Spoštovani članice in člani komisije, ministrica ter ostali prisotni. Lepo vas pozdravljam!

Pričenjamo 12. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ob začetku seje bi vas vljudno prosil, da glede na zdravstvena napotila tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter nosite zaščitno masko. Vljudno vas prosim, da preverite tudi ali imate s seboj prenosne in certifikacijske kartice za morebitno glasovanje. Če je nimate, bomo pač že poskrbeli ob glasovanju, da jo boste pridobili. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice oziroma člani komisije: Violeta Tomić in Felice Žiža. Na seji kot nadomestni člani oziroma članice komisije s pooblastilom sodeluje Nik Prebil namesto Igorja Pečka. Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bi prebiral, saj je razviden s sklica same seje. Svojo udeležbo je opravičila mag. Susanne Weitlaner, predsednica kulturnega društva Člen 7 za Avstrijsko Štajersko – Pavlova hiša. Udeležbo je opravičil tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – SEZNANITEV S POROČILOM VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O REALIZACIJI NAČRTOVANIH DEJAVNOSTIH IN SREDSTVIH ZA SLOVENCE IZVEN MEJA REPUBLIKE SLOVENIJE V LETU 2019.

Gradivo z dne 18. 6. 2020, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije na podlagi sklepa, sprejetega na prvem v nadaljevanju druge seje komisije z dne 21. 3. 2019, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Za predstavitev obravnavanega gradiva dajem najprej ministrici pristojni za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, dr. Heleni Jaklitsch.

Ministrica, izvolite beseda je vaša.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Preden preidem h kratki predstavitvi poročila o realizaciji načrtovanih dejavnostih in pa sredstvih za Slovence izven meja, ki jih je Republika Slovenija namenila letu 2019, bi vseeno to izkoristila, če mi dovolite priložnost, da bi še enkrat izrazila zadovoljstvo, da je prvič v zgodovini samostojne Hrvaške v hrvaški sabor bila izvoljena tudi predstavnica slovenske narodne manjšine, gospa Barbara Antolić Vupara. Tega smo bili zelo veseli. Gospa je namreč aktivna članica slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, tako da smo prepričani, da bo tudi njen glas tam lahko glas vseh naših rojakov, ki živijo na Hrvaškem. Tako da zdaj pa k samem poročilu.

Na sami podlagi sklepa Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose Slovencev v zamejstvu in po svetu, je Vlada Republike Slovenije oziroma urad že drugič pripravil celovito poročilo o izvedeni dejavnostih in pa o višini sredstev, finančnih sredstev, ki jih je Slovenija v preteklem letu, torej v letu 2019 namenila za organizacije in pa dejavnosti Slovencev izven Republike Slovenije. Slovenija je namreč, saj to je že z ustavo zavezala, da bo skrbela in ščitila svoje skupnosti, ki delujejo izven naših meja in na podlagi te zaveze izvaja tudi aktivnosti in pa finančno podporo v vseh teh letih. V skladu z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja je urad tisti, ki je osrednji nosilec ali koordinator znotraj Slovenije v tej skrbi, medtem ko tudi posamezni resorji oziroma ministrstva v okviru svojih delovnih področij vzpostavljajo stike, skrbijo za stike in tudi razvijajo sodelovanje z organizacijami naših rojakov. V samem poročilu so navedene dejavnosti in pa sredstva, ki jih je vlada oziroma Republika Slovenija v lanskem letu namenila za dejavnosti povezane z našimi rojaki. Poleg urada so notri se pravi tudi ostala sedem ministrstev, ki so aktivno vključene v to sodelovanje.

Glavna področja, kamor namenjamo največ podpore bi lahko rekli, oziroma tudi največji fokus sodelovanja z našimi skupnostmi, se zagotovo nanaša na področje kulture, jezika, izobraževanja, gospodarstva, športa in vprašanja mladih in pa tudi zagotovitev oziroma dvig ravni zaščite pravic naših teh slovenskih narodnih skupnosti.

Sredstva, ki so bila v lanskem letu namenjena v skupnem seštevku za dejavnosti, je malo manj, nekaj manj kot 11 milijonov evrov, od tega jih je urad namenil 6,5 milijonov za zamejstvo in pa za sam svet 3 milijone, če zdaj malo zaokrožujem, 3 milijone 400 tisoč. Urad svoja sredstva, večino sredstev razdeljuje preko javnih razpisov in je to ta oblika finančne podpore, ki jo daje našim rojakom. Podpora projektov seveda osrednje mesto namenjamo jeziku. Namreč ravno jezik, ohranjanje slovenščine, slovenskega jezika je vedno bolj v središču tako zavedanja naših rojakov, oziroma slovenskih narodnih skupnosti v vseh štirih državah in sicer v podpori iskanja možnosti podpore in tega, možnosti se pravi od jasli pa do mature, da bi imele možnost se učit v dvojezičnih šolah oziroma se učiti tudi v tem sistemskem, v tem kot sistem slovenščino. Pri čemer se seveda zavedamo, da ima vsaka država, sosednja država tudi posebne in določene posebnosti. Potem je tu sredstva, ki jih namenja tudi urad namenjeno za področje investicij v infrastrukturo zamejskih društev in organizacij, kjer je to pač mogoče in kolikor to sredstva dopuščajo. Posebna skrb je namenjena arhivski dejavnosti. Zavedamo se, da je arhivsko gradivo, ki je nastajalo skozi desetletja v posameznih, tako v zamejstvu, kot tudi po svetu dragocena kulturna, če tako rečemo dediščina tudi vseh nas, tako da je ta skrb še posebej v središču. To je, potem urad namenja tudi sredstva oziroma pozornosti in stike tudi na področju gospodarstva, kjer je povezan z različnimi gospodarskimi subjekti naših rojakov in pa seveda v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo.

Prav tako je ravno na tem področju so pomembna evropska sredstva, kjer skupaj skušamo zagotavljat tisto pomoč financiranju lastnega deleža, ki pomaga, da lahko rojaki sodelujejo in se prijavljajo na take razpise. Potem posebno področje tudi kamor je nam usmerjena pozornost urada so tudi mladi. Ravno o tem, če sem prej omenila jezik, seveda so tudi njihovo povezovanje, vključevanje njihovih aktivnosti in pa posebej poudarkom vključevanja mladih v te slovenske zamejske strukture, zato, da lahko postajajo suveren vodstven kader tudi znotraj slovenskih skupnosti. Urad je bil tudi aktiven na področju športnih aktivnosti, se pravi tudi tu smo ne le finančno, ampak seveda v vseh teh projektih tudi vključeni v tudi na drugačen način, da smo prisotni zraven, da nudimo tudi strokovno podporo in pa tudi bi rekla po vseh pogledih podpor tudi z nasveti, če je to potrebno.

Tako da mislim, da je to na kratko bi, da ne bomo predolgi. Ostalo bolj izčrpno poročilo o aktivnostih urada je pa potem v tem poročilu, ki kot ste že omenili objavljeno tudi na spletni strani Državnega zbora.

Hvala.

Hvala ministrica za izčrpno poročilo.

Ima še kdo kaj za dodati od ostalih ministrstev?

Gospod Gruden.

Hvala lepa za dano besedo.

Roman Gruden, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Gospa ministrica je dejansko tako izčrpno že vse poročala, da na tem mestu bi se predvsem na primeru našega ministrstva zahvalil Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, s katerim res odlično sodelujemo. Prav tako bi poudaril, da odlično sodelujemo z torej z Uradom za slovenske šole v Trstu, ki je pristojen za slovensko zamejsko šolstvo v Italiji. Potem z Oddelkom za dvojezično šolstvo v Celovcu, ki je pristojen za dvojezično šolstvo na Koroškem. Torej tu gre za gospoda Giacominija v Italiji in gospo Sandrieser na Koroškem. Seveda ne smemo pozabiti gospe Kovačeve v Porabju in gospoda Holca. Danes ga ni, ne? Ja. In potem seveda bi tukaj izpostavil še gospo Barbaro Riman, torej na Hrvaškem predsednico Zveze Slovencev na Hrvaškem, s katero tudi odlično sodelujem in ravno danes sva imela en zelo konstruktiven sestanek že dopoldne glede aktivnosti v naslednjem šolskem letu, tako da poudaril bi to, da dejansko se mi zdi pomembno, da sodelujemo, da smo povezani in tukaj mislim, da tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je res tisti organ, ki te naloge zelo dobro izvaja in nas vse resorje povezuje, da potem nekako koordiniramo, koordinirano nastopamo in delujemo vsi skupaj.

Hvala lepa.

Hvala.

Želi še kdo? Ja. Gospod Černigoj. Čel -.

Hvala lepa gospod predsednik za besedo.

Moje ime je Vladimir Čeligoj, Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije.

Jaz bi samo nekaj poudarkov dal glede slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij v vseh štirih državah. Konkretno kar zadeva Italije, tukaj imamo Deželno kmečko zvezo Trst, ki ima pomembno vlogo glede svetovalnega dela. Za razliko od Slovenije in pa Avstrije, Italija nima svetovalne službe in prav to svetovalno delo opravlja Deželna kmečka zveza Trst. Pa morda še en poudarek glede zamejstva v Italiji; pomen teritorija, pomen ohranjanja zemlje je deželna kmečka zveza eden tistih branikov, ki se najbolj bori za ohranjanje zemlje, kajti kmet brez zemlje je tako kot narod brez države. Če pogledamo kaj je v Avstriji, imamo tam Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov, v sklopu njih pa je tudi kmečka izobraževalna skupnost kot izvajalska organizacija, ki skrbi za izobraževanje tamkajšnjih slovenskih kmetov.

Naj povem tudi to, da je v sklopu te organizacije Skupnost južnokoroških kmetic in kmetov okrog šesto članov po celotni južni Koroški od Podjune pa do Zile. In če gremo na Madžarsko; tu na področju kmetijstva pomembno vlogo odigrava Razvojna agencija slovenska krajina. Morda bo pozneje bivša predsednica, sedanja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem kaj več povedala. Vendar v sklopu te agencije in pa v okviru Slovenske vzorčne kmetije, ki smo jo skupno z uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu postavili leta 2015, sta tukaj bom rekel pomen predvsem v smislu povezovanja tamkajšnjih ne samo kmetov, ampak tudi ostalega slovenskega življa in pa mladine.

In če gremo še za kratek hip na Hrvaško, v Gorski Kotar, tu imamo kmetijsko izobraževalno skupnost. Tukaj imamo precej programov, ki jih izvajamo preko Kmetijskega zavoda Ljubljana, v smislu delavnic, potem predavanj in skratka strokovnega svetovanja. Vse štiri organizacije imamo pa povezane v koordinacijo AGRA-SLOMAK, ki s svojim letnim programom skuša in tudi dosega bom rekel dobre povezovalne rezultate, tako kot so navedeni v poročilu in jih ne bi našteval.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Naprej. Prosim, če se gospod Čeligoj izključite.

Aja, pardon.

Hvala za besedo.

Matej Andolšek, zunanje ministrstvo. Kot je razvidno iz poročila Vlade, zunanje ministrstvo sicer nima svojih namenskih sredstev za spodbujanje delovanja organizacije Slovenske narodne skupnosti, vendar pa ne glede na to, preko naših veleposlaništev in posebej generalne konzulatu v zamejstvu sodelujemo pri izvajanju programa drugih resorjev, posebej Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter drugih ministrstev in na tem mestu bi se tudi z naše strani zahvalil vsem za odlično sodelovanje.

Druga naloga, ki jo opravlja seveda zunanje ministrstvo in naša mreža veleposlaništev in konzulatov je spremljanje položaja slovenskih skupnosti, posebej v zamejstvu in ob – in odpiranje njihovih vprašanj v dialogu s sosednjimi državami, če govorimo o avtohtonih slovenskih skupnostih v zamejstvu, tako da v bistvu naša naloga je zagotovit ne toliko sredstev s strani Slovenije, ampak predvsem zagotoviti sredstva in druge oblike pomoči s strani drugih držav za slovenske skupnosti v sosednjih državah.

Hvala.

Hvala.

Še kdo? Gospod Peter, boste prišli na vrsto kasneje.

/oglašanje iz dvorane/ aha, hvala.

Želi besedo sedaj kdo od vabljenih na sejo? Pri tem vas obveščam, da lahko vabljeni svoja mnenja in stališča podaja le v fazi, ko je razprava, ki sledi namenjena le članicam in članom komisije. Lepo vas prosim, da se za zvočni zapis in njegov pripis predstavite.

Gospod Peter Česnik.