20. nujna seja

Komisija za nadzor javnih financ

7. 7. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni gostje, začenjam 20. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Uvodoma mi dovolite dve navodili, in sicer prosim vas, da v skladu z navodili med sejo nosite zaščitne maske in ohranjate razdaljo vsaj 1,5 metra. Danes bomo glasovali z glasovalnimi karticami in prosim, da preverite, če jih imate vsi s seboj.

Do začetka seje nisem prejel opravičil o odsotnosti članic in pa članov komisije. Na seji pa kot nadomesti člani s pooblastilom sodelujejo: gospod Jože Lenart, ki nadomešča poslanca gospoda Braneta Golubovića iz poslanske skupine Lista Marjana Šarca; in pa gospod Jani Prednik, ki nadomešča poslanca gospoda dr. Franc Trčka s poslanske skupine SD.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje komisije z eno točko dnevnega reda. Vaših predlogov za spremembo dnevnega reda v poslovniško določenem roku nisem prejel, zato ostaja takšen dnevni red seje kot je bil poslan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE SUMI O SISTEMSKI KORUPCIJI NA PODLAGI NEUSTREZNEGA, NEPREGLEDNEGA TER NEGOSPODARNEGA POSTOPKA NABAVE ZAŠČITNIH MASK MED ZAVODOM REPUBLIKE SLOVENIJE ZA BLAGOVNE REZERVE IN PODJETJEM HMEZAD TMT D.O.O. Gradivo za to točko - zahteva poslanskih skupin LMŠ, SD in Levica – je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem seje komisije.

Na sejo so bili s sklicem k tej točki vabljeni: Robert Pavšič v imenu predlagateljev zahteve; gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, namesto njega sodeluje na seji državni sekretar gospod Simon Zajc; mag. Matej Tonin, minister za obrambo; mag. Andrej Šircelj, minister za finance, ki se je opravičil; Tomi Rumpf, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve; Anton Zakrajšek, nekdanji direktor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki se je opravičil; Ivan Gale, uslužbenec Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve; Domen Prešeren, direktor podjetja Hmezad TMT d.o.o.; Marko Bitenc, direktor podjetja Geneplanet d.o.o.; Mitja Terče, nekdanji vodja projektne skupine za koordinacijo in izvedbo nabav zaščitnih sredstev in opreme, ki se je prav tako opravičil; Uprava za zaščito in reševanje; ter Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke.

Vse prisotne še enkrat prav lepo pozdravljam in vas prosim, da se ob prijavi za razpravo in pa vklopu mikrofona predstavite z imenom in funkcijo zaradi ustreznega zapisa magnetograma.

Predlagam, da razpravo opravimo tako, da najprej predstavnik predlagateljev zahteve za sklic nujne seje dodatno obrazloži zahtevek za sklic. Nato bodo besedo dobili predstavniki vabljenih, potem pa bomo prešli na razpravo članic in članov komisije.

Kot rečeno, najprej besedo dajem gospodu Robertu Pavšiču.

Izvolite.

Najlepša hvala, predsednik. Dober dan vsem skupaj.

Jaz se najprej sprašujem, kaj dejansko je pozitivnega ta Vlada in ta država naredila v borbi z epidemijo. Če nebi bilo fenomenalne odzivnosti ljudi, bi verjetno izgubili na dveh frontah – tako na fronti nabave zaščitne in medicinske opreme kot tudi na tisti življenjski fronti in bi izgubili verjetno veliko nedolžnih življenj. In danes imamo pravzaprav srečo, da se pogovarjamo le o nekih, če rečem v navednicah, »finančnih posledicah«. Ampak ne glede na to je potrebno vzeti in državne finance in državne sisteme zelo resno predvsem v tem aspektu. Danes nadaljujemo serijo obdelav te tako nesrečne zaščitne in medicinske opreme še z enim zelo odmevnim primerom. Pa dajmo samo ponoviti, ker zagotovo so si moji kolegi poslanci dobro prebrali obrazložitev sklica današnje nujne konference, kaj se je dejansko dogajalo v zadnjih nekaj mesecih.

Politično odgovornost, da je nekaj šlo zelo narobe v teh procesih, smo že dokazali na interpelaciji. Sicer se je z vso odgovornostjo koalicija odločila in zaščitila svojo Vlado in svojega ministra, ampak dejstva in dokazi govorijo drugače. Vlada je s tem, ko je javnost dva meseca in pol zavajala z lažnimi podatki o številu ventilatorjev in se sklicevala na neobstoječo zakonodajo, tlakovala dejansko pot sistemski korupciji, ki jo je izvajala z izbranimi podjetji. Tudi te nesrečne ventilatorje oziroma predihovalnike smo že kar nekajkrat obdelali, ampak vsi vemo, kako so potekale številke – od 168, pa 20 do 30 primernih, do nič, potem na koncu pa ugotovimo, da jih je bilo marca že ob razglasitvi epidemije blizu 500 in se nikamor ni tako zelo mudilo. In posledica ni bila samo olajšana pot do privilegiranih nakupov, ampak predvsem izguba zaupanja javnosti. Ker niti tega ta Vlada ni bila sposobna, da bi priznala, da se je zmotila in popravila poročilo, ki nam ga je poslala. Niti tega ni bila sposobna. Nekaj je, da narediš napako, jo potem priznaš, drugo pa je, da narediš napako in potem še vedno na tej napaki vztrajaš, čeprav je dejansko napako priznal že eden izmed vladnih ministrov.

Druga zelo pomembna zadeva in zelo pomemben aspekt pa je bilo vztrajanje – prav trmasto – na pravni podlagi, ki naj bi onemogočala neposredne nakupe zaščitne opreme tako kot je to počela vsa Evropa. Ne, nismo, tudi na tem področju je Slovenija morala biti unikum. In posledice vsega tega so vidne tudi na današnji seji - največja nabava mask. Pa bom v podrobnosti se raje spuščal potem v razpravi. In v to odgovornost, najmanj politično, je vpletena celotna Vlada in tudi predsednik Vlade. Dokazi za to so elektronska sporočila takrat še poslanke, ki je hkrati delala dve nezdružljivi funkciji, torej bila je poslanka in bila je tudi članica – neformalno sicer – kabineta Vlade. To je zelo nezdružljivo. Mislim, niti si ne predstavljamo ostali, da bi kaj takega počeli. Najprej se odstopi, potem pa se začne delat za izvršno vejo oblasti. Torej sporočila poslanke neposredno predsedniku Vlade in nenehno navajanje spet napačnih podatkov.

Kot sem že rekel, o podrobnostih bomo raje spregovorili v razpravi sami, predlagatelji pa Komisiji za nadzor javnih financ predlagamo sprejetje dveh sklepov in še dodatnega sklepa, ki je odvisen od poteka razprave.

Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado Republike Slovenije, naj jo v osmih dneh seznani s seznamom podjetij, katerih zaščitna in druga medicinska oprema je bila zaradi neizpolnjevanja zakonskih določil pridržana na Carinski upravi Republike Slovenije.

In drugi sklep: Komisija za nadzor javnih financ poziva Vlado Republike Slovenije, da javnost nemudoma seznani z vsemi sklepi, ki jih je obravnavala 25. maja leta 2020.

Ker ti sklepi, ki so jih na hitro sprejeli in niso bili objavljeni v javnosti, so bili nek formalni pravni temelj, da se je ta posel s to privilegirano družbo dejansko lahko zgodil. In s tem – to pa je trditev oziroma sum opozicije – dodobra oškodoval javne finance.

Toliko zaenkrat.

Hvala.

Hvala lepa, kolega Pavšič.

Preden dam besedo vabljenim, mi dovolite, da preberem še dve pooblastili: poslanec Miha Kordiš nadomešča poslanca Luko Meseca iz poslanske skupine Levica; poslanec mag. Branislav Rajić nadomešča poslanca mag. Dušana Verbiča iz poslanske skupine SMC.

Zdaj pa dajem besedo vabljenim. Kdo od vabljenih želi besedo? Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Gospod Simon Zajc, imate besedo.

Simon Zajc

Hvala za dano besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, drugi prisotni.

Dovolite, da podam najprej nekaj splošnih pojasni glede poteka postopkov naročanja nujno potrebne zaščitne opreme, ki so veljali za vse ponudnike, in tudi glede te konkretne pogodbe.

Za izvedbo nabav je Vlada Republike Slovenije dne 14. marca 2020 zadolžila Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve. Nabave je zavod izvajal glede na potrebe, ki sta jih oblikovala Ministrstvo za zdravje in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Vse postopke naročanja zaščitne opreme je izvajal Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, in sicer na podlagi Zakona o javnem naročanju. Zaradi izrednih razmer, ki so takrat vladale, je zavod iz razloga skrajne nujnosti izvajal postopek v skladu s 46. členom ZJN-3. gre za postopek s pogajanji brez predhodne objave, ki se lahko uporabi, če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, rokov za odprti ali omejeni postopek ali / nerazumljivo/ postopek s pogajanji ni mogoče upoštevati. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku. Postopek s pogajanji brez predhodne objave javnim kupcem omogoča, da v najkrajšem možnem času pridobijo blago in storitve, transparentnost pa se zagotavlja s sprotnim objavljanjem vseh naročil in pogodb na portalu javnih naročil.

Predmet sklenjene pogodbe med Zavodom za blagovne rezerve in Hmezadom je bila nabava 22 milijonov troslojnih mask za splošno uporabo po ceni 56 centov za masko, kar skupaj znese 12 milijonov 320 tisoč evrov. Maske so namenjene uporabi v širši populaciji in ne medicinskemu osebju, gre torej za maske za splošno uporabo, za katere ni zahtevan CE certifikat. Ponudbo je pred tem kot ustrezno potrdila tudi medresorska delovna skupina, ki jo je za pregled ponudb ustanovila Vlada. Treba je poudariti, da je bila pogodba sklenjena 3. 4. 2020, torej v obdobju vrhunca epidemije virusa COVID-19. V tem času ni bilo jasno, v katero smer bo potekal razvoj epidemije. Pogodbeni partner je kljub takrat zaostrenim razmeram na svetovnem trgu zaščitnih sredstev že 16. 4. dobavil prvo pošiljko enega milijona mask, 23. 4. pa je dostavil drugi milijon mask. V mesecu maju so med pogodbenima strankama potekala pogajanja, na podlagi katerih so bile dogovorjene spremembe pogodbe, in sicer se je na novo določil rok dobave 1. 6. ter znižala pogodbena vrednost za 800 tisoč evrov, pri čemer se količina ni spreminjala. Konec maja torej ni bila sklenjena nova pogodba, temveč dodatek k osnovni pogodbi. Na podlagi tega dogovora je Hmezad dobavil tudi preostale maske. Več o samem poteku naročanja in kasnejšem poteku dogodkov bo lahko povedal predstavnik zavoda.

Za konec bi se na kratko dotaknil še preverjanja ustreznosti blaga pri prevzemu. Zavod ima podpisano pogodbo oziroma jo je imel s kontrolno hišo Bureau Veritas d.o.o., na osnovi katere sodeluje s hišo Bureau Veritas, ki izvaja nadzor nad kakovostjo in količino dobavljenih zaščitnih sredstev. Bureau Veritas lahko zavrne vsako dobavo zaščitne opreme, v kolikor ne ustreza pogodbenim zahtevam. Ob kontroli pri postopku prevzema kontrolna hiša izda tudi zapisnik o morebitnem ugotovljenem neskladju. Pri tej konkretni dobavi je bilo seveda pri prevzemu potrebno upoštevati tudi dejstvo, da gre za maske za splošno in ne medicinsko uporabo. In če se bo epidemiološka slika še poslabševala, bomo te maske vsi še zelo potrebovali, čeprav si tega scenarija nihče od nas ne želi.

Hvala, gospod predsednik.

Hvala lepa, gospod državni sekretar.

Besedo pa ima gospod Tomi Rumpf, v.d. direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve.

Izvolite.

Tomi Rumpf

Hvala lepa.

Tudi jaz bi seveda v začetku želel najprej par stvari čisto na splošno pojasniti glede na to, da sem pri pregledu zahteve za sklic nujne seje za nadzor javnih financ v gradivu zasledil toliko nepravilnosti, nejasnosti in nepravilnih terminov, nepravilnih datumov, nepravilnih vsebine, da pravzaprav je zelo težko na karkoli, kar je zapisano v tem sklicu, tudi korektno in pa konsistentno odgovarjati.

Tukajle so pomešani vsi pojmi glede oblike mask oziroma vrste mask, ki so bile prevzete s pogodbo oziroma so bile naročene na podlagi ponudb, kajti tukajle v vašem sklicu pišete nekaj časa o FFP-2 maskah, o maskah, ki so namenjene za medicinsko osebje. Skratka vse to, kar absolutno ni bil predmet pogodbe. Predmet pogodbe med Hmezadom so bile trislojne higienske maske, ki se uporabljajo izključno samo za splošno populacijo in nimajo nobene, ni bila, v nobenem momentu niso bile pogodbe sklenjene z namenom, da bi se kupile kakršnekoli druge oblike mask. Prav tako v tem sklicu pišete o nekih 200 milijonih mask, ki so se nahajale na carini, jaz bi to rad enkrat za vselej zopet javno povedal, da kljub temu, da v medijih se veliko špekulira o tem, da je Zavod za blagovne rezerve dolžan ali pa bi moral vedeti, kakšne vrste mask in kdo je maske v tistem obdobju kupoval oziroma jih dobavljal v Slovenijo, moram jasno povedati, da to ni v pristojnosti Zavoda za blagovne rezerve in da Zavod za blagovne rezerve nikakor ni bil seznanjen in ne rabi biti seznanjen o tem, kdo, katerakoli druga pravna oseba v Slovenijo dobavlja oziroma v Sloveniji skladišči kakršnekoli maske oziroma zaščitno opremo.

Mi smo v tem momentu imeli sklenjenih 59 pogodb, ena od teh pogodb je bila seveda tudi pogodba s podjetjem Hmezad. Pogodba je bila sklenjena na podlagi ponudbe, v tej ponudbi se je ponujalo 22 milijonov trislojnih higienskih mask za splošno uporabo. Pri sami izdelavi pogodbe, ki so jo seveda delali še moji predhodniki, se jim je zapisalo - to smo tudi kasneje ugotovili -, da morajo te maske biti označene s CE certifikatom, vendar ker gre za maske, ki niso osebna varovalna oprema oziroma niso medicinske maske, namenjene za medicinsko osebje, ampak za splošne maske, ponovno poudarjam za splošne maske za splošno potrebo, te maske ne rabijo biti s CE certifikatom in je seveda ta določba oziroma to določilo bilo kot nepravilno zapisano v pogodbi. Dobavitelj je v prvem obdobju / nerazumljivo/ določeno količino mask, in sicer je bila prva količina dobavljena 16. 4. v višini enega milijona mask in pa potem nadalje 22. 4. prav tako en milijon mask. Že proti koncu maja, že proti koncu maja, pardon, koncu aprila nas je dobavitelj začel seveda tudi obveščati, da zaradi težav, ki se nahajajo, zaradi težav pri transportu, se določena količina mask že nahaja v Evropi in da bo seveda pogodbo tudi izpolnil do konca. Mi smo ga z dopisom pozvali k izpolnitvi pogodbe in seveda na podlagi te zahteve k izpolnitvi pogodbe, ki pa je bila seveda oblika sodelovanja med vsemi dobavitelji, ne samo z Hmezadom, ampak z vsemi ostalimi pogodbenimi partnerji, smo seveda potem sklenili tudi anekse. Prvi aneks je bil tako sklenjen že v sredini aprila. Sklenjen je bil z namenom podaljšanja roka do konca aprila. Drugi aneks je bil sklenjen pa izključno samo zato, da smo razrešili ali je potrebno imeti pri teh maskah zahtevo označitve s CE certifikatom, kar smo pa seveda takrat že vedeli, da ni potrebno. Ker pa smo pogodbo odprli ravno zaradi teh nejasnosti, smo se z dobaviteljem takrat začeli tudi pogajati o znižanju cene in smo iz prvotne cene, ki je bila 56 centov po maski, izpogajali ceno 52 centov po maski oziroma 49 centov po maski v kolikor bo dobavitelj uveljavljal tudi pravico do oprostitve plačila carine, kar je pa bilo v skladu tudi z evropskim predpisom. Na ta način smo zadostili oziroma smo izpolnili določila pogodbe.

In če pogledamo stanje zalog mask za splošno uporabo na dan 20. 5., 21. 5. in pa 22. 5., to se pravi vse kar je bilo še v času epidemije, lahko ugotovimo, da smo na dan 22. 5. imeli v Sloveniji samo še 295 tisoč takšnih mask, saj smo dan pred tem, začela se je namreč tudi, so se odpirati javne inštitucije, šole, javni promet, iz skladišča v Rojah izdali 1,5 milijonov takšnih mask in 23. 5. maja smo imeli v principu samo še za en dan zaloge teh navadnih, to se pravi higienskih, splošnih mask, mask za splošno uporabo.

Tako, da tudi z vidika potrebnosti lahko ugotavljamo, da so bile maske več kot nujno potrebne in da je dobavitelj v skladu z pogodbo, ki je bila sklenjena, izpolnil obveznosti in pa zagotovil, da smo za potrebe prebivalstva Republike Slovenije na dan konca epidemije imeli oziroma oblikovali zalogo mask, ki pa jo bomo seveda tudi s pridom izkoristili, ko bo prišlo do oziroma če bo prišlo do drugega vala.

Toliko bi imel v začetku.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za obrambo, gospod But?

Izvolite.

Darko But

Predsedujoči, hvala za besedo.

Mikrofon.

Darko But

Spoštovani predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Medresorska delovna skupina za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je na elektronski naslov ponudbe@urszr.si prejela dne 30. 3. ob 11. uri in 16 minut elektronsko sporočilo dobavitelja Hmezad d.o.o. za dobavo zaščitnih mask.

Potrebno je poudariti, da so se prejeta elektronska sporočila obdelala v dveh fazah. V prvi fazi je Uprava za zaščito in reševanje potrdila, da je ponujeno blago ustrezno glede na nabor opreme in za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni. Ministrstvo za zdravje je ugotovilo, da so k ponudbi predloženi certifikati, ki ustrezajo zahtevanemu standardu in s strani varnostnih organov je bila za dobavitelja pridobljena ustrezna varnostna ocena. Prejeto elektronsko sporočilo s ponudbo za dobavo zaščitnih mask 22 tisoč kosov je bilo s strani medresorske delovne skupine potrjeno v prvi fazi, ker so ponujene maske ustrezne in namenjene za splošno populacijo. Naknadno smo pa za to ponudbo dne 1. 4., 6. 4. in 10. 4. prejemali dodatna elektronska sporočila za pregled dokumentacij in ta prejeta elektronska sporočila smo posredovali v preglede na Ministrstvo za zdravje. Ministrstvo za zdravje je na osnovi naknadno dostavljene dokumentacije ugotovilo, da ponudba na osnovi prejete dokumentacije ni bila ustrezna, zato MDS ni potrdila ustreznosti ponudbe oziroma dokumentacije omenjenega ponudnika.

Hvala lepa.