Lep dober dan. Vse članice in člane odbora ter vabljene lepo pozdravljam in pričenjam 23. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Članice in člane opozarjam, da je možno glasovati le z glasovalnimi karticami.

Prehajamo na 1. - in edino - TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRGOVINI (ZT-1B), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1156-VIII. Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Luka Mesec.

Državni zbor je na 17. redni seji 27. maja sprejel sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. K obravnavi te točke so bili vabljeni veliko ljudi in predstavnikov, zato jih ne bom posebej bral, ker so objavljeni.

Kot gradivo ste prejeli: mnenje Zakonodajno-pravne službe; mnenje Vlade; mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance; dopis, ki vsebuje osebne podatke in ste ga prejeli v varnostni predal UDIS; ter številne dopise, stališča in pripombe ostalih deležnikov, ki so vsi objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora in jih je naštetih na dveh straneh, zato ne bom to bral.

Rok za vlaganje amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen. V poslovniškem roku so amandmaje vložili: Poslanska skupina SAB k 1. členu 11. junija; Poslanska skupina SNS k 1. in 3. členu 24. junija s spremembo 14. julija; Poslanska skupina SNS k naslovu poglavja Končna določba 14. julija; Poslanske skupine Levica, LMŠ, SD, SAB in poslanec Robert Polnar k 1. členu 14. julija; Poslanski skupini SMC in SDS k 1. členu, k naslovu Končna določba in k 3. členu; in poslanska skupina SAB je umaknila amandma k 1. členu včeraj oziroma danes, pardon.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona? (Da.)

Kolega Luka Mesec, izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav.

Za uvod bi rekel, da me veseli, da smo po 17 letih od referenduma prišli do rešitve in do uskladitve, za katero mislim, da lahko stojimo vsi, za katero nam je pisno ali pa ustno že dalo zagotovitve 46 poslank in poslancev, da jo podpirajo.

V tem zakonu z amandmajem, ki ga predlagamo predlagatelji, smo oblikovali rešitev, ki je dobra za obe strani. Po eni strani bodo lahko delavke in delavci ob nedeljah doma praktično v kompletu, ker so izjeme določene zelo razumno, skromno. Namreč odprte bodo lahko trgovine na bencinskih servisih, avtobusnih postajah, železniških postajah, bolnišnicah, letališčih in pa po novem tudi na javnem pomorskem potniškem terminalu, na mejnih območjih in pa trgovine, manjše od 200 kvadratnih metrov, v katerih ne delajo zaposleni, ampak delajo podjetniki sami, torej nosilci dejavnosti, s.p.-ji, direktorji, prokuristi d.o.o.-jev in tako naprej. Tako smo, kot rečeno, oblikovali rešitev, da bodo delavci in delavke doma, bodo lahko užili nedeljo kot dela prost dan. Če bo nek podjetnik lastnik manjše trgovine ali pa najemnik manjše trgovine na podeželju v turističnem kraju, v mestnem središču, kjerkoli, želel imeti trgovino ob nedeljah odprto, pa bo to lahko storil v kolikor bo v nedeljo zagotovil, da ne delajo delavci, ampak delajo zastopniki tega podjetja. Na ta način, kot rečeno, omogočamo praktično vsem 30 tisoč delavkam in delavcem v trgovini, da so doma, po drugi strani pa omogočamo preživetje malih trgovin po Sloveniji. Tako, da mislim, da je to optimalna rešitev, ki je v nobenem poskusu regulacije trgovinske dejavnosti do sedaj noben predlagatelj še ni predlagal. Mi smo jo oblikovali po švicarskem zgledu, kjer imajo izjeme zelo podobno določene, kot smo jih določili mi.

Skratka predlagam, da to rešitev podprete, ker bomo s tem udejanjili ne samo voljo, izraženo pred 17 leti na referendumu, ampak v prvi vrsti voljo delavk in delavcev v trgovinah. Prejeli ste vsi številna pisma. Če ste jih brali, ste lahko, delavke in delavci so danes tudi z nami, tako da nebi preveč govoril o njihovem imenu, bi pa povzel njihovo glavno sporočilo, ki je: v kolikor delamo ob nedeljah, od tega dneva nimamo nič; če smo prosti nek dan med tednom, to pomeni, da smo prosti na dan, ko so ostali družinski člani bodisi v službi, bodisi v šoli in ne moremo užiti tega dneva, niti pod razno ne, tako kakovostno, kot bi lahko užili prosto nedeljo, ki je v našem redu tisti dan, ko bi morali biti dela prosti in ki je namenjen predvsem počitku, sprostitvi, družinskemu življenju, izletom. Hkrati pa ne podpirajo tega samo delavke in delavci, ampak zaprtje trgovin ob nedeljah uživa praktično plebiscitarno podporo javnosti. Ne bom se skliceval samo na referendum. Vsi, ki ste spremljali zadnje raziskave javnega mnenja, ste videli, da 80, celo 87 % ljudi podpira zaprtje trgovin ob nedeljah. Skratka imamo jasno izraženo voljo ljudstva na referendumu, imamo jasno izraženo podporo zaposlenih - ne glede na to ali so raziskave delali sindikati ali so jih delali delodajalci, so prišli do podobnih zaključkov – in imamo zelo jasno izraženo podporo javnosti. Mislim, da imamo rešitev, ki je optimalna za obe strani, tako za podjetnike na eni strani kot za delavke in delavce na drugi, in ki nima v sebi nikakršnih ustavnih spornosti, neenakih, neustavnih razlikovanj med trgovinami.

Tako, da seveda smo pripravljeni danes odgovarjati na vsa vaša vprašanja, si pa seveda obetamo predvsem dobre in konstruktivne razprave in pa, da po 17 letih to zgodbo zapremo.

Hvala.

Hvala, kolega Mesec.

Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Helena Rus? (Da.)

Izvolite.

Hvala za besedo.

Naša služba je podala na predlog zakona pisno mnenje, ki ga nebi v celoti povzemala.

V mnenju smo izpostavili, da bi bilo treba interese potrošnikov dodatno utemeljiti in pojasniti ali bodo njihovi interesi po preskrbi zadovoljivo uresničeni glede na to, da je od referenduma leta 2003 preteklo že kar nekaj let. Prav tako bi bilo treba z vidika morebitne arbitrarnosti dodatno utemeljiti, na podlagi katerih podatkov predlagatelj ugotavlja, da ni prišlo do bistvenih sprememb glede na velikost prodajalen na posebnih lokacijah glede na leto 2005. Menimo pa tudi, da bi bilo treba zaradi pravne varnosti določiti prehodno obdobje in tako omogočiti trgovcem dovolj časa za prilagoditev svojega poslovanja.

Zdaj se bi pa še na kratko opredelila do vloženih amandmajev, kjer imamo z vidika pristojnosti naše službe pripombe oziroma pomisleke.

Glede amandmaja Poslanske skupine SMC in SDS bi zvezi s četrtim odstavkom, ki določa izjeme za prodajalne na posebnih lokacijah, opozorila, da je Ustavno sodišče v odločbi iz leta 2005 zapisalo, da je omejitev prodajne površine na posebnih lokacijah nujna ne le zaradi preprečevanja zlorab, ampak tudi zaradi zagotavljanja načela enakosti. Potem glede šestega odstavka, ki določa izjemo za prodajalne s površino do 200 kvadratov, bi bilo po našem mnenju potrebno dodatno utemeljiti z vidika načela enakosti in pa prav tako z vidika morebitne arbitrarnosti dodatno utemeljiti 200 kvadratnih metrov. V zvezi z sedmim odstavkom, kjer se določa, da se vozne površine na bencinskih servisih ne vštevajo v prodajni prostor, bi bilo treba pojasniti, zakaj se to določa, glede na to, da velikost prodajaln na posebnih lokacijah na bencinskih servisih ni omejena.

Glede amandmaja Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke pa glede v prvi alineji četrtega odstavka ugotavljamo, da se odprtje prodajaln na bencinskih servisih, ki niso na avtocestah in hitrih cestah, da je vezano na neko negotovo dejstvo in položaj v zakonu ni dovolj jasen. Prav tako pa bi bilo treba z vidika morebitne arbitrarnosti pojasniti oziroma dodatno utemeljiti posamezne pojme, na primer 500 kvadratnih metrov površine, 1,5 kilometra oddaljenosti od centra mesta.

To je zaenkrat to. Hvala.

Hvala lepa.

Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, državni sekretar gospod Simon Zajc? (Da.)

Izvolite.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Poslanke in poslanci, ostali vabljeni lepo pozdravljeni.

Vlada Republike Slovenije je v zvezi s predlogom novele Zakona o trgovini, ki ga je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mesecem predložila v obravnavo Državnemu zboru v obravnavo 12. maja 2020, sprejela mnenje, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, predvsem zaradi posledic predlaganega zaprtja na gospodarske subjekte na področju trgovinske in drugih z njo povezanih dejavnosti ter posledično seveda tudi na zaposlenost.

Gospodarske razmere, ki se napovedujejo za prihodnje mesece, terjajo predvsem tehten premislek o tem, kako ohranjati delovna mesta in kako spodbujati nova. V tem trenutku je torej, po naši oceni, ključno zagotoviti ponovni zagon gospodarstva. Predlog nedeljskega zaprtja trgovin je v okviru prve obravnave predloga novele zakona v Državnem zboru prejel podporo 65 poslancev, 12 poslank in poslancev in glasovalo proti. Predlog pa je nato obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet, ki ni sprejel skupnega stališča, saj vse sindikalne centrale članice Ekonomsko-socialnega sveta v celoti podpirajo predlog novele, medtem ko delodajalske organizacije predloga novele zakona ne podpirajo in so pozivale k socialnemu dialogu. Predlog novele zakona je dne 23. 6. obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in predloga zakona ne podpira, saj po mnenju večine predlagana zakonska rešitev ni ustrezna, zato po njihovem velja pozvati k socialnem dialogu na bipartitni ravni, ki bo vodil k pogajanjem za spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine.

Zavedamo se, da predlog zakona odgovarja na razumljive in upravičene pozive zaposlenih v trgovini, ki sodijo med tiste skupine, ki so bile v času epidemije najbolj izpostavljene, vendar je vprašanje ali je Zakon o trgovini tudi glede na dosedanje izkušnje s podobnimi zakonskimi predlogi za zaprtje prodajaln ob nedeljah ustrezno mesto za reševanje problematike delovnega časa zaposlenih v trgovinski dejavnosti. Prvi poskus zaprtja prodajaln ob nedeljah iz leta 2004, kjer je zakonodajalec obratovalni čas uredil skladno z izraženo voljo ljudstva na referendumu, se je zaključil s presojo zakona na Ustavnem sodišču, zadržanjem izvajanja zakona, odločitvijo sodišča, da je zakonodajalec površino prodajaln na posebnih lokacijah, ki je znašala 80 kvadratnih metrov, določil arbitrarno, kar je v neskladju z načeli pravne države ter sprejetjem novele Zakona o trgovini. Istega leta so nato sindikati in delodajalci dosegli dogovor, ki se je nanašal na ureditev delovnega časa.

Prodajni prostor prodajaln, ki bi kot izjeme lahko obratovale tudi ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih, je v trenutnem predlogu novele omejen na 200 kvadratnih metrov, pri čemer se predlagatelj sklicuje na analizo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V tej analizi je ministrstvo že leta 2005, torej 15 let nazaj, ugotovilo, da je v povprečju 83,8 % prodajaln v Sloveniji manjših od 200 kvadratnih metrov in da njihova površina obsega 32 % celotne prodajne površine v Sloveniji. Kot je opozorila že Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, predlagatelj v obrazložitvi ni pojasnil in utemeljil, na podlagi katerih podatkov oziroma analiz ugotavlja, da od leta 2005 do danes ni prišlo do bistvenih sprememb glede velikosti prodajaln na posebnih lokacijah, navad potrošnikov oziroma drugih okoliščin, ki bi predstavljale razlog, da se omejena površina določi v drugačni izmeri, kot je tedaj v napotilu zakonodajalcu navedlo tudi Ustavno sodišče.

Naslednji poskus zakonskega zaprtja prodajaln ob nedeljah in dela prostih dnevih je bil leta 2017, ki mu je sledil nov dogovor socialnih partnerjev v obliki trenutno veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki velja vse do konca leta 2022. Ta nedeljsko delo v trgovini omejuje na največ 20 nedelj v letu, ob praznikih pa so delavci, razen izjem, prosti. Kolektivna pogodba določa tudi kategorije delavec, katerim trgovci dela ob nedeljah in praznikih ne smejo naložiti.

V zvezi z uvodoma omenjenimi posledicami za gospodarstvo je potrebno poudariti tudi vidik, ki je bil doslej v javni razpravi precej spregledan. In sicer, da se predlog novele ne nanaša le na zaprtje prodajaln velikih trgovski družb, ampak da bo prepoved nedeljskega dela obratovanja veljala tudi za vse samostojne podjetnike, posameznike ter mikro in majhna gospodarske družbe na področju trgovinske dejavnosti, kar se zdaj z amandmaji sicer ureja. Mnogi od njih so za razliko od velikih trgovcev precej bolj odvisni od nedeljskega in prazničnega prometa, na kar so ministrstvo številni mali trgovci opozarjali v zadnjem času, ko so prodajalne z izjemo bencinskih servisov in lekarn ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte na podlagi odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji.

Poleg malih prodajaln na podeželju so od nedeljskega in prazničnega prometa zelo odvisne tudi majhne prodajalne v turističnih krajih, saj je delež turistov vključno z dnevnimi obiskovalci ob teh dneh še posebej visok. Zaradi novih razmer, v katerih se je znašel svetovni turizem, bodo v letošnjem letu in morda tudi še kakšno od naslednjih let ponudniki v veliki meri odvisni od domačih dnevnih gostov, ki turistične destinacije večinoma obiskujejo za konec tedna in ob drugih dela prostih dneh. Poleg ponudnikov blaga in storitev v turističnih krajih so se zaradi epidemije novega koronavirusa v težkem položaju znašle tudi prodajalne, ki poslujejo na področju mejnih prehodov. Tudi za te prodajalne, ki ob nedeljah in dela prostih dnevih ustvarijo pomemben delež prihodkov, bi zaprtje ob nedeljah in praznikih predstavljalo velik dodatni udarec, kar, kolikor razumem, se tudi zdaj ureja z amandmajem.

Pri odločanju o tem, da se trgovcem prepove prodaja ob nedeljah in dneva prostih dnevih, je torej treba upoštevati celotno sliko slovenske trgovine, katerih 10-procentni delež predstavljajo tudi majhni trgovci, ki jih bo, tudi po izkušnjah s podobnimi ukrepi iz tujine, zaprtje ob nedeljah in dela prostih dnevih najbolj prizadelo.

Glede na vse navedeno je Vlada Republike Slovenije mnenja, da je socialni dialog najprimernejši način za iskanje novih rešitev, ki bodo dobre tako za delavce kot za slovensko gospodarstvo.

Hvala.

Hvala, gospod državni sekretar.

Ali želi besedo predstavnica Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, mag. Marija Lah? (Da.)

Izvolite.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav poslancem in pa seveda vsem ostalim prisotnim v dvorani.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 36. seji 23. junija 2020 obravnavala predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev Levice, s prvopodpisanim Luko Mesecem, ki je svetnikom tudi na seji predlog zakona oziroma sprememb predstavil.

Komisija je bila na seji prav tako seznanjena z mnenjem Vlade Republike Slovenije, ki predloga zakona ne podpira, saj meni, da trenutne razmere v gospodarstvu, ki jih v veliki meri določajo posledice epidemije, niso primerne za sprejem predlaganih sprememb zakona. Z začasno prepovedjo obratovanja prodajaln po razglasitvi epidemije so se zaradi upada potrošnje prihodi v trgovinski dejavnosti pomembno zmanjšali, kar bo imeli posledico tudi na raven zaposlovanja. Bolj kot predlog za spreminjanje zakona je za reševanje vprašanj, ki jih naslavlja novela zakona, primernejši pristop socialni dialog, na podlagi katerega sta že v preteklosti delodajalska in sindikalna stran dosegli dogovore, ki so odpravili sporna vprašanja in približali interese obeh partnerjev v pogajanjih ter seveda tudi zadovoljili potrošnike.

V razpravi so državni svetniki izpostavili predvsem naslednje poudarke. Prvič, neprimerno obdobje za kakršnekoli tovrstne spremembe, saj se celotno gospodarstvo sooča s problemi zmanjšanja obsega poslovanja, povečuje se število brezposelnih, skratka gospodarstvo je v krizi. Svetniki so bili mnenja, da so v tem trenutku potrebni ukrepi za ponovno oživitev gospodarstva in da je primarna naloga vseh deležnikov, torej tako gospodarstva kot zakonodajne veje oblasti in ostale politike, da vse svoje mislim, ideje in aktivnosti usmeri v oživitev gospodarstva, ne pa v slabšanje pogojev za poslovanje gospodarskih družb. Drugi sklop se nanaša na ekonomske posledice v trgovini, ki bi jih sprejetje zakona imelo za posledico.

In sicer zmanjšanje prihodkov, posledično seveda zmanjšanje priliva v proračun iz naslova davka na dodano vrednost, takole ocenjeno za dva- do trimesečno kritje čakanja na delo, kar je danes, se že kaže kot problem zaradi pomanjkanja sredstev, posledično zmanjšanje števila zaposlenih, posledično odliv kupne moči v tujino in pa, kar je prav danes na plačilni dan tudi vidno, zmanjšanje plač zaposlenih v trgovini. Današnji plačilni dan je namreč za slovenske trgovce prvi dan, ko na svojih plačilnih listih ne bodo dobili niti kriznega dodatka niti dodatka za nedeljsko delo. Svetniki so bili mnenja, da urejanje obratovalnega časa posameznih gospodarskih dejavnosti po zakonski poti ni primerno, saj bi lahko le-to postalo model tudi za druge dejavnosti, ne pa samo, kot je v tem primeru, za trgovinsko dejavnosti. Prav tako so bili svetniki seznanjeni tudi s ključnimi elementi kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki je pred dvema letoma uredila prav področje nedeljskega in prazničnega dela in po kateri sme zaposleni v trgovini ob nedeljah delati največ 20 nedelj v letu z izjemami, namreč ne smejo pa ob nedeljah matere z otroci do treh let starosti in pa starši tistih otrok, ki so bolni. Prav tako so trgovine zaprte oziroma trgovci ne delajo na petnajst praznikov, ki so v kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine tudi taksativno našteti, na novo pa so bili pri takratnem urejanju tudi določeni dodatki za nedeljsko delo, ki so v primerjavi z drugimi dejavnostmi v trgovini najvišji.

V razpravi je tako prevladalo mnenje, da predlagana zakonska rešitev ni ustrezna ter da velja pozvati k socialnemu dialogu na bipartitni ravni, ki bo vodil k pogajanjem za spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine.

Komisija predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini ni podprla.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj dajem besedo še vabljenim na sejo.

A, želi besedo predlagatelj? (Da.)

Izvoli.

Prosim, hvala.

Zdaj te katastrofične napovedi smo poslušali že na Državnem svetu. Mislim, da poročilo tudi ni bilo zares korektno, ker niso bili vsi državni svetniki, ampak so bili proti v prvi vrsti predstavniki trgovinske zbornice in kapitala, medtem ko je bila sindikalna stran naklonjena zakonu, kar lahko vidite tudi iz številnih sporočil podpore, ki smo jih dobili predse. Podpirajo ta zakon ne samo sindikati delavcev trgovine, pač pa tudi sindikati javnega sektorja, sindikati gasilstva, sindikati gostinstva, sindikati turizma, sindikati industrije in tako dalje. Skratka na delavski strani obstaja praktično plebiscitarna podpora temu zakonu.

Drugič. Ko govorimo o katastrofičnih napovedih, je treba vedeti troje. Prvo je, da je trgovinska dejavnost ena izmed najbolj profitabilnih v Sloveniji. Redkokatera dejavnost dosega dvomestne številke donosnosti, v trgovini marsikatero podjetje to dosega. Lani so trgovine v Sloveniji kumulativno ustvarile kar eno milijardo evrov dobička pred davki in ta dobiček iz leta v leto narašča - saj zato se nenazadnje v Sloveniji znova in znova odpirajo novi trgovski centri, nazadnje Aleja na Celovški cesti, mislim, da ste jo že vsi videli, v Ljubljani, ki je neke vrste nov BTC. To je visoko-profitabilna dejavnost, sicer pač tega ne bi odpirali, investitorji nebi investirali vanjo. Skratka mislim, da ni popolnoma nobenih razlogov za bojazen glede prihodnosti slovenske trgovinske dejavnosti in da so tudi te napovedi glede odpuščanj in tako naprej več ali manj izvite iz trte.

Prvič, da se bo kupna moč odlila v tujino. Taka izjava je ustvarjena na pričakovanju, da ljudje tako nujno potrebujejo nakupovanje ob nedeljah, da če bodo trgovine ob nedeljah zaprte, se bodo pa zapeljali v Italijo, da bodo tam nakupovali. Mislim, da lahko na prste ene roke preštejete ljudi, kise bodo, ne vem, iz Maribora ali pa iz kakšnega drugega dela Slovenija zapeljali v Italijo, da bi tam opravili nakupe. Tisti, ki že nakupujejo v Italiji, pa več ali manj prihajajo iz obmejnih območij na primorskem, ki pa že zdaj občasno gredo, kot rečejo na primorskem, v »špezo« čez mejo. In ta navada se ne bo prav nič spremenila, kvečjemu jaz poznam nekaj mest po Sloveniji, se je zgodilo v preteklih letih to, da ljudje namesto da hodijo na kavo v mestna središča, gredo pač na kavo v shopping center. Zdaj, če bo shopping center zaprt, bomo pa mogoče pač dobili revitalizirano kakšno mestno središče, bo pa to bolj zaživelo.

Tako, da jaz ne vidim tukaj popolnoma nobene bojazni. Dodal bi pa še to: tiste dejavnosti trgovine, kjer se je dejansko zmanjšala prodaja med koronavirusom, na kar se sklicuje predsednica trgovinske zbornice, nimajo veliko veze z zaprtjem trgovin ob nedeljah, namreč najbolj se je zmanjšala prodaja avtomobilov, za 80%. Popolnoma irelevantno ali je trgovina z avtomobili ob nedeljah odprta ali ne. Ljudje avtomobilov niso kupovali iz drugih razlogov. Med tem pa, ko se je trgovina z živili po mojih podatkih povečala v tem obdobju celo za 2,3 % čeprav so bile trgovine ob nedeljah zaprte, kar pomeni, da ljudje ne bodo ob nedeljah lačni, če ne bodo ob nedeljah imeli trgovine, ampak bodo enostavno tisto, kar potrebujejo, nakupili dan prej. Mislim, da je to neka minimalna prilagoditev, ki jo je zmožen pa res vsak.

Tako, da pod črto, te napovedi, mislim, da jih je treba jemati z zrnom soli. Še enkrat pa poudarjam, da imejte pred sabo delavke in delavce, ki morajo delati ob nedeljah. In zdi se mi naravnost neokusno, gospa Lah, da vi govorite o tem, kako bodo delavci izgubili dodatek za delo. Naj zdajle za mano povedo sami, koliko jim je do tega dodatka ob nedeljah. V teh mnenjih, ki ste jih dobili, v pismih, če bi jih brali, bi videli, ali pa v anketah, ki so jih konec koncev delali tako sindikati kot delodajalci, so se zaposleni zelo jasno izrazili, kaj si mislijo o dodatkih, ki jim uničujejo prosti čas, družinsko življenje in kakovost življenja nasploh.