Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, dobro jutro! Začenjam 23. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da nisem prejel nobenega obvestila, da bi bil kdorkoli zadržan in se današnje seje ne bi mogel udeležiti. Na seji pa kot nadomestna člana sodelujeta poslanec Boštjan Koražija namesto poslanca Primoža Siterja iz Poslanske skupine Levica in poslanec Andrej Rajh namesto poslanca Marka Bandellija iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper. Na seji bo v imenu predlagatelja sodeloval poslanec Andrej Rajh.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 68. seji, 15. maja letos, potrdil skrajšani postopek.

K obravnavi te točke so vabljeni: Andrej Rajh, Poslanska skupina SAB, kot predstavnik predlagateljev, ter predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta in Zakonodajno-pravne službe.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 28. maja letos, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. junija 2020 in mnenje Vlade z dne 12. junija 2020. Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je potekel 18. junija 2020 in v poslovniškem roku smo prejeli amandmaje, ki jih je vložila Poslanska skupina SAB, in sicer k 1., 2. in 3. členu predloga zakona, ki pa ima tri člene.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Besedo dajem predlagatelju, ki je, kot že rečeno, v tem primeru poslanec Andrej Rajh. Kolega Rajh, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Spoštovani predstavniki ministrstva, kolegice poslanke in poslanci!

Epidemija covida-19 je dodobra in na nepredstavljiv način posegla v naša življenja, jih zaustavila in v bistvu povzročila tudi neke vrste gospodarsko škodo. Zato toliko bolj obžalujem dejstvo, da je predsednik Odbora za finance šele tako pozno prepoznal nujnost sprejetja tega predloga v obravnavo, saj predlog obravnava ukrepe za upokojence, on pa je član stranke Desus in tega preprosto ni prepoznal.

Zavedati se moramo, da je zdravje ena od naših vrednot in da so upokojenci, starejši člani naše družbe, še posebej dovzetni in ranljivi za to epidemijo. Tudi podatki, s katerimi razpolagamo in jih je potrdil Nacionalni inštitut za javno zdravje, potrjujejo, da so med ogroženimi bili predvsem upokojenci in varovanci v domovih za upokojence. Dostopnost do javnih storitev, do javnega zdravstva je seveda vrednota naše družbe in pomen robustnosti javnega zdravstva in sistema se je še posebej pokazal v teh razmerah.

6. 5. 2020 smo tako vložili novelo Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19, ki opredeljuje omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo in glavni namen naše novele zakona je bilo, da se ranljivim skupinam, torej upokojencem dodeli mesečno 15 zaščitnih mask za enkratno uporabo. Nato smo ta predlog amandmirali in ga spremenili tako, da bi upokojenci bili upravičeni do treh pralnih mask mesečno. In tako bi upokojenec do konca letošnjega leta, torej od julija pa do 31. 12. prejel 18 brezplačnih pralnih mask. Slovenija se, tako kot vse države na svetu, sooča s to epidemijo in praktično ni dela družbe, ki teh posledic ne bi trpel, posebej se pa te posledice kažejo na področju turizma, gospodarstva, trgovine in v predelovalni dejavnosti. Ob tem ne moremo zanikati dejstva, da se Slovenija z epidemijo dobro spopada in da je potrebne ukrepe sprejela hitro in učinkovito. Kljub temu pa se zdi, da smo v naši družbi pozabili na pomemben del naše družbe, in seveda tu govorimo o starejših, in s to novelo zakona želimo zagotoviti dovolj veliko število zaščitnih mask za to našo najranljivejšo skupino, saj ravno med njimi obstaja povečano povišanje tveganja, da bodo te okužbe in morebitne posledice, ki se ob tem virusu razvijajo, preživeli težje ali celo usodno. Podatki profila bolezni COVID_19 kažejo, da 80 % primerov okužb poteka z blagimi simptomi. Pri približno 15 % obolelih se pojavijo resne težave, v 5 % pa prihaja do kritičnih zdravstvenih stanj. V Sloveniji je vsak peti prebivalec starejših od 65 let. In kot smo že povedali so ravno ti naši sodržavljani posebej ranljiva in tvegana skupina. Splošna navodila za ustrezno zaščito pred morebitno okužbo v večini poznamo kot redno higieno rok, vzdrževanje fizične distance, higiena kašlja v komolec. Za zaščito sebe in drugih pa skladno z odlokom Vlade Republike Slovenije v času trajanja strožjih ukrepov za umirjanje širjenja okužb z novim virusom ob vstopu v javne zaprte prostore velja še poseben ukrep uporaba zaščitne maske ali rute, ki pokriva nos in usta. In ravno ta zaščita z masko lahko dodatno zmanjša nevarnost okužbe, seveda ob upoštevanju ostalih higienskih ukrepov. Ker je bila v času vložitve predloga zakona nošenja zaščitne obrazne maske v zaprtih javnih prostorih skladno s 5. členom odloka o začasni splošni prepovedi gibanja v Sloveniji takrat še v bistvu obvezna, so narasle tudi cene mask in zaščitne opreme, spomnimo se, da so prodajali približno 50 mask za okoli 60 evrov, drago je bilo tudi razkužilo in veliko upokojencev je solidarnostni dodatek, ki so ga dobili, uporabilo prav za nakup te zaščitne opreme in solidarnostni dodatek temu ni bil namenjen. In ravno zato smo v stranki SAB predlagali, da bi zavod za blagovne rezerve te maske zagotavljal za prve tri mesece, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa v nadaljevanju do novega leta. In tak bi bilo zagotovljenih približno 15 mask. Spomnimo se najprej smo sprva ocenili finančne posledice tega zakona na: 36 milijonov evrov z amandmajem, torej do konca leta z amandmajem, kjer smo spremenili število mask, torej spremenili mask, torej zmanjšali število mask za enkratno uporabo in jih zamenjali s pralnimi na trimesečno, bi to bil strošek po upokojencu približno 1 evrov na mesec, kar bi do konca letošnjega leta znašalo 3,6 milijonov evrov in tukaj posebej poudarjam, 3,6 milijonov stroška ob sprejetih ukrepih, ki presegajo 5 milijard evrov. Gre za zanemarljiv znesek, ki lahko ima, gre za zanemarljiv znesek ob vseh izdatkih, ki jih je država v tem času sprejela in obljubila. Hkrati pa pomeni to ukrep, ki lahko bistveno zmanjša širjenje okužb med našo najranljivejšo populacijo. Ob tem bi rad izpostavil, da bo s 1. 7., na voljo skladno z Zakonom o spremembah pravil v cestnem prometu brezplačni javni prevoz za upokojence in prav je, ker je uporaba zaščitnih mask na teh javnih prevoznih sredstvih obvezna, da se tudi s tega naslova upokojencem na tak način z zagotovitvijo brezplačnih mask zagotovi uporaba javnega prevoza. Toliko za zdaj v začetni obrazložitvi. Če se bodo v razpravi pojavila še dodatna vprašanja, jih bom obrazložil in se na njih odzval.

Hvala lepa.

Hvala gospod poslanec.

Najprej v zvezi s sklicem seje. Jaz kot predsednik odbora seveda imam pooblastilo, da določim kdaj bo seja sklicana, vendar sem vezan tudi na to kar določi Kolegij predsednika Državnega zbora oziroma terminski plan, ki ga Kolegij predsednika Državnega zbora določa glede sklicevanja sej delovnih teles. To sem upošteval in to je za mene tudi edino merodajno, vse ostalo govorjenje je navadna demagogija, ki je jaz z gnusom zavračam in se z njo sploh ne nameravam ukvarjati.

Nadaljujemo s predstavitvami. Prosim. Ne moreš. Zdaj ni. V tej fazi ne, zato ker imamo uvodna poročila. Ne, moramo najprej končati uvodna poročila, potem pa lahko dobi besedo predlagatelj. Najprej je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Sladjana Ješić, izvolite prosim.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Dober dan.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in Zakonodajno-tehničnega vidika ter s tem v zvezi podala pripombe v obliki pisnega mnenja. Ker so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine SAB katere poslanci so tudi predlagatelji predloga zakona, mnenje na tem mestu ne bi povzemala, bi se pa v okviru uvodne besede opredelila do vloženih amandmajev.

Najprej k amandmaju k 1. členu. S tem amandmajem se sedaj v zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo katerega ukrepi so se v večji meri že izčrpali do 21. maja 2020, dodaja nov 56.a člen, kar je glede na strukturo zakona ustrezneje, še vedno pa se dodaja v peto podpoglavje tretjega dela zakona in s tem odstopa od vsebine, ki je sicer tam urejena. S tem amandmajem se tudi spreminja poglavitna rešitev predloga zakona kot je pojasnil tudi predstavnik predlagatelja in sicer se sedaj vsem upravičencem do pokojnin po določbah ZPIZ-2, zagotavljajo tri zaščitne pralne maske mesečno, ne več 15 zaščitnih higienskih mask mesečno. Predlagatelj v obrazložitvi amandmaja navaja, da je namen določiti tako širok krog upravičencev, torej da zaščitne pralne maske prejmejo vsi upravičenci do pokojnin po določbah ZPIZ-2, ne glede na njihovo starost in ne glede na višino pokojnine. Tukaj bi opozorili, da na primer družinsko pokojnino lahko prejemajo tudi mlajše osebe, saj gre za pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca, če so za to izpolnjeni pogoji. Torej, mlajše osebe ne predstavljajo posebej rizične kategorije oziroma skupine v zvezi s to boleznijo covid-19. Predlagatelj amandmaja je sicer razjasnil namen določbe, k čemur smo pozvali v pisnem mnenju, vendar pa je treba to rešitev še dodatno utemeljiti z vidika 14. člena ustave, ki določa načelo enakosti pred zakonom, skladno s katerim je treba bistveno enake položaje obravnavati enako in bistveno neenake različno. Zato je treba tudi navesti stvaren in razumen razlog, da se določena skupina prebivalcev Republike Slovenije obravnava drugače v razmerju do drugih skupin prebivalstva.

Nadalje, v drugem odstavku 1. člena je trajanje ukrepa po novem določeno do 31. decembra 2020, z možnostjo podaljšanja vsake tri mesece s sklepom Vlade. Tu bi veljalo utemeljiti, zakaj je predvidena možnost podaljšanja ukrepa, glede na to, da bodo upravičenci po novem prejeli zaščitne pralne maske, ki so namenjene večkratni uporabi, kakšen je torej namen, ki se s predlagano rešitvijo zasleduje. V določbi drugega odstavka pa bi nadalje zaradi načela pravne varnosti iz 2. člena ustave veljalo tudi določiti, da se ta sklep Vlade objavi v Uradnem listu, saj je z njim povezano podaljšanje pravice za upravičence na eni strani in obveznosti za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na drugi strani. Tretji odstavek 1. člena ostaja nespremenjen; v mnenju smo pozvali k črtanju njegovega drugega stavka. Tako lahko glede na vse navedeno ugotovim, da amandma k 1. členu le delno sledi pripombam iz našega mnenja, ne sledi jim v celoti, kot bi bilo mogoče razumeti iz obrazložitve amandmaja.

Še glede amandmaja k 2. členu, ki je prehodna določba in določa, da bo v prehodnem obdobju zaščitne pralne maske zagotavljal Zavod za blagovne rezerve, ki naj bi po navedbah predlagatelja razpolagal z ustrezno količino zaščitnih mask. Opozarjamo, da Zavod za blagovne rezerve nima dostopa do podatkov o upravičencih do pokojnin po določbah ZPIZ-2, zato se postavlja vprašanje uresničevanja oziroma izvedljivosti te določbe v praksi. To rešitev je treba ponovno pretehtati in potem glede na to rešitev tudi ustrezno premisliti o ustreznem »vacatio legis«.

Toliko z moje strani. Hvala.

Hvala, gospa Ješić.

Nadaljujemo s predstavnico Ministrstva za finance. Gospa državna sekretarka Kristina Šteblaj, imate besedo.

Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke in poslanci!

S tem predlogom zakona se naslavlja upokojence kot najbolj rizično skupino v povezavi z okužbo virusa covid-19 na način, da se za vsakega upokojenca predlaga zagotovitev 15 mask na mesec oziroma, kot smo zdaj slišali v uvodni predstavitvi, 3 pralne maske. Vlada se z navedbami predlagatelja, da so ti najbolj rizična skupina, seveda strinja, vendar dodaja, da veljavni zakon že vsebuje specifične ukrepe s ciljem izboljšanja socialnega položaja najbolj ogroženih skupin zaradi epidemije tega virusa. Prav v okviru teh ukrepov je tudi že bil izplačan enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, katerega namen je bil tudi omiliti posledice zaradi začasnih povišanih stroškov življenja, kamor lahko uvrstimo tudi te stroške za nakup mask. V zvezi s predlogom zagotavljanja mask je treba dodati še, da bi ta ukrep pomenil zahtevo po zagotovitvi več kot 9 milijonov mask na mesec samo za te namene, medtem ko je Zavod za blagovne rezerve, samo za primerjavo, v prvih dveh mesecih, se pravi, do nekje 11. maja letos, z velikimi težavami uspel dobaviti skupaj približno 15 milijonov mask. In v tej številki so med drugim vključene tudi maske za zdravstveni sistem, za domove za starejše občane in podobno. Glede na trenutno situacijo Vlada meni, da bi bilo tako količino mask nemogoče zagotoviti. Poleg tega je bilo opozorjeno tudi na neustrezno oziroma ne povsem jasno uporabo pojmov »higienska« in »zaščitna« maska; namreč, gre za precej različna pojma in tudi ta razmejitev v predlaganem zakonu ni jasna. In nenazadnje, ne Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne Zavod za blagovne rezerve nista ustrezna organa za izvajanje tega ukrepa - delno je pojasnila že predstavnica Zakonodajno-pravne službe -, ne razpolagata s kadrom, predvsem pa imata vsak svojo področno zakonodajo, ki ne daje takih pristojnosti ne enemu ne drugemu.

Finančne posledice predloga zakona so ocenjene na okoli 6,6 milijona evrov na mesec, pri tem pa je treba upoštevati še stroške distribucije, zato Vlada ocenjuje finančne posledice predlaganega zakona v višini približno 46 milijonov v letu 2020. Ja, take izračune smo pač naredili…

Ne, ne, nič se ne pustite motiti, vi kar nadaljujte gospa.

Vlada tega predloga zakona torej ne podpira in predlaga, da ga tudi Državni zbor ne podpre. Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka. Gospod predlagatelj, takoj vam bom dal besedo, samo tule moram eno formalnost še opraviti. In sicer predlagam odboru, da po končani razpravi o členih v skladu z tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne.

Besedo ima predlagatelj, poslanec Andrej Rajh.

Rad bi se odzval do sedaj opravljeno razpravo. Torej, na kolegiju predsednika državnega zbora samo ta zakon vložili po nujni postopek 15. 5., to je skrajšani postopek. Danes je od tega skoraj en mesec in vmes smo v tem času je Vlada preklicala epidemiološko stanje. Sedaj se pa to stanje ponovno zaostruje.

Kar se finančnih posledic tiče odločno zavračam, da govorimo o 46 milijonih. Cene mask padajo. Mi smo prepričani, da lahko tri maske s poštnino, da stanejo približno 1 evro. To pomeni, pri 600 tisoč upokojencih 600 tisoč evrov na mesec. V času trajanja pol leta pomeni to 3 in pol, 3,6 milijona evrov in to je znesek, ki je bistveno bistveno manjši od 46 milijonov in tudi bistveno manjši od 36 milijonov, kot smo sprva ocenjevali, ko smo predlagali 15 higienskih mask za enkratno uporabo.

Kar se identifikacije upravičencev tiče pa se strinjam, da je to težko, ampak mi smo predlagali takrat, ko je Vlada zahtevala identifikacijo upokojencev ob vstopu v trgovino ukinitev tega ukrepa. Nam se zdi ukrep identifikacije upokojencev nedopusten.

Prav tako bi se rad odzval na izjavo, da v kolikor / nerazumljivo/ ugotovi, da ZPIZ, Zavod za zdravstveno zavarovanje nista pristojna ali pa usposobljena za to delo za razpošiljanje mask, da lahko določi tudi drugo službo, če je to potrebno. Bi pa vseeno rad povedal, da če obstaja volja obstaja tudi pot, zavod za blagovne rezerve je do konca maja oziroma v dveh mesecih do konca maja epidemije prevzel 20 milijonov higienskih mask. Mi pa govorimo približno, če imamo 600 tisoč upokojencev, govorimo o 2 milijonih mask mesečno. Torej, ne govorimo o nobenem posebnem in ne izvedljivem naporu. Toliko za sedaj. Hvala lepa.