bom podrobneje povzemala, ugotovila pa bi, da so predlagani amandmaji naše pripombe ustrezno upoštevali.

Hvala.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta? Prosim. Pa če se lahko predstavite z imenom, zaradi magnetograma.

Rajko Fajt

(Rajko Fajt, predsednik Komisije za državno ureditev.) Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane in spoštovani, lepo pozdravljeni!

Komisija Državnega sveta za državno ureditev je predlog zakona obravnavala na seji 26. 8. 2020. Na podlagi pojasnil tako s strani predlagatelja kot s strani predstavnikov Vlade se je izoblikovalo večinsko mnenje, da se predloga zakona ne podpre. Na eni strani je bilo izpostavljeno, da je glede na problematiko nujno začeti postopke urejanja tega vprašanja in da je razumljivo, da je na začetku zakonodajnega postopka odprtih še veliko vprašanj, ki se lahko s sodelovanjem vseh strani uspešno uredijo. Člani komisije so prav tako poudarili, da Vlada predloga zakona ne podpira, ker meni, da je treba področje urediti celovito in natančno, in s tem stališčem se je nato strinjala večina članov komisije.

Komisija se je strinjala, da je treba področje pojavljanja različnih vaških straž in vard po Sloveniji urediti, saj njihovo pojavljanje na terenu med občani sproža nelagodje. Na komisiji so v razpravi sodelovali tudi predstavniki slovenske štajerske varde, ki so sicer izrazili nestrinjanje s tem, da niso povabljeni k razpravi o zakonodaji, ki se nanaša nanje.

Glede na različna stališča glede reševanja posameznih vprašanj v predlogu zakona predlagatelja in predstavnika Vlade je komisija pozvala k čimprejšnji celoviti rešitvi problematike in pozdravila napoved predstavnika Vlade, da bi bil lahko nov vladni predlog zakona v parlamentarni proceduri že pred koncem leta.

Hvala lepa.

Hvala.

Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih členih.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu je bil vložen amandma več poslanskih skupin. Za razpravo je že več prijavljenih. Najprej dobi besedo predlagatelj. Prosim.

Torej, želel bi se odzvati na izvajanje predstavnika Vlade oziroma policije oziroma ministrstva, direktorja direktorata, pa tudi Zakonodajno-pravne službe. Malce so me najprej spodbudile k razmišljanju besede, da obstoječa zakonodaja na nek način nekaj že ureja, kar se tiče te problematike. Najprej bi vam povedal, da je policija v obdobju šestih mesecev oziroma od 6. septembra 2019 do 28. maja 2020 izvedla naslednje postopke: zasegla 8 kosov orožja Airsoft, ki jih je kasneje vrnila lastnikom; zoper enega kršitelja je uvedla prekrškovni postopek po 23. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru zaradi lažne naznanitve prekrška; v času trajanja odloka Vlade, torej covid-19, je podala 14 predlogov pristojnemu prekrškovnemu organu, torej zdravstvenemu inšpektoratu; podala dve kazenski ovadbi s 16 poročili, dopolnitev kazenske ovadbe, in 11 poročil po desetem odstavku 148. člena ZKP, deseti odstavek 148. člena ZKP govori o tem, da ni podlage za kazensko ovadbo, to pomeni, da ne gre za kaznivo dejanje, torej sta bili podani dve kazenski ovadbi.

V primeru dogodka na Policijski postaji Slovenska Bistrica, kamor je prišlo ca 50 vardistov na čelu z njihovim vodjem, je policija preiskovala sum storitve kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki prepreči uradno dejanje uradni osebi, vendar se je pristojno Okrožno državno tožilstvo v Mariboru opredelilo, da v tem primeru ni šlo za kaznivo dejanje. Po zbranih obvestilih je policija podala poročilo tožilstvu v proučitev in nadaljnje odločanje. Kršitev s področja javnega reda in miru ter zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja pa ni bilo ugotovljenih; to je napisano v izjavi ministra Hojsa. Kdor si je ogledal posnetek na Policijski postaji Slovenska Bistrica, predvsem pa tisti, ki malce poznajo prekrške, lahko ugotovijo, da sta bila tam podana najmanj dva prekrška s področja Zakona o varstvu javnega reda in miru, to je nedostojno vedenje na javnem kraju in nedostojno vedenje zoper uradno osebo, kar pomeni kričanje na javnem kraju in kričanje na pooblaščeno uradno osebo; nenazadnje so bile izrečene besede, da laže, to pomeni, da je lažnivec in gre tudi za žalitev, in tu ukrepa ni bilo. V zvezi s tem sem postavil poslansko vprašanje, zakaj niso odkrili oziroma začeli s tema dvema prekrškoma, in so povedali, kar je pravilno, da so v zvezi s tem najprej zbirali obvestila v zvezi kaznivih dejanj in da če ne bo šlo za kaznivo dejanje, bodo uvedli tudi predloge zoper te prekrške po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. To je pravilno, ampak na podlagi vsega tega, kar sem do sedaj povedal, lahko ugotovimo, da če ne bi imeli teh ukrepov covida, potem pravzaprav niti ne bi mogli… Dve kazenski ovadbi, en predlog zaradi lažne naznanitve prekrška, in to je pravzaprav tudi vse. In ne moremo reči, da obstoječa zakonodaja delno že ureja to. Nenazadnje, kot je bilo izpostavljeno, pa bom tudi v nadaljevanju povedal, je policija zasegla kose tega Airsoft orožja in so jih kasneje vrnili, ker pač ni bilo… ne vem, verjetno bo sam kasneje razložil.

Torej, naj se odzovem najprej na pripombo predstavnika MNZ, in sicer, da je problematika dokazovanja direktnega naklepa za storitev prekrška, ki je v praksi težko dokazljivo, torej gre za tako imenovani namen vzbujanja videza, da se izvajajo določene naloge. Lahko povem naslednje - kako drugače dokazovati prekršek kot z naklepom. To dejanje v praksi ne more biti storjeno iz malomarnosti oziroma lahko je, vendar bo potem zajemalo tudi vsa tista ravnanja, ki niso problematična in jih ne želimo urejati. V teh skupinah pravzaprav jasno izražajo namen izvajanja svojih aktivnosti, in to ne bi smel biti velik problem, seveda pa je na policistih, da bodo ustrezno zbrali dovolj dokazov in obvestil, ki bodo lahko to potrdila; brez tega bi lahko bila zadeva tudi sporna. Pa vendar smo potem šli v spremembo in tu sledili v amandmaju, če lahko opozorim, da ni več namen vzbujanja videza, temveč da kdor nosi, razkazuje ali uporablja predmete iz prejšnjega odstavka na način, ki vzbuja videz, smo popravili in mislim, da tukaj je potem tudi ta pripomba, ki jo je predstavnik ministrstva dal, utemeljena. Pripomba je bila dana, ki je sicer ni izpostavil, tudi v pisnem jo pa imate, kako naj bi komercialni namen urejal področje uporabe uniform. Torej gre za izjeme. Izraz komercialni namen, pravzaprav gre za reklame in podobne aktivnosti, ki so točno tako tudi opredeljene v 40. členu Zakona o organiziranosti in delu policije, v četrtem odstavku, ki govori, da izposoja uporabo uniforme, tehničnih sredstev policije, simbolov policije za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, humanitarne, reklamne in druge komercialne namene dovoli generalni direktor policije glede na operativne zmožnosti policije, namen, uporabo, itn. Verjetno je zadeva tudi podobno urejena na Ministrstvu za obrambo. Zanimivo je, da na tem Ministrstvu za obrambo pravijo, da nošenje najrazličnejših vojaških uniform, starih ali novih ni sporna, če civilne osebe nosijo uniformo ali dele uniforme brez oznak pripadnosti in drugih oznak, ki se uporabljajo v Slovenski vojski, to dejanje ni določeno kot prekršek, še dodajajo na MORS in pravijo, da bo ob morebitnih kršitvah v prihodnje inšpektorat ukrepal skladno s svojimi pristojnostmi.

Naslednja pripomba, da je bila nepotrebna podrobna opredelite na javnem in zasebnem kraju. V enem delu se to mnenje Vlade nanaša, da je presplošno, v drugem delu, da je nepotrebno podrobno urejanje, torej jaz ne vem, jaz imam občutek, ko prebiram to mnenje, da ne gre za to, da je zakon slab ali pa, da ni ustrezno pripravljen, da ni ustreznih rešitev, ampak gre pravzaprav za to kako najti neke stvari, da ta zakon ne bi bil sprejet. Potem pripomba, da ni točno določeno pri kom konkretno naj bi kršitev vzbujal videz oziroma dajal občutek, da je oseba oblečena v maskirna oblačila. Poglejte, dikcija predlaganega člena govori, da kdor nosi maskirna oblačila, uniformo ali oblačila podobna uniformi ali uradnih ali vojaških oseb in s svojim obnašanjem, ravnanjem in gibanjem, zadolževanjem na določenem javnem ali zasebnem kraju ali z uporabo opreme vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb. Namen tega zakona oziroma te novele je uresničevanje pravic ljudi do varnosti in dostojanstva pred dejanji, ki ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti državnih organov, nosilcev javnih pooblastil. Zato vas vprašam, kdo pa je pravzaprav bolj kompetenten, da ugotovi, da nekdo zbuja videz, da izvaja naloge uradne ali vojaške osebe kot tisti, ki to tudi v resnici mora in sme opravljati, torej policisti, vojaki. Zakonita prisila je monopol države in nihče druge ne more imeti pravice do uporabe prisile kot državni organ, ki ima za to mandat. Zato je namen te novele s to določbo dosežen, kajti državni organ mora skrbeti za pravice ljudi do varnosti in to z varovanjem pred dejanji, ki ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. In povem vam, žalostna je tista država, ki za takšna dejanja, ki ogrožajo državo samo, ker jim nekdo poskuša vzeti monopol prisile, potrebuje prijavo in vznemirjanje nekega malega človeka, ki se mora namesto nje izpostaviti, braniti državo, z lastnimi resursi, med tem, ko ima država na voljo za takšne in podobne primere svoje resurse, če hočete, strokovnjake in tudi organe. Žalostna je taka država.

Torej, v 11.a členu je bila pripomba, ki govori o temu, to je v dikciji, da nekdo zbuja videz policijske ali vojaške sile, ki nima podlage za delovanje v zakonu, da je to nepotrebno. Poglejte, saj morda je res nepotrebno, vendar ni nezakonito in ni narobe. Ne gre tukaj zgolj za uniformo, ki je uniforma policija ali Slovenske vojske, gre tudi za maskirna oblačila ali oblačila podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb, ki bi lahko dajala tak videz. Gre v bistvu za dodatno varovalko, ki preprečuje, da se ureja skupine, ki jih s tem, s to novelo ne želimo zajeti oziroma urediti.

Kar se tiče zasega predmetov. Poglejte, kaj storiti s predmeti, ki so po videzu podobni orožju. Seveda se lahko dosežejo. Vse kršitve po 11. členu so že zdaj določene, da se jih lahko zaseže. Kar pa se tiče 11.a člena, pa se tudi lahko zaseže po Zakonu o prekrških, vendar takrat seveda ne bo moč izpeljati hitrega postopka, ampak se bo zadeva morala odviti na sodišču za prekrške. In vas vprašam, glede na tudi, da gre tudi za prekrške, ki so težje narave, je pravzaprav prav, ne da to izvaja prekrškovni organ, policija, ampak da se to preseli na sodišče kjer se bo enostavno takrat lahko potem ocenilo vse ali so bili podani elementi prekrška ali morda niso bili podani elementi prekrška in sodišče za prekrške bo tudi v tem primeru potem lahko izreklo ukrep, odvzem predmetov. Po Zakonu o prekrških je to mogoče pravzaprav vsakokrat.

Glede na pripombo, da novela ne predvideva preprečevanje organizirano izvajanje urejanja pripadnikov Varde v naravi. Ravno ta predvidevanja, pravzaprav novela predvideva ta urejanja na način in sicer, da skupina najmanj dveh oseb, ki nosi maskirna oblačila, uniformo ali oblačila podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb in s svojim obnašanjem, z gibanjem, ravnanjem in zadrževanjem na določenem javnem ali zasebnem kraju in z uporabo simbolov, grbov, zastav ali z ustvarjanjem vtisa hierarhične ureditve skupine ali z uporabo vozil na katerih so nameščene prepoznavne oznake ali z uporabo opreme in pripomočkov, zbuja videz, da gre za policijsko in vojaško silo. Naloge policije so opredeljene v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Urjenje samo struktur policije ali vojsko ni pravzaprav uradna naloga v direktnem smislu in zato je potrebno na nek način bilo urediti tudi to. Seveda takšna urejanja, ki se izvajajo tako na javnem ali zasebnem prostoru, lahko vzbujajo videz, da gre za policijsko ali vojaško silo. Ne gre samo za urejanja, gre tudi za postroje, razne postroje. Vsi poznamo zgodbo pred predsedniško palačo in vstop v predsedniško palačo. Torej urejanja, ki jih izvajajo pripadniki Varde, ne glede na to, da se izvajajo na javnem ali zasebnem kraju, vsekakor vzbujajo videz, da gre za policijsko ali vojaško silo in to ravno to določa ta novela.

Kar se tiče glob v tolarjih. To drži. Nismo pripravili sprememb, vendar vam vprašam ali pa, vam polagam na dušo naslednje, če vse Vlade od leta 2007 do danes niso zmogle toliko energije, da bi to pripravile, potem pričakujete od enega poslanca Bakovića, da bo to naredil pa pripravil. Poglejte, imeli ste pisan čas ves čas, to je lahko naredila, predlog dala tako minister za notranje zadeve kot Vlada kot katerakoli že in katerikoli že, pa tega niste naredili, glede na to, da je situacija kar se tiče problematike paravojaških skupin oziroma skupin, ki poskušajo prevzeti monopol prisile, je neumestno in je potrebno urediti to. Seveda boste imeli tudi v naprej pisan čas, da boste lahko spremenili. Nenazadnje morda tudi kakšno vašo pripombo opredelili na našo novelo. Torej, očitek da s to novelo zakona dejansko nismo zajeli vse vidike problematike in torej le delno lahko omejujejo neka ravnanja, ki so družbi nevarna, vam povem naslednje. Nikoli ne bo mogoče v celoti in popolnoma predvideti vse nevarnih pojavnih oblik, ki bi jih zakonodaja lahko predvidevala. Vedno se bodo pojavljale nove in nove oblike, ki bodo problematične in družbi nevarne, zato pa so pravne norme, če želite, zato je zakonodaja živa tvorba, ki se mora pač / nerazumljivo/ hitro in učinkovito odzivati na takšne pojave. Res je predsednik Vlade, gospod Janez Janša, v članku za STA, 15. 6., letos dejal, da pristojni organi imajo vsa potrebna pooblastila, da ukrepajo tako v primerih, bi rekel, tako imenovanih Vard kot tudi drugih podobnih primerih, Janša, torej premier je prepričan, da aktivnost, ki jih izvaja Varda, vključno s poniževanjem policije v Slovenski Bistrici, v ormalni demokratični družbi nimajo mesta. In tukaj povem, da nimamo dovolj vzvodov in zato so te spremembe premišljene, jasno opredeljene in kar sem pojasnil skozi te odzive in to mnenje in menim, da je novela dobro pripravljena. Temelji na izkušnjah operativnega dela tistih, ki se vsakodnevno srečujejo s tem zakonom na način, da ga izvajajo. In pravzaprav to je tisto kar je najbolj potrebno. Seveda so možne tudi izboljšave, zaradi česar vabim vse, ki se zavedajo, da je zakonodaja pomembna, da pridejo z določenimi predlogi še na dan. Poglejte, še enkrat bi rad poudaril naslednje. Prejšnji predlog, ki ni bil sprejet, zanimivo, podprl ga je pa Državni svet takrat, tega ki je izboljšan s tem, da smo, bom rekel, upoštevali vse pripombe Zakonodajno-pravne službe, upoštevali tudi mnenje Vlade v zvezi naklepa, je pa problematičen. Zato se mi zdi malo zastrašujoče, da pravzaprav je prejšnji zakon, ki ga je pripravila stroka, sedaj problematičen. In če je to odraz temu, da se je zamenjala politika oziroma politični pol, me skrbi. In še enkrat apeliram na vse, da tukaj ni zdaj pomembno ali je neka novela vložila opozicija, koalicija ali kdorkoli, vsi se strinjamo, da zadeva je problematična, in da jo je potrebno urediti. Od 2018 se ni zgodilo nič. To je drugi poizkus, da bi zadevo uredili in samo na vas je, da to omogočite ali onemogočite.

Hvala lepa.