Obveščam vas, da se bo seja začela ob 15.30 minut.

Hvala.

Dober dan in lepo pozdravljeni. Najprej lepo pozdravljam vse članice in člane Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Lepo pozdravljam vabljene na današnjo sejo in ostale prisotne.

Začenjam 41. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, do so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospod Marko Koprivc se nam je opravičil. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili pa sodelujejo namesto gospe Andreje Zabret je z nami gospa Lidija Divjak Mirnik, ki jo lepo pozdravljam in ji želim dobro delo na našem odboru. Namesto gospe Lidije Ivanuša je z nami gospa nada Brinovšek, ki ji prav tako želim dobro delo na našem odboru in jo lepo pozdravljam. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem. Dnevni red seje pa je naslednji: predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19 in sicer po nujnem postopku. Preden začnemo z obravnavo predloga zakona, bi vas želela opozoriti, da smo z 29. junijem na sejah delovnih teles pričeli z novim načinom glasovanja in sicer v sejnih sobah, kjer so vgrajene glasovalne naprave. Nov način glasovanja bo omogočil takojšen izpis poimenskih rezultatov glasovanj na velikih zaslonih in tudi hrambo glasovanj v podatkovni zbirki v računalniškem okolju Lotus Notes, zato bodo poslanke in poslanci na sejah delovnih teles, ki bodo potekale v veliki in mali dvorani na Šubičevi, v obeh dvoranah na Tomšičevi in v sejnih sobah 212 in 209 na svojih sedežih lahko glasovali le z vstavljeno identifikacijsko kartico. Brez vstavljene kartice torej glasovanje ne bo mogoče. Glede na to, da imamo veliko amandmajev, vas torej prosim in pa veliko glasovanj, da res ste pozorni in imate te kartice vstavljene. Sicer pa smo bili o vsem tem že obveščeni s posebnim dopisom z dne 19. 6. 2020.

Prehajamo torej na 1. točko dnevnega reda. Še prej naj povem, da gospoda Primoža Siterja nadomešča gospa Nataša Sukič, ki jo tudi lepo pozdravljam na našem odboru in ji želim dobro delo.

Prehajamo torej na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA PRIPRAVO NA DRUGI VAL COVID-19.

Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer ste prejeli predlog zakona, mnenje Zakonodajno pravne službe, mnenje komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, pripombe in stališče Obrtno podjetniške zbornice Slovenije, pripombe Obrtno podjetniške zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev, obrti in podjetnikov Slovenije, mnenje informacijskega pooblaščenca, predloge Študentske organizacije Slovenije, predloge Trgovinske zbornice Slovenje, mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, mnenje Odvetniške zbornice Slovenije. Naj povem, da so med tem časom tudi vloženi amandmaji in pregled amandmajev trenutno strokovne službe pripravljajo, tako da jih boste na mize dobili takoj, ko bo pregled pripravljen, sicer pa amandmaji so vloženi in seveda jih imate tudi na elektronski pošti oziroma v Lotus Notesu. Na sejo smo vabili Vlado Republike Slovenije, še posebej pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot nosilca oziroma predlagatelja zakona, z nami sta tako državna sekretarka kot minister za delo, družino, socialne zadeve in invalide in vaju oba lepo pozdravljam. Z nami je tudi državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, ki jo tudi lepo pozdravljam. Vabili smo Zakonodajno pravno službo in pa Državni svet. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 72. seji, ki je potekala 1. julija 2020 odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 134. člena poslovnika. Preden pa začnem z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona, to je vse v skladu s poslovnikom po 126. členu, pa mislim, da je postopkovno želel gospod Kordiš. Torej dajem vam besedo, ravnajte oziroma dajte se ravnati po 69. členu poslovnika, ki govori o tem, da je postopkovno vprašanje, vprašanje, ki se nanaša izključno na uporabo poslovnika.

Izvolite gospod Kordiš.

Najlepša hvala za besedo predsedujoča.

Pred vsakim postopkovnim se držim poslovnika, kadar se ne, pa to tudi sam povem. Povem tudi zakaj se ne. V konkretnem primeru pa imam postopkovni vprašanje zakaj se je seja, ki bi se morala začeti ob 14.00, kratko malo prekinila, nadaljevala naj bi se čez uro in pol, tukaj smo bili potem ob pol štirih, pa se seja sploh začela ni. Začeli smo z desetminutno zamudo. Zakaj se vse to dogaja, ker imamo občutek v poslanskih klopeh, da že četrtič tečemo enako deficitaren krog kot smo ga tekli pri vseh ostalih protikorona zakonih. Spet se je mnenje Zakonodajno pravne službe tiskalo dlje kot sam zakon. Zakon je nomotehnično neustrezen, celo naslov ni napisan pravilno oziroma niti naslov ni napisan pravilno. Izpušča se en kup ranljivih skupin, vključno s samozaposlenimi in tako naprej in tako naprej. Skratka, neka parada Vlade nesposobnosti, ki se pa spet na vrat na nos tišči skozi parlamentarno proceduro. Pred seboj nimam amandmajev koalicije, ki bi kakorkoli odgovorili bodisi na vsebinske pomisleke iz opozicije, bodisi na pravno formalne pomisleke in opozorila, včasih zelo trda opozorila zakonodajno pravne službe. In spet bomo prišli do tega, da bomo glasovali o zakonu in glasovali o amandmajih, ki smo jih komaj prebrali oziroma jih sploh nismo prebrali. Potem pa še ta zaplet v samem postopku, ki je enak zapletom pri pripravi zakona, kjer smo na mizo dobili popolnoma nesposoben zakon, da se pač kratko malo kar tako seja prekine in me zanima zakaj.

Najlepša hvala za vaš postopkovni predlog.

Sicer sem uvodoma že povedala, da ker vas nismo mogli obvestiti pisno zaradi prekratkega roka, sem to storila ustno. Takrat seje sploh še nisem začela, tako da tukaj ni nobene dileme. Kar pa zadeva amandmaje, se lahko vlagajo do konca razprave o členih. Pričenjam torej z drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. In najprej dajem besedo ministru za delo, gospodu Janezu Ciglerju Kralju za dodatno obrazložitev.

Izvolite gospod minister.

Spoštovana predsednica najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci, dober dan.

Dovolite mi, da na kratko predstavim tako imenovani četrti paket PKP4 ukrepov za pripravo na drugi val covid19. Z vašo podporo, spoštovane poslanke in poslanci, smo do sedaj v zelo kratkem času sprejeli več paketov ukrepov pomoči, ki so odgovorili na stiske delodajalcev, zaposlenih, samozaposlenih in ranljivih skupin. S tem smo pomagali pravzaprav gospodarstvu in vsem prebivalcem Republike Slovenije, da smo lažje in bolj pripravljeni, bolj z manj škode in bi rekel utrpljenih bolečin prešli skozi prvi korona val. Istočasno smo skrb in pozornost namenili k sprejemu pravih ukrepov s katerimi smo družno zasledovali cilj zagotovitve osebnega dostojanstva ter solidarnosti z najranljivejšimi. To je bilo osnovno vodilo priprave predhodnih paketov. Skupni cilj vseh do sedaj sprejetih paketov, ukrepov je bil torej blažitev socialnih stisk prebivalstva ter pomoč gospodarstvu. Neposredno finančno pomoč med epidemijo je dobilo kar 1,3 milijona prebivalcev. S prvima paketoma ukrepov smo ohranili dobrih 260 tisoč delovnih mest. Socialne stiske so se blažile z začasno uvedbo temeljnega mesečnega dohodka, enkratnega solidarnostnega dodatka, s samodejnim podaljšanjem nekaterih pravic iz javnih sredstev, oprostitvijo plačevanja javnih storitev na primer vrtca in šolske prehrane, ki se niso izvajale, podjetjem pa je Vlada najprej priskočila na pomoč s subvencioniranjem stroškov dela, odlogom posojil, z vzpostavitvijo poroštvene sheme in drugimi. Sedaj smo v situaciji, ko moramo hitro in učinkovito v korist predvsem državljank in državljanov sprejeti prave rešitve, s katerimi podaljšujemo nekatere že obstoječe in na drugi strani uvajamo nove zato, da bomo lahko dobro, učinkovito odgovorili na prihodnje izzive. S prihodnjimi izzivi imam seveda v mislih priprave na drugi val epidemije korona virusa. Pred vami je torej predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid19 z naslednjimi poglavitnimi rešitvami. Prvi ukrep je podaljšanje ukrepa začasnega čakanja na delo doma, drugi ukrep je določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, tretji ukrep je ukrep s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu, sicer gre za finančno pomoč v višini 31 milijonov evrov socialno varstvenim zavodom za njihove kadrovske težave in četrti, glavni ukrep poleg vseh ostalih je predlog uvedbe pravne podlage za mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi. Če malo podrobneje razložim vsakega od naštetih nosilnih ukrepov oziroma predlogov ukrepov; podaljšanje ukrepov čakanja na delo doma je odgovor na trenutne razmere na trgu dela. Za trg dela sta bila namreč z namenom ohranitve delovnih mest z zakonodajnimi protikoronskimi paketi sprejeta dva ključna interventna ukrepa in sicer ukrep povračila nadomestila plače za čakanje na delo doma in ukrep subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa. Ta je bil potem dodan v PKP3. Da bi ohranili zaposlitve delavcev in preprečili odpuščanja, kar je uspelo že zelo dobro uspelo v enki in trojki, torej PKP1 in PKP3, Vlada Republike Slovenije predlaga podaljšanje možnosti ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Ta ukrep se je namreč izkazal za učinkovitega. Samo iz naslova čakanje na delo iz PKP3 je Zavod za zaposlovanje doslej prejel skoraj 11 tisoč vlog podjetij za 64 tisoč 642 oseb. Navajam podatke iz na dan 2. 7. 2020. Vlada v tem 4. protikorona paketu predlaga podaljšanje trajanja ukrepa do 31. julija 2020, torej za en mesec za vse gospodarske subjekte. Vlada Republike Slovenije pa bo lahko ukrep pred njegovim iztekom s sklepom največ dvakrat podaljšala za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020. Upravičenemu delodajalcu bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje izplačal delno povračilo za delavca na čakanju v višini 80 % nadomestila plače, ki je omejeno z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki znaša 892,50 evrov. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo bo veljal torej do 31. 7. 2020, s sklepom Vlade pa bo ukrep glede na potrebe trga dela in gospodarstva možno podaljšati dvakrat po en mesec, vendar najdlje do 30. septembra. Drugi nosilni ukrep, ki sem ga omenil – določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, namen tega predloga zakona je tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovno pravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona tako delodajalcem omogoča uveljavitev nadomestila torej povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. S tem v zvezi naj omenim, da smo danes s socialnimi partnerji danes dopoldne dosegli določen dogovor glede teh različnih višin, ki se odraža tudi v amandmaju koalicijskih Poslanskih skupin in ga mi kot nosilci zakona tudi predlagamo. V osnovi pa gre lestvica višine nadomestil tako, da ob zavestnem odhodu v rdečo državo, ki bi, razen v primeru, ki so taksativno našteti v tem koalicijskem amandmaju, da je torej vzrok nek osebni vzrok, smrt v družini in podobno in je tu namesto dogovor z delodajalcem, je potem ta, ki je zavestno šel v rdečo državo pravzaprav dejansko brez nadomestila. V primeru, da zaposleni gre v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu in v primeru, ko mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, je nadomestilo 80 odstotno in je v breme državnega proračuna, če pa pride do odreditve karantene zaradi stika z okuženim na delovnem mestu, pa je nadomestilo 100 odstotno. Torej, zavestni odhod v rdečo državo ni nadomestila, da se preprečijo špekulacije, potem sprememba medtem ko nekdo biva v državi in odrejena karantena 80 odstotkov, stik z okuženo osebo 80 odstotkov in stik z okuženo osebo na delovnem mestu 100 odstotkov. Da še taksativno naštejem te vzroke osebne okoliščine, kjer so izjeme od prve stopnje na tej našteti lestvici – smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev, oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj ali rojstvo otroka. V teh primerih taksativno naštetih, če bo seveda amandma sprejet, pa je delavec upravičen do nadomestila plače 50 odstotkov, torej za primer višje sile po zakonu, ki ureja delovna razmerja. Naslednji ukrep je ukrep s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu. Ta zelo pomemben ukrep se nanaša predvsem na domove za starejše občane, kot veste je varstvo starejših ključna tema našega ministrstva in kot veste so tudi domovi kadrovsko in finančno izjemno podhranjeni, kar se vse odraža na številnih težavah, na preobremenjenosti zaposlenih, kar se je še posebej izrazilo v tej korona krizi. Zato smo skupaj z deležniki s tega področja uspeli oblikovati ukrep in ga predlagamo po tem zakonu, da zagotovimo interventno pomoč socialno varstvenim zavodom oziroma domovom za starejše 31 milijonov evrov za reševanje kadrovske stiske za prihodnji dve leti. To pomeni in to je zelo pomembno, da kadrovsko okrepitev to interventno kadrovsko okrepitev domov in izboljšanje standarda ne bomo preložili na oskrbovance oziroma za to ne bo potreben dvig cen oskrbe, ki je že zdaj lahko za marsikoga zelo visok. Finančna sredstva bodo namenjena financiranju dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni mreži, za izvajanje socialno varstvenih storitev. Podrobnejšo metodologijo ocenjevanja potreb pogojev in postopka dodelitve javnih sredstev bo Vlada opredelila z uredbo v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona. Četrti izmed glavnih nosilnih ukrepov je predlog vzpostavitve pravne podlage za mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi. Ta ukrep bo sicer izvajalo Ministrstvo za javno upravo v tehničnem delu, se pa v osnovi uvaja iz preventivnega vzroka iz vsebinsko področja Ministrstva za zdravje in sicer varovanje zdravja in življenja ljudi. Nanaša se na preprečevanje širjenja nalezljive bolezni covid19. Predlog zakona torej določa vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z okuženimi s tem virusom. Predlog zakona določa, da je namestitev in uporaba mobilne aplikacije prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je posameznik potrjeno pozitiven na virus. V teh primerih si mora mobilno aplikacijo obvezno namestiti in vanjo vnesti naključno ID kodo. Aplikacija temelji na določbah Zakona o nalezljivi bolezni. Spoštovane poslanke in poslanci, v predlogu zakona je še nekaj ukrepov, ki rešujejo nekatere zagate, nekatere izzive, težave, ki so se pojavili v tem času, predvsem pa pomagajo na to, da se vsi skupaj bolje pripravimo na drugi val covid19. Kakor pri vseh treh predhodnih interventnih zakonskih paketih, je Vlada tudi pri tem, ki ga obravnavamo danes na odboru zasledovala cilj pomagati prebivalcem in zagotoviti optimalne razmere za spopadanje z epidemijo in njenimi posledicami. Zakonski predlog, ki je pred vami je odgovor na realne potrebe po ohranjanju delovnih mest, po zagotavljanju dodatnih virov za prepotrebne dodatne kadre v domovih za starejše ter po omogočanju varnosti oziroma varovanju zdravja in življenja ljudi za ljudi preko spletne aplikacije v času, ko nevarnost epidemije obstaja. Še enkrat vas prosim za podporo rešitvam pripravljenim ob tesnem sodelovanju vseh zadevnih resorjev in upoštevanju mnenj zadevnih deležnikov, s katerimi smo tudi v okviru delovne skupine Ekonomsko socialnega sveta danes ves dopoldan in v petek na seji Ekonomskega socialnega sveta usklajevali stališča. V tem smislu je predlog kar najbolj usklajen na vseh ravneh deležnikov. Cilj predloga je zaščititi zdravje ljudi, preprečiti širitev okužbe in pomagati zaščititi delovna mesta. S predlogom zakona sledimo načelu varovanja zdravja življenja ljudi in zagotavljanja pomoči gospodarskim subjektom, zato vas vnovič prosim za podporo predlaganim rešitvam.

Najlepša hvala gospod minister za dodatno obrazložitev. Sedaj pa sprašujem ali želi besedo državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, gospa Tina Bregant?

Izvolite, beseda je vaša.

Ja, najlepša hvala.

Zdaj v tem zakonu so dejansko dve področju, ki se tičeta Ministrstva za zdravje in sicer so določbe glede karantene oziroma vročanja odločbe o karanteni in določbe, ki se nanašajo na mobilno aplikacijo. S področja pristojnosti Ministrstva za zdravje je ta predlog zakona določa izjemo glede vročanja odločbe o odreditvi karantene. Zdaj veste, da odreditev karantene je eden izmed posebnih ukrepov, ki jih Zakon o nalezljivih boleznih predvideva in sicer z namenom preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni. Gre torej za ukrep, ki je pomemben za varovanje zdravja širše populacije. Zato je nujno, da vročitev odločbe, s tem pa tudi pravice in obveznosti posameznika, ki iz odločbe izhajajo, izvršijo tudi v najkrajšem možnem času. Zdaj če ste kaj spremljali kaj se je dogajalo pravzaprav je precej zamudno to pisanje karanten in se je lahko celo zgodilo, da so ljudje prejeli karantensko odločbo celo ob izteku karantene in da se to ne bi ponavljalo, zato v tem predlogu zakona predvidevamo odmik od veljavnih pravil in sicer v interesu varovanja javnega zdravja, tako da se bo ta vročitev lahko opravila tudi po elektronski pošti. Na ta način v bistvu vzpostavljamo pravno podlago za elektronsko vročanje, hkrati pa bo to vročanje tudi bistveno hitrejše. Poleg tega je ta pravna podlaga omogoča tudi vzpostavitev evidence o izdanih odločbah oziroma o odrejenih karantenah in sicer, da imamo lahko v nadzornem organu tako Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije na ta način kontroliramo. Zdaj možno je seveda tudi preko policije. Zdaj to je zaradi tega, ker je v praksi tako, da veste, da je pravzaprav na meji je policija pogosto tista prva, ki zbira podatke oziroma pač pobere podatke. Zdaj v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih sicer se že izvaja nadzor nad določbami omenjenega zakona in se tudi dostopa do podatkov v omenjeni evidenci. Druga določba, ki pa se nanaša na mobilno aplikacijo, tukaj bi pa mogoče samo toliko spomnila, da je pač mobilna aplikacija orodje oziroma pomoč pri delu epidemiologov in sicer nam omogoča, da smo hitro opozorjeni na visoko rizičen stik, kontakt in se tako lahko samoizoliramo, vstopimo v kontakt z zdravnikom in na ta način to se pravi v tistem vmesnem času ne hodimo naokoli in ne širimo virusa. V bistvu ta mobilna aplikacija podobno kot prejšnja določba nam nekoliko prihrani čas in nas tako opozori in varuje nas, če pa mi zbolimo, pa mi opozorimo druge in jih tako varujemo. Zelo pomembno je sicer, da je aplikacija prostovoljna, odprtokodna, popolnoma transparentna in da tudi upošteva načela tako kibernetske varnosti kot spoštovanja zasebnosti. Tukaj bi morda tudi opozorila na novejše raziskave, ki kažejo, da če tudi si to mobilno aplikacijo naloži le 10 % populacije, to se pravi vse kar je več kot 10 %, dejansko že predstavlja dodano vrednost in ni potrebno, da si naloži 60 % populacije to aplikacijo, da je koristna. Ob porastu okužb kot jih vidimo zdaj, bi bilo dejansko dobro, da bi aplikacijo imeli čim prej in to odprtokodna aplikacija tudi omogoča, pri čemer pa si seveda tako pri mobilnih aplikacijah kot tudi pri karantenah oziroma pri spoštovanju karantenskih odločb si res želimo odgovornega vedenja tako vsakega posameznika, kot seveda tudi nas kot skupnosti in tukaj mislim, da to ozaveščanje še vedno je izjemno pomembno.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam, spoštovana gospa državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje. Naj povem, da gospoda Marka Koprivca nadomešča gospa Bojana Muršič, iz kvote SMC je z nami gospa Janja Sluga, Aljaža Kovačiča pa nadomešča gospa Tina Heferle. Vsem trem, ki danes nadomeščajo oziroma gospe Slugi, ki je iz kvote SMC, želim dobro delo na Odboru za delo.

Ali želi besedo državni sekretar Ministrstva za javno upravo dr. Peter Geršak? / oglašanje v ozadju/

/ mikrofon izključen/ Nisem doktor…

Se opravičujem, tako je bilo tule napisano. Če želite besedo, mi samo povejte… / oglašanje v ozadju/ Dobro, sem razumela, uvodoma ne želite razpravljati, boste pa potem, če bo treba, ko bomo prišli do člena, ki je vezan na Ministrstvo za javno upravo, glede mobilne aplikacije, zaprosili za besedo in boste lahko bolj detajlno pojasnili.

Ali želi besedo Zakonodajno-pravna služba? Gospa Sladjana Ješić je z nami. Pozdravljeni! Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospa predsednica.

Lep pozdrav vsem!

Zakonodajno-pravna služba je Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19 preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika ter s tem v zvezi pripravila pisno mnenje. Mnenje je dokaj obsežno, področij, na katera se predlog zakona nanaša, je več in so raznolika in prav takšne so tudi naše pripombe. V okviru uvodne predstavitve bi najprej podala nekaj splošnih poudarkov iz mnenja.

Vsebina tega predloga zakona zaradi priprave na drugi val covid-19 obsega začasne ukrepe, ki so urejeni v drugem delu zakona in odstopajo od določb treh zakonov, ki so urejeni v tretjem delu zakona. Z obema sklopoma pravne ureditve naj bi se določena vprašanja, ki so sicer sistemsko urejena s posameznimi področnimi zakoni, začasno urejala drugače, kar bi pomenilo, da se bodo materialne določbe obeh sklopov s potekom časa izčrpale. Zaradi tega pravzaprav ni jasno, v čem se sklopa pravne ureditve razlikujeta po svoji pravni naravi. Zaradi načela pravne varnosti in jasnosti ter določnosti pravnega sistema kot celote, smo v mnenju pozvali k utemeljitvi tega zakonodajno-tehničnega pristopa.

Uvodno smo v mnenju poudarili tudi pomembnost obrazložitve namena in vsebine posameznih določb predloga zakona ter v posledici medsebojnih povezav v njih vsebovanih rešitev in pozvali k dodatnim pojasnilom, kjer so ta umanjkala, predvsem v 2. poglavju drugega dela predloga zakona, kjer je obrazložitev zgolj enostavčna. Takšna obrazložitev pri izvajanju zakona v praksi in v postopku morebitne presoje zakona pred Ustavnim sodiščem ne pripomore k ugotovitvi prave volje in namena zakonodajalca glede posamezne sprejete rešitve.

Nadalje smo uvodoma v pisnem mnenju zaradi njegove pomembnosti posebej izpostavili tudi ustavnopravni vidik, povezan s pravico do zakonodajnega referenduma. K temu predlogu zakona je priložen tudi predlog sklepa o ugotovitvi nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma na podlagi prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave in zaradi tega je treba vso vsebino zakona utemeljiti kot nujen ukrep za odpravo posledic naravne nesreče, ker bi uvrščanje drugih vsebin, ki takšnega nujnega ukrepa ne predstavljajo, lahko povzročilo z ustavo neskladno in prekomerno uporabo ustavne prepovedi referenduma in poseg v pravico do referenduma, ki bi se v postopku ustavne presoje lahko izkazala za ustavno nedopustno. S tega vidika so sporne predvsem določbe 3. in 5. poglavja drugega dela zakona, ker v temelju ne zasledujejo interventnih, torej začasnih ukrepov, ker časovno ti ukrepi niso omejeni; tak poseg v pravni sistem krni njegovo celovitost in usklajenost.

Predlog zakona nadalje mestoma ureja isto družbeno razmerje, ki je že urejeno s podzakonskim predpisom, in sicer odlokom vlade, bodisi tako, da oba, tako Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni covid-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije, kot tudi predlog zakona določata pogoje za nastanek pravice oziroma obveznosti, kakor da sta hierarhično prirejena pravna akta, bodisi tako, da zakonske določbe določajo način izvršitve posameznih določb odloka, kakor da je zakon hierarhično podrejen odloku, ki je torej podzakonski predpis; v mislih imamo predvsem določbe 5. poglavja drugega dela predloga zakona. Ugotavljamo tudi, da ponekod pravne norme niso jasne, ker ne vsebujejo zakonsko določenih kriterijev za njihovo uporabo, zato je dana možnost za različno uporabo zakona in za arbitrarnost pri ravnanju državnih organov, ne primer, pooblastilo Vladi iz drugega odstavka 3. člena predloga zakona. Vsi navedeni odstopi predstavljajo odmike od načela pravne države iz 2. člena ustave, načela delitve oblasti iz 3. člena ustave, načela legalitete iz 120. člena ustave, prav tako so v neskladju s hierarhijo pravnih aktov iz 153. člena ustave.

V svojem pisnem mnenju smo podali tudi precej pripomb k posameznim členom. Ker do te točke ni vloženih vseh amandmajev, ki bi ustrezno naslavljali naše pripombe, bom na tem mestu izpostavila bistvene pripombe h ključnima ukrepoma iz predloga zakona, to so pripombe k določbam 3. poglavja z naslovom Obdelava osebnih podatkov in 4. poglavja z naslovom Mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljevanju bo to virus) in osebami, ki jim je bila odrejena karantena.

Najprej glede 3. poglavja v zvezi s 24. členom. Predlagan ukrep obsega tako obdelavo identifikacijskih osebnih podatkov, pri čemer ne določa niti namena niti vrste osebnih podatkov, kar je samo po sebi v neskladju z ustavno zagotovljenim varstvom osebnih podatkov iz 38. člena ustave kot tudi lokacijskih osebnih podatkov s področja elektronskih komunikacij. Zaradi slednjega posega tudi v komunikacijsko zasebnost, varovano v 37. členu ustave. Po naši oceni tak poseg ne izpolnjuje vseh zahtev, ki jih za poseg v svobodo komuniciranja določa 37. člen ustave. Opredelitev te pravice je treba razlagati široko, ob zavedanju, da se 37. člen ustave ne nanaša samo na vsebino sporočila, temveč tudi na sklop povezanih podatkov o prometu in lokaciji. Poseg v komunikacijsko zasebnost je lahko opravljen le z zakonom, pri tem pa mora zakon poseg v konkretnem primeru vezati na odločbo sodišča, izrecno določiti čas, ko je poseg mogoč, in določiti, da morajo biti za to podani in z odločbo sodišča tudi ugotovljeni točno določeni razlogi, da je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Iz predlagane določbe ni razvidno, kateri organ naj bi obdeloval osebne in lokacijske osebne podatke, na prvi pogled, »prima facia«, je iz določbe razvidno tudi, da ustavno določeni pogoji za poseg v pravice iz 38. in 37. člena ustave niso podani; obdelava lokacijskih podatkov bi namreč bila mogoča brez sodne odločbe in ne da bi to bilo nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka. Pomensko povsem odprta določba povsem onemogoča izvedbo strogega testa sorazmernosti, pod pogoji katerega so lahko posegi v človekove pravice dopustni. To torej pomeni, da bo po našem mnenju predlagana določba pomenila kršitev 38. in 37. člena ustave. V pisnem mnenju smo se posebej opredelili tudi do po naši oceni zgrešenega ustavnopravnega izhodišča, na katerem temelji ta določba. S sklicevanjem na človekove pravice drugih, in sicer na pravico do nedotakljivosti človekovega življenja (prvi stavek 17. člena ustave), osebne varnosti in dostojanstva (34. člen ustave), brez izvedbe strogega testa sorazmernosti namreč v pravico do informacijske in komunikacijske zasebnosti ni mogoče poseči tako, da bi bil poseg lahko ustavno dopusten. Po predlagani določbi bi namreč osebne in lokacijske podatke nujno obdeloval nek oblastni organ, ki v konkretnem primeru niti ne bi tehtal glede na okoliščine posameznega primera, ampak bi v vsakem konkretnem primeru moral mehansko odločiti tako, da bi pravici do informacijske in komunikacijske zasebnosti popolnoma izvotlil. Iz zapisa določbe namreč izhaja tudi, da bi bili človekovi pravici iz 38. in 37. člena ustave odvzeti v celoti že po izdaji odločbe o karanteni ali izolaciji in ne šele v primeru ravnanja, ki bi pomenilo kršitev omejitve svobode gibanja. Glede na to, da se v 4. podpoglavju predloga zakona ureja tudi mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena, se nujno zastavlja ustavnopravno pomembno vprašanje, ali in kako bi se lahko predlagana določba uporabljala v zvezi z osebami, ki bodo zavezane k namestitvi mobilne aplikacije (drugi odstavek 29. člena predloga zakona), kljub temu, da je v drugem odstavku 30. člena predloga zakona določeno, da mobilna aplikacija ne sme omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov. Zaradi varstva pravic iz 38. in 37. člena ustave bi bilo treba to povezavo izrecno izključiti.

V zvezi s 25. členom, ki je prav tako urejen v sklopu 3. poglavja, pa poudarjamo, da je v prvem odstavku določen odstop od ureditve vročanja po ZUP, in sicer za odločbe, s katerimi se odreja karantena. Predlagana sta dva odmika, in sicer, po prvem naj bi se odločbe vročale osebno, drugi odmik od ZUP pa bi omogočal vročanje na elektronski naslov, ki ga je navedla oseba, ki ji je bila odrejena karantena, vročitev pa bi v obeh primerih veljala za opravljeno, ko je oseba prejela odločbo osebno ali na elektronski naslov. V čem se kažejo spornosti navedenih odmikov, smo podrobneje predstavili v mnenju, tu pa še enkrat opozarjamo, da ZUP kot sistemski zakon že daje podlago za cilje, ki jih želi doseči ta določba. Pri tem smo v pisnem mnenju tudi podrobno obrazložili veljavno ureditev po ZUP, ki vročanje odločb, ki štejejo za nujni ukrep v javnem interesu, rešuje na pravno sistemski ravni in celovito. Ureditev vročanja odločb, s katerimi je odrejena karantena, je posebnega pomena tudi zaradi povezave z drugim odstavkom 31. člena predloga zakona, v povezavi z drugim odstavkom 29. člena predloga zakona, in sicer, vročitev odločbe o karanteni poleg tega, da osebi omeji svobodo gibanja, na osebo naslavlja še dodatno pravno obveznost namestitve mobilne aplikacije. Zato je še toliko bolj pomembno, da se z ureditvijo vročanja zagotovi dejansko seznanjenost osebe, ki ji je odrejena karantena, in izvršljivost odločbe o odrejeni karanteni.

V zvezi z drugim in tretjim odstavkom 25. člena pa opozarjamo, da gre pri vzpostavitvi zbirke odločb o odrejeni karanteni za vzpostavitev zbirke osebnih podatkov, zato je treba v skladu z 38. členom ustave določiti namen vodenja te zbirke, glede dostopa do nje pa upoštevati pristojnosti in naloge državnih organov. Pri tem smo tudi izpostavili, da policija na podlagi zakona ne izvršuje nalog ali pooblastil, ki bi ji lahko omogočala, da samostojno dostopa do podatkov iz te zbirke. V mnenju smo podrobneje pojasnili, kakšna je lahko vloga policije po veljavni zakonodaji v zvezi s postopki po Zakonu o nalezljivih boleznih. V pravnem redu Republike Slovenije tako »de lege lata« ni samostojne pravne podlage, zaradi katere bi policija smela izvajati pooblastila v zvezi s spoštovanjem oziroma zagotavljanjem izvajanja odločb, s katerimi je odrejena karantena. Na podlagi navedenega bi bilo treba v tej določbi izrecno določiti namen dostopa policije, torej ustrezno pravno podlago, ki izkazuje nalogo ali pooblastilo policije, in na tej podlagi utemeljiti, da je dostop policije do podatkov iz evidence odločb ustavno skladen poseg v pravico, varovano po 38. členu ustave.

Glede na zadnjo spremembo in dopolnitev Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni covid-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list, št. 93/20 z dne 3. 7. 2020), ki je začela veljati 4. 7. 2020 in ki ureja tako način vročanja kot tudi pridobivanje osebnih podatkov od oseb ob vstopu v Republiko Slovenijo s strani policije, pa na načelni ravni opozarjamo, da predlagane vsebine pomenijo neskladje med ureditvami v predlogu zakona in že veljavnim odlokom, zato bi bilo treba predlagane vsebine iz tega člena ponovno pretehtati, pri tem pa zlasti upoštevati, da gre tako pri vročanju kot tudi pri obdelavi osebnih podatkov po ustavi za materijo, ki jo je treba uskladiti z zakonom. Za vročanje to zahteva 87. člen ustave, po katerem se pravice in obveznosti urejajo z zakonom, 22. člen ustave, ki določa enako varstvo pravic v postopkih, za obdelavo osebnih podatkov pa to zahteva 38. člen ustave, in na tej podlagi z njimi tudi uskladiti podzakonske predpise.

Zdaj pa še k mobilni aplikaciji za obveščanje o stikih z okuženimi z virusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Predlagana zasnova mobilne aplikacije temelji na napačnem izhodišču, da pri uporabi aplikacije ne gre za obdelavo osebnih podatkov. Kljub temu, da je določeno, da mobilna aplikacija deluje anonimno, obveznost uporabe aplikacije temelji na obdelavi osebnih podatkov osebe, za katero je obvezna. Namestitev mobilne aplikacije je obvezna v dveh primerih, ko gre za osebo, ki je potrjeno pozitivna na virus, in ko gre za osebo, ki ji je bila odrejena karantena. Glede na to, da bo kršitev določbe o obvezni namestitvi prekršek, bo v obeh primerih vzpostavljena neposredna vez do identitete osebe, ki je potrjena pozitivna na virus oziroma ki ji je bila odrejena karantena. Preverjanje, ali je oseba spoštovala določbo o obvezni namestitvi mobilne aplikacije, torej ni mogoče brez obdelave njenih osebnih podatkov. Obdelave osebnih podatkov ni mogoče izključiti niti pri prostovoljni namestitvi za osebo, ki ji mobilna aplikacija ob namestitvi dodeli naključno identifikacijsko kodo. Če je koda identifikacijska, omogoča naknadno identifikacijo uporabnika mobilne aplikacije. Četudi namestitev mobilne aplikacije v tem primeru ni obvezna in bo posameznikova identiteta v delovanju mobilne aplikacije zakrita z naključno kodo, kar naj bi zagotavljalo anonimnost, se zastavlja vprašanje, kakšne posledice bo imela ugotovitev, da je bila v upoštevnem stiku s to osebo, in ali bo tudi v tem primeru zagotovljena anonimnost te osebe. Če naj bi mobilna aplikacija predstavljala pomoč epidemiologom pri iskanju oseb, ki so bile v upoštevnem stiku, pa opozarjamo, da vprašanje morebitnih pravnih posledic ugotovitve, da je bila oseba v upoštevnem stiku z osebo, ki je potrjeno pozitivna na virus ali ki ji je bila odrejena karantena, v predlogu zakona ni urejeno. Tako pri obvezni namestitvi mobilne aplikacije kot tudi pri njenih učinkih na osebe, ki so bile v upoštevnem, torej bolj tveganem stiku, je zato treba v celoti slediti ustavnopravnim zahtevam iz 38. člena ustave, ki jih je podrobno razčlenilo Ustavno sodišče. Njegovo ustaljeno ustavnosodno presojo smo v mnenju podrobno predstavili, zato naj dodatno omenimo le, da ureditev ni dovolj natančna, jasna in izčrpna, da bi zagotovila jamstvo iz 38. člena ustave. Četudi naj bi se z obvezno mobilno aplikacijo zasledoval ustavno dopusten cilj, kot je varovanje življenja in zdravja ljudi pred nalezljivo boleznijo covid-19, je treba pretehtati, ali je ta ukrep v skladu s splošnim načelom sorazmernosti. V tem okviru je treba opraviti presojo, ali je glede na zasledovani cilj nujen, primeren in sorazmeren. Zaradi pomanjkljive zakonske ureditve tako, na primer, ni določeno niti, ali se podatki o upoštevnih stikih hranijo decentralizirano ali centralizirano, kljuni pojem primernega pametnega telefona odpira dodatna ustavnopravna vprašanja, je ta presoja otežena in je v celoti ni mogoče opraviti. Predlagana ureditev pa vzbuja dvom o tem, da je obvezna mobilna aplikacija primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja. Če naj bi bila mobilna aplikacija učinkovita le, če oziroma ko si jo bo prostovoljno naložilo dovolj veliko število ljudi, pri čemer se omenja 60 % vseh oziroma vsi, ki so uporabniki pametnega telefona, obenem pa naj bi bila za dve skupini oseb obvezna, bi se lahko izkazalo, da ne gre za primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja. Prav tako izražamo dvom o tem, da je predlagani ukrep proporcionalen, glede na to, da je obveznost namestitve mobilne aplikacije naslovljena na vsako osebo, ki ji je odrejena karantena, ne da bi oseba pred tem karanteno dokazano kršila. Zastavljajo se tudi druga vprašanja, pomembna z vidika presoje po elementih testa sorazmernosti, ali bo zaradi tehničnih omejitev tehnologije, na kateri bo mobilna aplikacija temeljila, ta aplikacija primeren ukrep za dosego cilja, ali bo v primeru neodkritih oziroma asimptomatskih okužb sploh nujen ukrep, kako naj bi cilj dosegala, če oseba ne bo imela primernega pametnega telefona in če ga ne bo imela zmeraj neposredno pri sebi in tako dalje.

Izmed pripomb, ki smo jih dali k posameznim določbam, posebej izpostavljamo, da naj bi bila začasnost mobilne aplikacije prepuščena ugotovitvi Vlade Republike Slovenije, da so prenehali razlogi za ta ukrep. Razlogi za ta ukrep v predlogu zakona niso določeni, zato bo lahko izvršilna veja oblasti brez podlage v zakonu, torej arbitrarno, določila bodisi prenehanje uporabe mobilne aplikacije bodisi tega ne bo storila in mobilna aplikacija ne bo začasna. Po naši presoji to pomeni kršitev načela zakonitosti iz 120. člena ustave, načela delitve oblasti iz 3. člena ustave, zaradi nejasnosti in nedoločnosti ter pravne ne varnosti predlagane določbe, pa tudi načela pravne države iz 2. člena ustave.

Nenazadnje še opozorilo k poglavju o kazenskih določbah. Bistven element pri kaznovalnih določbah je opredelitev sankcije. Če je to globa, je treba določiti njeno višino oziroma razpon, znotraj katerega se globa lahko izreče, pri tem pa upoštevati načelo sorazmernosti med težo kršitve in višino globe ter upoštevati razlikovanje v sankcioniranju različnih subjektov, ki jih določa Zakon o prekrških. Prav tako mora opis prepovedanega ravnanja slediti opredelitvam v materialnem delu zakona, zato je treba kazenske določbe, kjer navedeno ni upoštevano, ustrezno spremeniti.

Drugih pripomb na tem mestu ne bom povzemala, saj so predstavljene in obrazložene v pisnem mnenju. Amandmaje bomo proučevali sproti in se po potrebi v zvezi z njihovo vsebino še oglasili. Dodajam zgolj še obvestilo, da bomo pred objavo zakona v Uradnem listu opravili še nekatere popravke redakcijskega značaja. Hvala.