Vse člane komisije, vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam.
Pričenjam 8. sejo komisije. Na naši seji pozdravljam Mojco Žnidarič, ki nadomešča Matejo Udovč.
Prehajamo na določitev dnevnega reda komisije. Ker nisem prejel predlogov za umik točk iz dnevnega reda in predlogov za razširitev dnevnega reda seje, ugotavljam, da je dnevni red določen kot je bil dne 24. 6. 2020 posredovan s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDA ZA SPREMEMBO IN DOPOLNITEV POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA. K tej točki so bili vabljeni Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora, ki se je opravičil, Tina Heferle, podpredsednica Državnega zbora, Jože Tanko, podpredsednik Državnega zbora in Branko Simonovič, podpredsednik Državnega zbora, ki se je opravičil.
Kot gradivo k tej točki ste prejeli pobudo za spremembo in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora s 23. 6. 2020, ki je objavljena na spletnih straneh.
Danes, kot sem že na začetku poudaril, bomo glasovali z novim načinom glasovanja, ki je bilo že predstavljeno na prejšnji seji. Glasovali bomo na svojih sedežih, in sicer le z ustavljeno identifikacijsko kartico. Jo imate vsi? Ne. Vsi tisti, ki je nimate, morate ponjo.
Uvodoma bi želel sam predstaviti pobudo. Ta pobuda je zorela že nekaj časa. Te dneve smo dobili na mizo tudi etični kodeks, ki mi je všeč, ker je zapisan v desetih členih. Torej poenostavljeno. Ne vem vsebinsko kako je, ampak pravno-tehnično gledano si je skozi deset členov lažje prebiti in se ne izgubljaš. Ta pobuda pa je tudi narejena v smeri, da se izognemo prenormiranosti? v tvorjenju zakonodaje, za kar je ta Državni zbor že 2007 sprejel resolucijo o normativni dejavnosti.
Pobuda je v tej smeri, da v 115. člen dodamo s te resolucije nekaj načel, ki obvezujejo predlagatelja zakona, da upošteva pri pripravi in predlogu zakona načela, torej je potrebno oceno potrebnosti sploh zakona, sorazmernosti, odgovornosti, dostopnosti, enostavnosti in transparentnosti ter stopnjo upoštevanja načela samoomejevanja, torej da ne pretiravamo z birokratskimi pristopi.
Če rečem na začetku, kajti primarna naloga državne uprave je uresničitev javnega interesa, ki je izražen preko političnih in pravnih aktov zakonodajnega organa in Vlade, ki so podzakonski predpisi.
Torej, delovanje državne uprave na splošno je vezano na načelo zakonitosti in načelo postopnosti?, kot na drugi strani podjetja, zato je izjemnega pomena kakovostno zakonodajno okolje, ki mora biti koherentno in pregledno, ki izboljšuje standarde in je obenem minimalno obremenjujoče. Predpogoj za kakovostno zakonodajno okolje pa je kakovostna priprava in tudi sprejemanje aktov. Kakor sem že omenil je v tej smeri Državni zbor 19. 11. 2009 sprejel resolucijo o normativni dejavnosti. To je dokument, s katerim naj bi uveljavili standarde kakovosti priprave zakonov in drugih predpisov in s tem zagotovili enega od temeljnih pogojev za uspešno delovanje pravne države.
Resolucija je nastala takrat kot rezultat vladnih analiz. V vezi s tem so to, ker ste že dobili gradivo teh načel ne bom ponavljal. Pri tem bi opozoril na nevarnost prenormiranosti. Namreč, če je vse preveč prenormirano, ustvarjamo ogromno proceduralnih zelo birokratskih problemov. Moramo se zavedati, da je prenormiranost posledica tudi vse prevelike prisotnosti želja politikov in birokratov, da bi pravno uredili prav vse, kar nam pride na misel. Radi bi imeli stvari urejene, ampak s tem, ko prenormiramo jih v bistvu pri … predpisov prinaša znane posledice. Ker prevelika prenormiranost uničuje avtonomijo in ustvarjalnost posameznika.
Na to je opozoril tudi predsednik Vlade v svojem nastopnem govoru, ko je povedal, da je leta 1992, ko je Slovenija ne samo bila že samostojna država, bili smo tudi že mednarodno priznani, imeli smo lastno valuto, diplomacijo, vojsko močnejšo kot je danes, usposobljeno policijo, torej vse institucije, takrat je v Sloveniji veljalo manj kot 2000 predpisov. Takrat so veljali 104 zakoni in 1555 podzakonskih aktov. Konec lanskega leta smo imeli v državi v veljali 860 zakonov in 20.101 podzakonskih aktov na državni ravni.
V gradivu, kar ne bom ponavljal, imate tudi poglede od spodaj na te zadeve. S temi problemi so se tudi soočili na evropski ravni in dali pobudo, katero smo v Sloveniji tudi sprejeli, torej ukrepi proti birokratizaciji, prenormiranosti in za boljšo zakonodajo. Takrat je program, še pod Manuelom Barosso, predvideval prihranek čez 40 milijard evrov v Evropi. In tudi mi smo to sprejeli in Slovenija je sledila tem evropskim smernicam in sprejela 2006 program ukrepov za odpravo administrativnih ovir. Takrat 2008 je minister Virant ocenil, da je poenostavitev predpisov lahko bistveno prispevala k zmanjšanju javne porabe, kjer administrativni stroški znašajo 4,1 % slovenskega produkta.
Ministrstvo za javno upravo vodi tudi spletno stran 100 birokracij, ki poziva državljane in vse, da prispevajo k zmanjšanju teh birokratskih bremen in pri tem povedo na spletni strani uspelo prihraniti na letni ravni tudi že 420 milijonov evrov, kar so dejansko velike vsote. Poglavitni teh strani so razveljaviti, zmanjšati, združiti, izboljšati predpise, poenostaviti procese, reinženiring, izmenjavati podatke, razvijati rešitve, storitve približati uporabnikom in pri pripravi predpisov pomisliti na majhne subjekte in opraviti potrebe deregulacije.
Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo vodi tudi normativni telespirs?, ki ga lahko tudi spremljate.
In še števec kršitev, kar ni šlo skozi javno obravnavo, torej kadar sprejemamo po skrajšanem postopku. Da le vemo, da sprejemanje predpisov je potrebno. Brez tega ne gre. Življenje se komplicira. Zmeraj bolj je kompleksno, ampak vedno več. Ampak je treba iti v tej smeri, da to število predpisov poskusimo držati v razumnih mejah, da ne pride do prenormiranosti in nepreglednosti celega sistema.
Dal sem to pobudo. Vsi ste jo pismeno dobili. Uvodoma bi povprašal vabljene, ki so z nami, da povedo svoje. Potem bi pa šli na razpravo članov.
Med nami pozdravljam tudi dr. Mateja Vatovca, ki nadomešča člana Luka Mesca.
Prvo sem povabil vabljene podpredsednike. (Medsebojno pogovarjanje.) Izvolite.
Sedaj bom malo daljši, ker se mi zdi, da je zadeva pomembna, vendar sem malo zmeden.
Najprej osnova. Če želimo tudi malo transparentnosti pri sprejemanju zakonodaje, predsednik, sprašujem tebe kdo je v bistvu avtor tega predloga. (Predsednik.) Glede na to, da je zelo dobro, če se že igramo in spreminjamo poslovnik, je zelo dobro, da so dokumenti, ki prihajajo, ki osnova za razpravo, da so podpisani. Ta dokument v bistvu ni podpisan, tako da sam si želim transparentnost itd., je dobro. Pa da sedaj ne bi mislili, da se sedaj na majhne stvari obremenjujem, ampak zanimivo je, da tak dokument oziroma tak predlog, kjer gre za spremembo poslovnika, ni podpisan. Ne zameriti. To ni najboljša popotnica pri odločanju in pri razpravi. To bom mogoče potem zahteval.
Če pa grem na samo vsebino. Poslovnik smo v zadnjem obdobju kar nekajkrat spreminjali. Vsi vemo, da rabimo za to 60 glasov in sam si ne bi želel, da bi vsak teden imeli sejo, zato da se bo reklo, da nekaj delamo, da bomo spreminjali poslovnik.
115. člen Poslovnika Državnega zbora je bil v preteklosti že velikokrat na nek način dopolnjevan na način, da se je predlagateljem zakonov, še zlasti Vladi, nalagalo neke nove obveznosti o pripravi zakonodaje. Veljavni člen ima v tretjem odstavku deset alinej. Pri tem ima šesta alineja tudi šest podalinej. In vsaka taka alineja in podalineja določa ali pa predvideva neko obveznost Vladi pri pripravi zakonskega predloga.
Moja ocena je, da če bi predlagatelj tudi Vlada ali pa predlagatelji zakonov, predvsem pa Vlada, dosledneje izvajala veljavno ureditev do takšnih predlogov sploh ne bi prihajalo. Sam vidim nekje drugje težave. Še vedno veliko zakonskih predlogov obravnavamo v tem Državnem zboru ne glede na Vlado, po nujnem postopku, kar pomeni, da Vladi v tistem primeru, ko daje zakone po nujnem postopku, ni potrebno pripraviti presoj posledic po posameznih področjih, niti nima obveznosti sodelovati z zainteresirano javnostjo in še bi lahko našteval. Pri takšnem sprejemanju zakonodajo gre za nek vsebinski deficit. Vsi veste v tej dvorani, da velikokrat, ko smo sprejeli nekatere zakonodaje po nujnem postopku, ni bilo potrebno, da bi šli ti zakoni po nujnem postopku. Pa vendarle so šli.
Še večjo težavo, ki jo tudi mi v naši stranki vidimo, kot je pri nujnem postopku, je pri obrazložitvi posameznih členov in zakonskih rešitev, ki so povezani s temi obrazložitvami. Gre za neizmerno skromne obrazložitve, ali pa jih v bistvu praktično več ni. To se mi zdi, da je po moje postalo tudi problem.
Problem, ki ga tudi mi vidimo pri sprejemanju zakonskih predlogov je tudi v podzakonskih predpisih, kjer želimo v bistvu vse v naprej zapisati v tej državi. Nekatere zadeve, ki pa jih teoretično ne moremo zapisati ali pa ki so drugačne, pa potem v življenju ne moremo sprovajati. Tukaj smo malo v problemih.
Ker ne vem kdo je predlagatelj te zadeve, da ne bi delal kateremu krivice, in ker sem te, predsednik, poslušal glede tvoje obrazlage na začetku, največja vladna stranka je v svojih predvolilnih zgodbah pač povedala, ko bomo en zakon vložili v Državni zbor, bomo dva zakona spravili iz mize oziroma iz življenja. Tega se ni naredilo.
Sam akceptiram predlog, vendar ta moment ga ne mislim takega podpisati, tudi iz vseh teh navedenih razlogov. Torej, če se bomo držali poslovnika, ki ga imamo že sedaj zapisanega, če se bo držala Vlada, če se bodo držali vlagatelji zakonov, bom rekel, tega 115. člena, sam ne vidim nobene potrebe, da bi se spreminjal.
Po drugi strani pa da zaključim. Res bi rad vedel kdo je ta predlog napisal oziroma kdo ga je dal. Če želimo biti transparentni in če želimo spoštovati neke norme, je najmanj kar je, da na poslovniško komisijo pride dokument, ki je podpisan in vemo kdo je avtor. Hvala lepa.
Da pojasnim. Se opravičujem, ne vem zakaj do tega prišlo. Svoj dokument sem podpisal, ko sem dal pobudo kot član komisije. Že prej sem enkrat najavil na eni prejšnjih sej, da bi mogli iti v to smer in se opravičujem. Ne vem zakaj je prišlo do te napake.
Naslednji se je prijavil k besedi gospod Vatovec. Izvolite.
Najlepša hvala, predsednik. Kje začeti? Po moje pri tej obrazložitvi. Ta dokument sem temeljito prebral in mislim, da v bistvu tudi v sami obrazložitvi mogoče najdemo razlog zakaj prihaja do kršitev te resolucije normativne dejavnosti. Mislim, da je to akt oziroma dokument, ki ga je ta Državni zbor sprejel in bi moral veljati in je seveda tudi zavezujoč za Vlado in za vse ostale.
Če gremo najprej na stvari, ki me motijo v tej obrazložitvi. Moti me to pristajanje na to logiko te grde birokracije, za katero potem tudi sami, ko to pišete v bistvu med vrsticami poveste zakaj je točno logika za to debirokratizacijo, o kateri tudi govori trenutna Vlada, katerega predsednika Vlade tudi sami citirate v tej obrazložitvi, je to, da je pač to velika ovira za gospodarstvo. Tu bi bil zelo previden kdaj začnemo govoriti o tem, da so zakoni in ostali akti neka ovira za delovanje. Mislim, da pravilno citirate tu notri Stalina, da je zaupanje v redu, ampak da je neka določena stopnja nadzora v tem smislu, da imamo zakonsko vse normirane neke stvari vseeno v redu.
Zmoti me tudi, da uporabljate besede kot so navlake. Te navlake je kar nekaj. Te navlake je kar nekaj, čez 5 %. Govorimo o zakonih, ki jih je prej sprejel ta Državni zbor, tako da že iz tega vidika se mi zdi nekoliko nedostojno, da govorimo o zakonski materiji kot nekakšni navlaki.
Bistvo pa je tukaj, ko navajate števec kršitev. Cnvos? je uvedel ta števec kršitev, predvsem kar se tiče sodelovanja javnosti, kar izvira iz resolucije normativne dejavnosti in tudi z nekih temeljnih konceptov same demokratičnosti postopka in tu imamo najbrž največji problem. To je že sedaj neka sestavina, neka obveza, ki bi jo morala vsaka Vlada spoštovati. Se pa krši čedalje bolj. Zaradi tega mislim, da četudi napišemo karkoli v poslovnik, ne bomo dosegli tega, da bo prišlo do tega spoštovanja. Nenazadnje imamo v poslovniku zelo natančno določeno kaj so vse zahtevane sestavine zakona, pa marsikdaj je tudi kakšna obrazložitev ali pa navedba ali lažna ali pa pač spregledana. Nemalokrat smo imeli zakone, kjer je bilo zapisano, da je usklajen z javnostjo oziroma z tistimi, ki se pač ukvarjamo s tem področjem, potem pa pridemo na seje delovnih teles, kjer vsi zatrjujejo in povedo kako v bistvu teh pogovorov, ne govorim samo v e-demokracije, ampak tudi o konkretnih sestankih pri pripravi zakonov ni bilo. To je eklatanten dokaz tega, da nima na žalost veze kaj bomo napisali v ta poslovnik z dejanskim stanjem.
In še enkrat. Vlada je dolžna upoštevati tudi to resolucijo in te zadeve spoštovati. Tako da je tudi dodajanje novih alinej v poslovnik neka svojevrstna dodatna birokratizacija poslovnika. To se pravi tudi kontra temu samemu predlogu.
Tu bi predvsem, v prejšnjem mandatu smo spremenili poslovnik. Ravno v 115. členu smo dosegli vnos tega dodatka, da mora Vlada tudi povedati kdo je sodeloval pri pripravi zakona oziroma če je nekdo dobil plačano za pripravo zakona. Vem kakšna je situacija iz tega vidika. Je pa še enkrat vprašljivo ali na tak način dosežemo tisto kar si želimo. Tu ste našteli vsa ta načela, nazadnje transparentnosti. Tu imamo velike težave, ki pa jih po mojem mnenju s spremembo poslovnika v tej točki ne bo rešila. To je neka inkorporirana težava v samem delu Vlade. Spomnimo se dva mandata nazaj kako so se tudi magnetogrami sej vlade ukinili itd. Skratka tam je še veliko prostora za izboljšave, se pravi na sami Vladi. Vlada je tista, ki bi morala čimbolj javno delovati, ki bi morala imeti magnetograme sej Vlade, tako da vemo kaj se dogaja, ne pa recimo, da so bili ukinjeni ti magnetogrami ravno takrat zaradi tiste komisarske sage itd. Po moje so tam težave. Mislim, da Državni zbor kljub temu dela v redu. To obvezo o tej potrebnosti, sorazmernosti, odgovornosti, dostopnosti bi dali Vladi in iz tega vidika se mi zdi, da je pač to zgolj nekaj, kar bi mi zapisali v poslovnik, ampak ne bi imelo realnih učinkov. Če je kaj kar moramo zahtevati, je to, da se ta transparentnost v bistvu boljša priprava zakonodajnih predlogov se mora odviti v Vladi z upoštevanjem širšega demokratičnega postopka pri pripravi zakonov in tudi pri samem delovanja organa kot takega.
Tudi sam iz tega vidika, sicer ne vem, če bomo o čem odločali danes, tega predloga na tej točki ne morem podpreti.
Hvala lepa. Tomaž Lisec ima besedo. Se mu opravičujem, ker sem ga preskočil, ker je bil prej na vrsti. Izvoli.
Nič hudega. Predsednik, hvala za besedo. Vsem skupaj lep pozdrav.
Sedaj je tudi meni všeč. Imel sem podobno vprašanje. Kdo je avtor tega uvoda oziroma tega zapisa? Upam, da to drži, da ste to vi, predsednik. Morate pa se zahvaliti strokovnemu sodelavcu ali znotraj poslanske skupine ali pa komu drugemu, ki se je, moramo priznati, kar potrudil, da je obrazložil namene spremembe Poslovnika Državnega zbora.
Drugo kar se tiče spreminjanja poslovnika. Mislim, da sem tretji mandat član Komisije za poslovnik in v prejšnjem mandatu, ko je to komisijo vodil gospod Vatovec smo bili zelo aktivni. Ne samo pri samih sejah Komisije za poslovnik, ampak tudi tiste skupine, ki je pripravljala na podlagi, mislim, da več deset let, pripomb tako strokovnih služb, samih poslancev, tako iz koalicije, opozicije, pa tudi vseh ostalih, ki sodelujejo pri delu Državnega zbora, da smo skušali narediti, upam, da čimbolj prebaven poslovnik, da ne gre v škodo opoziciji, da ne gre v korist vsakokratni koaliciji, da imajo tudi vsi ostali možnost sodelovanja in kar je ključno, da delo Državnega zbora na vseh področjih teče nemoteno. Mislim, da smo naredili kar solidno delo. Seveda pa je še vedno možnost izboljšanja, zato bi drugič predlagal, če že pridejo nove pripombe, novi predlogi, da se jih enkrat v doglednem času da vse skupaj na plan. Ampak še enkrat, nisem zagovornik, da vsak mandat dvakrat ali trikrat spreminjamo poslovnik, kljub temu, da je to živa tvorba, ker imamo potem očitno probleme z delovanjem Državnega zbora ne pa s samim poslovnikom. Sam nisem ravno naklonjen prevečkratni spremembi poslovnika.
Tretja stvar glede prenormiranosti. Lahko se strinjamo, da imamo morda kakšen zakon preveč, da imamo neumnosti, ko iz nekega resnega sistemskega zakona vzamemo ven eno poglavje in naredimo nov zakon, naredimo potem na podlagi zakonov preveč uredb in preveč pravilnikov, o čemer je že govoril kolega Han, ampak osebno mislim, da če bi dodali to novo dikcijo k 115. členu poslovnika, da ne bi v nobeni, saj sam ne vidim, konkretni stvari zaobšli to prenormiranost katero se, vsaj takšna je moja informacija v tem trenutku, poleg vsega ostalega zelo resno ukvarjajo na Vladi oziroma v strokovnih službah, ki so za to pripravljeni sodelovati tudi poslanci. Vsaj v koaliciji smo dobili nalogo, da pogledamo po svojih področjih, resorjih, kje nas čevelj žuli, kje vidimo prenormiranost ali v samih zakonih, ki jo je veliko. Predvsem pa je te prenormiranosti veliko v podzakonskih aktih, ne samo v uredbah, predvsem v pravilnikih. Mislim, da so pravilniki tisti, ki bi jih moral vsak minister v prvi pol leta temeljito prečesati. Ne zaradi vrednostne (nerazumljivo), ampak zaradi popolnim nesmislov, kajti ko sem bil predsednik Odbora za kmetijstvo ne morem verjeti s kakšnimi, pa si bom drznil reči, idiotizmi sem se ukvarjal, ker je v kakšnem pravilniku določeno točno koliko centimetrov mora biti kakšna stvar, kako dolga mora biti, kaj vse mora biti in so kmetje spraševali, če kdo od teh, ki so pripravili te pravilnike kdaj se sploh s tem v realnosti ukvarjajo ali pa je kakšen sorodnik tega uradnika pripravljal predpise zato, da je potem ta sorodnik dobil ravno to delo oziroma to nalogo, da je potem v imenu oziroma za državo naredil.
Kar se tiče prenormiranosti še enkrat mislim, da ta nova dikcija ne bi prinesla nič dodanega. Ko gledamo 115. člen, ko v tretjem odstavku zapiše kaj vse uvod obsega in imamo to presojo posledic na posamezna področja. Mislim, da smo veliko naredili tudi v prejšnjem mandatu, da poleg presoje administrativnih posledic, torej to kar danes govorimo, smo že vnesli v sam poslovnik in tudi poleg vseh ostalih presoj tudi prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona. Zato res ne vidim dodane vrednosti, če bi dali teh novih sedem ocen: potrebnost, sorazmernost, odgovornost, dostopnost, enostavnost, transparentnost, spoštovanje, upoštevanje načela samoomejevanja. In če ste, gospod predsednik, kot avtor napisali teh sedem načel, mislim, da bi vsak zakon vsaj v uvodu bil vsaj nekaj strani debelejši, ne bi pa nič prinesel. Mislim, da sama Vlada, ne glede na to kakšna je po svoji sestavi, vse to že dela. Recimo načelo potrebnosti pravnega urejanja. Nujnost poglobljene analize politike, iz katere izhaja vprašanje kaj in zakaj je potrebno narediti pregled obstoječega stanja, zakonodaja, vzroki, načini urejanja. To imamo. Vzroki, cilji, načini so potem v sami zakonski dikciji že urejeni.
Kar se tiče pa nujnost poglobljene analize politike. Mislim, da to na vsakem ministrstvu upam, da naredijo preden se uradniki na pobudo ali ministra ali pa nekoga drugega pripravljajo napisati kakšen zakon.
Pa še to bom rekel. Pa ne da se hvalim, ampak kar nekaj let sem bil strokovni sodelavec Poslanske skupine SDS in ko smo, takrat ko smo bili v opoziciji, dobili nalogo, da skupaj s poslanci pripravimo zakone, nismo zakone pisali kar na blef, češ en člen napišeš, obrazložitev, ki je ponavadi bolj kot ne kopi pejst člena in to je to. Rabili smo poglobljeno analizo: mednarodno, finančno, kako je z ostalimi resorji in vse ostalo, da smo prišli do enega teksta, pa tudi če smo včasih spreminjali samo en člen določenega zakona. Mislim, da kdor se resno pripravlja k spremembi zakonodaje, to poglobljeno analizo opravi.
Kar se tiče načela samoomejevanja. Odgovorno odločitev za urejanje družbenih razmerij. Tukaj pa smo, z vsem spoštovanjem, že malo na tistem kaj vse lahko napišemo. Družbena razmerja. Mislim, da vsakokratni opoziciji verjetno ne bo všeč kar bo takratna vladajoča koalicija zapisala pod načelo samoomejevanja, ker bi rekli, da se tega ne držite.
Kot rečeno načelo sorazmernosti, presoja upravičenosti, primernosti in proporcionalnosti predpisovanja obveznosti. Kdor prebere uvode samih zakonov mislim, da je to že notri.
Načelo odgovornosti. Organi ravnajo po pravilih stroke. Večinoma zakonov napišejo uradniki na ministrstvu. Upam, da na ministrstvih so uradniki, ki se imajo oziroma so za stroko. Če niso strokovnjaki, potem vemo kakšna je naloga ministrov, da pač te uradnike ne glede na njihov položaj oziroma njihovo nalogo ali premesti ali pa kar je sicer čudna nenavada v Sloveniji tudi odpusti.
Načelo dostopnosti. Jasni, splošni, razumljivi predpisi, ki onemogočajo različne tolmačenja. Mislim, da vsi poslanci, ne glede na sestavo Državnega zbora upamo, da so zakoni jasni, splošni in razumljivi in da ne omogočajo različna tolmačenja. Ko pride pa tista dikcija v členih, ki se glasi Prehodne in končne odločbe, ko napišemo: natančnejša merila in ostali določi minister z podzakonskim aktom. Ravno tisti uradniki, ki so pripravljali zakone, potem naredijo takšne zadeve, da potem prihajajo ljudje k nam v poslansko pisarno in rečejo kaj pa ste to sprejeli. Ponavadi še enkrat sploh nismo sprejeli neumnosti v zakonu, ampak smo napotili na podzakonski predpis, da se to uredi, kjer so potem ti isti uradniki, ki bi morali stvari reševati, problem zakomplicirali.
Načelo poenostavitve. Upam, da vsakokratna Vlada, katerakoli že je, tudi mi sledimo, da so zadeve čimbolj enostavne.
In na koncu načelo transparentnosti. Predstavljanje politike čim širši javnosti. Še enkrat bi spomnil na podalinejo alineje: Prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predlogu zakona. To že obstaja.
Tako z vsem spoštovanjem, gospod predsednik oziroma avtor te pobude, sam ne vidim dodane vrednosti. Če pa govorimo o prenormiranosti pa mislim, da jo prav ta predlog tudi prinaša, zato sam osebno ne bom podprl pobude za spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega zbora. Hvala.
Hvala za besedo. Po večini strinjam z mojimi predhodniki. Praktično z vsem, kar so povedali.
Morda bi začela v svoji razpravi, ne bom dolga, s tem, da bi opozorila na to, da govorimo o resoluciji. Vaš predlog, gospod predsednik, je, da bi bila opredelitev do spoštovanja načel iz resolucije o normativni dejavnosti obvezna sestavina vsakega zakona. Opozorila bi na to, da je resolucija nezavezujoč akt, ki daje neko usmeritev za oblikovanje, za pripravo kakovostnejše zakonodaje. Če bi na tak način, kot je predlagano, uvedli vsa ta načela, opredelitev do teh načel v poslovnik, bi s tem to resolucijo nekako povzdignili na zavezujočo raven,kar pa je po mojem mnenju zelo vprašljivo, če ne celo sporno glede na to, da izhajamo iz namena, ki ga resolucija tudi ima v poslovniku. Opredeljena je tudi v poslovniku.
Glede teh dodatnih nekih procesnih zahtev in predpostavk, ki bi jih imeli, če bi ta predlog, ki ga imamo danes na mizi, upoštevali, želim opozoriti tudi na to, da se nekako omejuje ali pa otežuje zakonska iniciativa, ker vemo, da predlagatelj zakonov ni Vlada, čeprav največkrat je Vlada, ampak ne govorimo tukaj samo o tem predlagatelju, ampak se moramo zavedati, da je lahko predlagatelj tudi ljudstvo preko ljudske iniciative ali pa tudi posamezna poslanska skupina. Vemo, da najmanjša poslanska skupina v Državnem zboru lahko šteje samo tri poslance. Vsak poslanec je lahko predlagatelj zakona. Skratka, kljub temu, da ima Vlada celoten aparat, ki pripravlja zakonsko besedilo in bi morda celo lahko res pripravila besedilo tako, da bi, tako kot je že povedal prej gospod Lisec, bil predlog zakona za nekaj deset strani daljši, ker bi se morali pač do vseh teh načel opredeliti, je pa to malce neživljenjsko pričakovati od posameznega poslanca, ki je lahko predlagatelj zakona ali pa poslanske skupine, če vemo, da nekatere poslanske skupine delujejo samo z enim ali dvema strokovnima sodelavcema.
Skratka to preveliko omejevanje bi lahko privedlo tudi do omejevanja te zakonske iniciative.
V uvodu smo lahko od predsednika slišali, da je problem prenormiranost našega prostora in da to vpliva na neko zakonodajno okolje, v katerem se moramo obnašati in se z njim soočati tako fizične osebe kot pravne osebe, skratka vsi akterji, ki delujemo v tem okolju. Po mojem mnenju prenormiranost je del našega pravnega sistema, ampak ni razlog v prenormiranosti zaradi nekega slabega nomotehničnega dela ali pa zakonodajnega postopka, niti po mojem mnenju opredelitev do vseh teh načel, ki jih resolucija izpostavlja, ne bi pomenilo, da bi se prenormiranost zmanjšala.
Če pogledam tudi sama malo bolj tako podrobno ta 115. člen, ki naj bi se ga dopolnjevalo. V tem tretjem odstavku že poslovnik lepo navaja, recimo, zahtevo, da ocena stanja in razloge za sprejem zakona je obvezni del predloga zakona in to je praktično načelo potrebnosti pravnega urejanja. Potem naprej: načelo sorazmernosti lahko vidimo v tem, da mora zakon presojati presojo posledic na gospodarstvo, presojo posledic na socialna področja in na vsa ostala druga družbena področja. Tudi to načelo je že ukomponirano.
Potem načelo transparentnosti. Lahko vidimo, da se udejanja s tem, ko mora zakon prikazati sodelovanje javnosti pri pripravi zakona ali pa podatek o zunanjem strokovnjaku oziroma pravni osebi, ki je sodelovala pri pripravi zakona.
Po mojem mnenju so vsa ta načela že nekako povzeta v tem 115. členu, ki govori o obveznih sestavinah zakona, tako da je dopolnjevanje tega člena ali pa spreminjanje poslovnika n tej točki po mojem mnenju nepotrebno. Se pa tudi strinjam s predhodniki, da prevelikokrat spreminjati poslovnik, ki vemo, da je naša mala ustava, ni dobro. Danes po mojem mnenju ta predlog ni toliko dodelan. Sicer morda ni popolnoma zgrešen, ampak vseeno tako kot sem že na začetku povedala, se mi zdi najpomembnejše to, da resolucijo, ki ni zavezujoča, nekako ne moremo povzdigovati na zavezujočo raven kar tako na počez.
Toliko. Hvala.
Hvala za razpravo. Še kdo? Nihče.
Če dovolite kot predlagatelj ugotavljam, da ni nagnjenosti k spremembi, kar tudi razumem, ker je to neka dodatna zadeva in je kar močna. Zdelo se mi je potrebno opozoriti na te zadeve, ker sem v svojem prejšnjem delovanju pač nisem bil niti v državni upravi, niti nikjer, ampak sem se srečeval s problemi prenormiranosti. Sploh ko sem imel konzultantsko firmo je grozljivo zadovoljiti vse te potrebe, ki so. Zato se mi je zdelo prav, da opozorim in da imamo resolucijo in če je ocena taka, da to zadostuje kar imamo napisano, se mi zdi tudi sprejemljivo.
V tej fazi ne bi nadaljeval s tem. Mislim pa, da je prav, da smo opozorili tudi na ta vidik kaj sprejemamo. Da moramo sprejemati neke spremembe in dodatke kakor je nekdo zapisal s tresočo roko. Zato se strinjam z vami, da moramo imeti tudi tresočo roko pri spremembi poslovnika.
To točko zaključujem. Ali bi mogoče še kdo kaj dodal? (Ne.) Hvala lepa.
To umikam. To sem dal to kot razpravo. Povedal sem, da sem pripravil, tudi testirati. Če ni pripravljenosti zakaj. In hvala za razpravo. Meni je tudi to nekaj pokazalo in nekaj opozorilo.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZNO. Pod to točko bi predlagal, da ustanovimo skupino, ki bo pripravila končno besedilo predloga sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora v zvezi z ureditvijo procesne imunitete poslancev.
Dobili smo odgovore od treh poslanskih skupin. Rok smo dali do danes. Od SMC, ki v bistvu, če ne gremo v spremembo ustave, kot so predlagali 83, da s spremembo soglašajo, od Poslanske skupine SAB in od Poslanske skupine SDS, ki ima pripombo, da se vključi v postopek še Mandatno-volilna komisija.
Moj predlog je, da bi ustanovili skupino, ki bi dokončno oblikovala ta predlog sprememb, kar se tiče poslanske imunitete.
Dajem v razpravo naslednji predlog sklepa: »Komisija za poslovnik ustanavlja delovno skupino, ki bo pripravila končno besedilo predloga sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora v zvezi z ureditvijo procesne imunitete poslancev. Poslanske skupine imajo v delovni skupini po enega predstavnika.«
Ali želi kdo besedo v zvezi s tem predlogom? Rok je do 15. 7. 2020. Sedaj ko smo še tu pred parlamentarnimi počitnicami. (Medsebojno pogovarjanje). Je prehitro enega člana imenovati? Po dopustih.
Torej prvo sklepamo o tem, da Komisija za poslovnik ustanavlja delovno skupino, ki bo pripravila končno besedilo.
Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet.
Gremo na drugi sklep: »Komisija za poslovnik prosi poslanske skupine Državnega zbora, da komisiji do 15. 7. 2020 sporočijo imena predstavnikov poslanskih skupin, ki bodo sestavljali delovno skupino, ki bo pripravila končno besedilo predloga sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora v zvezi z ureditvijo procesne imunitete poslancev.«
Želi kdo besedo v zvezi s tem sklepom? Če ne, potem o tem sklepu odločamo z navadno večino.
Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.
Kdo je za? (9 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet soglasno.
Ali želi še kdo besedo pod točko Razno? Če ne, zaključujem 2. točko dnevnega reda in 8. sejo Komisije za poslovnik. Hvala lepa za sodelovanje.