Spoštovani kolegice, kolegi, gospe, gospodje, pričenjam 71. sejo Kolegija predsednika Državnega zbora.
Obveščam vas, da ste bili dne 8. junija, z dopisom obveščeni, da bo na dnevni red uvrščena tudi 2.A. točka - Predlog za obravnavo predloga zakona po skrajšanem postopku in da vam je bilo včeraj posredovano gradivo k 1. točki dnevnega reda. Prav tako vas obveščam, da kolega Franca Juršo nadomešča Ivan Hršak, Matjaža Hana Jani Prednik in Braneta Golubovića Tina Heferle.
Prehajamo na 1. TOČKO – DOLOČITEV ČASA OBRAVNAVE TOČKE DNEVNEGA REDA 18. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA, KI SE BO PRIČELA V PONEDELJEK, 15. JUNIJA 2020.
Gradivo k tej točki ste prejeli včeraj. Želi kdo besedo? (Da.)
Kolegica Janja Sluga.
Dobro.
Še kdo? (Ne.) Zaključujem razpravo, prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem naslednji sklep: »Sprejme se čas za obravnavo posameznih točk dnevnega reda 18. seje zbora, ki se bo pričela v ponedeljek, 15. junija 2020, skupaj s predlagano spremembo.«
Kdo je za? (Soglasno sprejeto.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet.
Sklep je sprejet, zato zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO – PREDLOG ETIČNEGA KODEKSA ZA POSLANCE IN POSLANKE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE.
Kot vam je znano, sem bil pred časom še v drugi vlogi, pooblaščen za pripravo etičnega kodeksa za poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije. Po dalj časa trajajočem usklajevanju, je prišlo do končnega besedila osnutka, ki ste ga prejeli. Dejstvo je, da je kodeks, kot dokument, kot neka platforma, na kateri bomo v okviru kolegija gradili na načelih, na katerih bomo promovirali in krepili integriteto in zaupanje v delo Državnega zbora in nas poslancev, da gre za dokument, ki ga že od leta 1993, ko je bila podana prvo pobuda v Državnem zboru, nobenemu izmed sklicev ni uspelo sprejeti.
V različnih državah Evropske unije različno tretirajo oziroma obravnavajo in urejajo teme, ki jih imamo mi urejene v kodeksu. Nekatere to urejajo v zakonih, nekatere celo v Ustavi, nekatere pa v kodeksu. Vse več je držav, ki se odločajo za to, da bodo ta neka osnovna načela, najbolj splošna, sprejela v posebnem kodeksu. Seveda pa to pomeni, da sama vsebina, ki je v tem trenutku precej abstraktna, bo zaživela šele takrat, ko jo bomo napolnili s konkretnimi primeri. V preteklih dneh sem bil nekajkrat vprašan, kaj pomeni kakšno splošno določilo etičnega kodeksa, in vsakemu sem pojasnil, da bo pravzaprav Državni zbor oziroma Kolegij predsednika Državnega zbora, ko bo odločal o posameznih primerih, povedal, kaj pomeni, na primer, dostojno ravnanje poslanca, dostojno obnašanje in podobno. Skratka, dejstvo je, da je kodeks kot neka platforma nujno potreben dokument za to, da se bomo o teh zadevah začeli pogovarjati in na koncu s posameznimi primeri izpolnjevali njegovo vsebino. Zato predlagam, da ga po dolgem času od tega, kar je bila v tej hiši podana prva pobuda, sprejmemo.
Odpiram razpravo. Kolega Zmago.
Hvala lepa.
Dobro jutro vsem!
Mislim, da je tale kodeks totalno sranje in bedasto do konca. Že vprašanje je, ali je sploh v skladu z ustavo, kajti glede na to, kar piše tule noter, bodo kršena ustavna določila in tisto, kar nam je dovoljeno. Zgleda, da ne bomo smeli več govoriti tako, kot hočemo, ne bomo smeli delati tako, kot hočemo, in to je neumnost.
Pa pojdimo kar po vrsti. Tule je 4. člen, ugled in integriteta. A zdaj naši poslanci nimajo ne ugleda ne integritete? Zdaj nam bo KPK pisala, tam kopica nekih žensk, ki nimajo drugega dela, so napisale tole skrpucalo od tega predloga etičnega kodeksa, in bi bilo bolje, če bi kaj drugega delale. Sploh je treba KPK zapreti, ugasniti, pa tiste ženske poslati, naj delajo tam, kjer je treba delati, recimo, četudi gredo na kriminalistično policijo štet, koliko biciklistov se ob petkih vozi tam okrog. Kakor kaže, mi ne varujemo ugleda Republike Slovenije, ne varujemo ugleda Državnega zbora, ne varujemo ugleda poslanske funkcije. Zdaj pa, kakšen je ugled poslanske funkcije? Bistvo poslanca je to, da pove tisto, kar mu naročijo tisti njegovi volivci ali pa ljudje, ki jim je kaj do tega, da se kaj spremeni. A zdaj bomo pa tu določali, ne, tega pa ne bomo smeli govoriti!
Če gremo na lojalnost. Aha, a zdaj nismo lojalni, kajne, zdaj delamo za Hrvaško ali za koga? A delamo za Palestince ali za koga? Pa saj vendar delamo za našo državo in smo lojalni državi Sloveniji - ali nismo lojalni? Nismo ali kaj? Zdaj so tole s tem 5. členom gospe iz KPK to naredile zato, ker je Greco rekel, da bo KPK dobila dve piki zraven, da jih bodo ocenili malo bolje, ker drugače pravijo, da niso dobro ocenjeni. S tem da gospe pa pozabljajo, da KPK pravzaprav imajo samo dve ali tri najbolj zahojene države poleg Slovenije, drugi je pa nimajo, drugi imajo zakone, drugi imajo organe pregona in sodno oblast, in to je v normalnih državah dovolj.
Gremo naprej, pravičnost in poštenost. »Ne sprejema nobenih plačil, daril in drugih ugodnosti… » in tako naprej. To se pravi, če bo meni predsednik Državnega zbora, gospod Zorčič, dal kavo, bom moral jaz to odkloniti, ker bo to darilo ali pa bo kakšna ugodnost iz tega ven prišla, ali pa bo on zahteval kakšno ugodnost, ali kaj je to? Mislim, bedarija totalna! Pa še nekaj, »poslanec z javnimi sredstvi, predmeti in drugo javno lastnino, ki jo uporablja za opravljanje funkcije, ravna kot dober gospodar.« Aha, zdaj smo pa z nožički rezali imena v mize ali kaj, pa v klopi pa v stole… Pa dajte, to je bedasto do konca! Gremo naprej. Odgovornost. Poslanec opravlja dolžnosti in naloge, ki so mu zaupane profesionalno, vestno in odgovorno. To se pravi zdaj nismo tega delali, spoštovana družba, tako da veste, zdaj niste bili ne profesionalni, ne vestni, ne odgovorni. Če bo to sprejeto od takrat naprej pa boste. Naprej. Poslanec je okoljsko ozaveščen. Pa kaj ima to za dela, okoljska ozaveščenost v enem takem dokumentu, ki se mu reče etični kodeks? Okoljsko ozaveščen človek ali je ali pa ni, fertik in s svojim zgledom promovira skrb za okolje in deluje okolju prijazno. To se pravi, gospa žlahtna, avtomobile pustite doma, hodite peš, magar, če boste iz Celja, iz Velenja iz ne vem od kod peš, pojdite pa 7 ur prej od doma, da boste peš prišli sem, pa po možnosti bosi zato, ker je okolju bolj prijazno, pa glejte, da ne boste kakšne mravljice pohodili. Dostojnost in spoštljivost, aha, poslanec je dostojen, spoštljiv, strpen in nediskriminatoren. To se pravi, tukaj manjka še en dodatek, da mora vsak poslanec, ko začne govoriti v Državnem zboru najprej nasloviti spoštovana gospoda, dame, gospodje, polgospodje, nadgospodje, dvospolniki, trispolniki in vsi ostali. Ali bomo to zdaj uvedli notri? Kaj se gremo? Če je kdo spoštljiv je spoštljiv, če kdo ni spoštljiv pač ni spoštljiv je pač takšen, ljudje so ga izvolili takega kot je, ne pa, da mu bo zdaj nekdo iz KPK govoril kako sme, kaj sme in kaj ne sme reči. Pojdite v gostilno, pa recite: »Ti, ti pa ne bom tako govoril«, od začetka, če tisti ni še nič spil bo tiho, če je spil en glaž bo rekel: »Daj drži gobec«, če je spil pol litra te bo pa »užgal«. Ampak mi bomo pa tukaj demokratični, gojiti moramo demokratični dialog. Kaj pa je demokratični dialog, da se vsi strinjamo? Mi smo imeli demokratični dialog v nekdanji državi, ko so rekli »tako je«, pa smo se demokratično strinjali s tem. Bistvo našega dela je, da se dogovarjamo, da iščemo rešitve in da je vsak na svoji strani in povem stališče tistih, ki jih zastopa, ne pa tukaj se gremo ne vem koga, za bruhat, za bruhat. Pa če gremo še na kršitve in pa najprej Kolegij s sklepom ugotovi ali je bil kodeks kršen, to se pravi predsednik, ki vodi Državni zbor na seji ne sme reči, da je bil kodeks kršen, mora zapreti sejo, ustaviti sejo, sklicati Kolegij in na Kolegiju ugotoviti ali je bil kodekse kršen. Potem, ko je bil ta kodeks kršen, pa izreče sankcijo, in sicer sankcijo verjetno ne more izreči takrat takoj in opomin poslancu ne more dati takoj, ko je kdo kaj neprimerno govoril ali kaj jaz vem kako, ampak šele na naslednji seji, torej takrat, ko nihče več ne za kaj je šlo. Mislim, da ta papir, to je eklatanten dokaz, da eni birokrati nimajo drugega dela kot da pišejo take neumnosti. Je pa res, da je ta neumnost prišla iz Evrope in to samo dokazuje, da je ta Evropska unija še bolj glupa kot smo mislili, da je. Take bedarije, to je bedasto do konca. Namesto, da bi danes razpravljali o ukinitvi KPK govorimo o tej zadevi, tako da s strani Slovenske nacionalne stranke ni šans, da bi mi to podprli.
Hvala lepa. Bom zelo direktno povedal, da jaz temu kodeksu nisem naklonjen, pa to ne zdaj, ampak tudi že vse tisto obdobje od kar sem v parlamentu. Sam sem bil večkrat udeležen v teh razgovorih kot vodja poslanke skupine praktično 13 let in vedno sem, bi rekel, sprejemal kodekse, tako ali drugače nasprotoval. Zdaj tisti, ki so malo dlje tukaj, lahko tudi povejo.
Zdaj, problem je naslednji, mi imamo vse to, kar v tem kodeksu piše, pokrito z vsemi zakoni. Imamo Zakon o integriteti, imamo Kazenski zakonik, imamo odprte postopke proti poslancem, ki se varujejo ali ne varujejo, z imuniteto. Se pravi, da je to toliko narejeno. Na drugi strani imamo Poslovnik, ki pa tudi del teh stari, ki so tukaj napisane, ureja, tekoče, sprotno. Zdaj, če uporabljamo Poslovnik, potem, bi rekel, ti disciplinski ukrepi, ki so tu na koncu napisani, praktično sploh v poštev ne pridejo, ker mi moramo vsakega, po pravilih, sankcionirat tekoče in, zdaj, sem že zadnjič povedal, kajne, če bomo mi, kolikor toliko, dosledno in enotno, tisti, ki vodimo seje, odborov in tudi plenarno, delovali, bi rekel, v duhu Poslovnika, potem praktično 90 %, ne, ali več, teh problemov, ki so vpisani v kodeksu, odpade, ker se pač tekoče in sprotno urejajo. Saj dosledni moramo bit.
Zdaj se spomnim, da smo pred časom, v mandatu, ko je bil pravosodni minister Klemenčič, sprejel, tako imenovani mini sodno reformo, v katero se je v ene 6 zakonov s področja pravosodja vneslo načela Greca. Zdaj mi pa povejte, tisti, ki to poznate, kaj se je od takrat, kajne, ko na področju upoštevanja priporočil Greca, sploh spremenilo? Popolnoma nič. In jaz tudi nisem za to da, ne vem, kršitev kodeksa, se sankcionira z nekimi »odložnimi« roki. To pomeni v bistvu, tudi če bo to prišlo do javnega opomina. Ne vem, za nekoga bo to celo javna pohvala, med poslanci. Glejte, to imamo zdaj primer, ko nekoga opozoriš, da ni dobro, da ne gre v pravo smer, pa še skače, pa ga spet opozoriš, pa še bolj skače, kajne in tako naprej.
Dajte mi povedat, recimo mi, ki seje vodimo, kolikokrat gre lahko kdo izmed nas pred policajem, čez rdečo luč na semaforju. Če gre v desetih sekundah petkrat, te bo v desetih sekundah petkrat opazil in, glejte, stvari so po moje zelo preproste. Zdaj, ta načela o dostojnosti, to je za razmere, kjer smo, za okolje, v katerem smo, v bistvu samoumevna zadeva. Nekoga, ki tega v sebi nima, ne bo z nobenim kodeksom popravil. Nekdo bi se odločil, da bo ekstremno žaljiv in poniževalen do nekoga na seji, ne boš z nobenim kodeksom odpravil. Če ga ne boš takoj sankcioniral, izrekel opomin, vzel besedo, kajne, če pa nerga, pa s seje ruknil, ne boš z nobenim kodeksom odpravil, to je edini ukrep.
In, glejte, jaz, bi rekel, nisem proti nekim zadevam, ki na nek neformalen način, skušajo urejat, bi rekel, konkretne in formalne zadeve, ki so pokrite ali z zakonom ali s čimerkoli drugim. Mislim, da je ta zadeva nepotrebna in pomeni v bistvu, v bistvu pomeni poslabšanje stanja za delo Državnega zbora, zato ker, ne vem, zdaj bo, tisti, ki bo sejo vodil, rekel, bomo to pa na etični komisiji reševal. Ja, kaj bomo s tem naredili? Sejo je treba tekoče odpeljat, je treba usmerjat razpravo, je treba ukrepat, kajne, če vodiš sejo in tudi tisti, ki je v tem postopku prizadet, ima vse pritožbene možnosti, zoper odvzem besede in tudi zoper odstranitev iz seje. To je vse poslovniško urejeno in tudi tisti, ki vodi in naredi napako, bi rekel, ni zavarovan absolutno. Ne, ni.
In, tole, je pa tako, to pomeni pa, ne vem, več ali manj, ne vem, neko politično odločanje z velikim časovnim odmikom in to objava na spletni strani Državnega zbora, če bo, ali pa brez objave, to je še bolj elegantno, kajne, to ne pomeni nič, glejte. Zdaj, če je treba kakšno zadevo popraviti, ne vem, v poslovniku, od tega, kar mogoče manjka, kakšna besedica, pri tistih, ki vodijo seje, potem je treba to najbrž tam popraviti in se to tekoče sanira. In če mi tega nismo sposobni tekoče sanirati, je popolnoma brez zveze, da vodimo nek, ne vem, etični postopek z mesečnim ali dvomesečnim zamikom. To je nepotrebno in nesmiselno. Če ukrademo, je takoj, če naredimo prometno nesrečo, smo takoj v postopku, tudi po lastni krivdi in tudi mogoče v kakšnih drugih okoliščinah in tako naprej. Če kršimo, ne vem, pravila lobiranja ali pa sprejemamo podkupnino, smo takoj na nekem udaru; mi ne rabimo tu nobenega, bi rekel, takega določila. Kar zadeva dostojnosti in spoštljivosti, to je pa tako ali tako del tekoče seje, če realno pogledamo, kajne. Ostalo so pa civilni postopki pred sodišči. Jaz mislim, da je treba okrepiti, če že moramo, te formalne zadeve dopolniti v zakonih, ne pa z nekim organom, ki bo več ali manj namenjen samo temu, da smo nekomu nekaj ustregli, neki instituciji, ki vrši permanentne pritiske na Državni zbor glede raznih priporočil. To že po imenu pomeni, da to ni nič, da so to priporočila, brez eksekutivne zadeve. Ne vem, jaz za take stvari nisem, no. Tako predlagam razmislek tudi pri ostalih.
Hvala lepa.
Mogoče nekaj odgovorov. Besedilo tega kodeksa ni nastalo na kakšnem KPK ali pa na GRECO, ampak je nastalo v tej hiši, z našimi strokovnimi sodelavci. Ta argument, da tega ne potrebujemo, po moji presoji ne vzdrži. Saj tudi Kazenski zakonik, ki določa kazniva dejanja, na primer, da je kaznivo odvzem življenja, ni namenjen vsem prebivalcem, čeprav je vsem prebivalcem, ampak se dotika ponavadi tistih, ki kaj takega naredijo. Skratka, tudi vsa ostala zakonodaja, čeprav je namenjena splošni populaciji, se na koncu vedno dotakne posameznikov, ki pač odstopajo od teh nekih dogovorjenih norm. In če bomo mi ravnali tako, kot je tu zapisano ali pa kot mislimo, da je zapisano, potem jaz ne vidim nobene težave, da to sprejmemo. Dejstvo pa je, da se vsake toliko časa pojavi kakšen eksces v tej hiši, in je prav, da imamo nek vzvod, da se do tega opredelimo. Ta kodeks v ničemer ne posega v Poslovnik Državnega zbora. V poslovniku še vedno piše, da lahko predsedujoči vzame besedo in podobne sankcije; če bo prišlo do ekscesa, do motenja reda, bo to predsedujoči vedno lahko naredil. Če pa bodo očitki o ravnanju takšni, da je vprašanje kršitev tega kodeksa, se bo pa seveda kolegij opredelil, ali je bilo to dejanje tako hudo, da si zasluži obravnavo in, recimo temu, obsodbo na ravni kolegija, se pravi, da je bil kršen kodeks. Jaz nisem prepričan, da se bo to zgodilo velikokrat, verjetno bo teh pobud veliko. Seveda se bomo vsi mi morali zavedati, da je parlament hiša demokracije, da je govor včasih malo bolj oster, vseeno pa to ni razlog, da si mi ne bi postavili nekih osnovnih smernic, zelo mehkih, nič zelo radikalnega ni, na podoben način, kot so si to tudi druge ustanove, nenazadnje, Državni svet, pa da ne govorim o raznoraznih cehovskih zbornicah zbornicah in podobno tudi številnih parlamentih po razvitih delih Evrope ali pa bolj tam kjer imajo demokracijo že dalj časa se odloči, da si postavlja nekakšne smernice. Zdaj, če grem na nek konkretnem primeru, če piše v Poslovniku, da je poslanec dostojen, spoštljiv, strpen in nediskriminatoren – kaj to pomeni, to bomo takrat vedeli, ko se bomo odločali o nekem konkretnem primeru, ko bomo prišli do nekega izpada nekega poslanca, ki je bil recimo da nespoštljiv ali pa nestrpen in bomo na takšnem forumu, kot je danes, rekli ali je bilo to kar je naredil še takšno, da je kršitev, da lahko označimo kot kršitev kodeksa ali pač ne. Takrat bomo dali vsebino in življenje temu kodeksu. Tako, da jaz ne vidim absolutno nobene težave, da se odpravimo na to pot sprejetja tega kodeksa, verjamem, da bo v prihodnje še kdaj potrebno kakšne spremembe, dogovoriti bomo morali tudi neke procesne določbe, ki jih imam že pripravljene, ampak za katere ni nujno, da so zapisane v kodeksu na primer če smo za začetek postopka pristojni predsednik in podpredsedniki kako bomo komunicirali, na primer, če bom dobil jaz pobudo, pa se ne bom odločil za vložitev primera pred Kolegij, bom o tem obvestil podpredsednike in bodo ti imeli možnost, da to oni storijo, če bodo drugačnega mnenja, ampak to so detajli, ki jih bomo glede na to, da na nek način v tej hiši s tem izumljamo toplo vodo, ki jih bom dodelali v prihodnosti, ampak če ne bomo naredili tega prvega koraka se bomo vrnili nazaj v leto 1993 v zavetju nekih izgovorov, da tega ne potrebujemo, da smo itak vsi super fajn pošteni in ne vem kakšni, jaz ne rečem, da nismo, ampak poglejte tudi če je ta sklic takšen pa nisem čisto prepričan, da ne bi kakšno ravnanje šlo skozi ta postope, pa bil kdo celo v preteklosti obsojen za kakšno kršitev, ni nobene garancije, da prihodnji sklic ne bo, ne vem, da se ne bo našlo neko problematiko. In namen tega kodeksa je ne zato, ne v tem, da greni življenje poslankam in poslancem, ampak v tem, da se krepi integriteta Državnega zbora, da se pokaže, da je to neka institucija, ki je osrednjega pomena za našo državo, da to ni gostilna, da to ni ne vem družbeno omrežje, kjer veste na kakšen način poteka razprava, da je pač tu pomembno to, da se preko neke kvalitetne vsebine pride do kvalitetnih odločitev. Tisti, ki si pa vlogo v Državnem zboru predstavljajo drugače, pa tudi prav, ampak prav je, da ima Državni zbor neko orodje, da pove kaj je tisto kar je še dopustno, kar ne škodi imenu Državnega zbora in kaj je tisto kar škodi. Kolegica Janja Sluga.
Hvala, predsednik.
Dejstvo je, da smo v tej državi v Državnem zboru v bistvu zadnji, ki bi se lotevali tega etičnega kodeksa, ima ga tako izvršilna veja oblasti, pa sodna veja oblasti, imajo ga javni uslužbenci, ima ga Državni svet, imajo ga celo nekateri občinski sveti.
Če začnemo z vprašanjem ali uživamo poslanci ugled, jaz mislim, da ga ne. Ga tudi s tem etičnim kodeksom ne bomo, da ne bo kakšne pomote samo po sebi. Je pa ta etični kodeks v bistvu neka priložnost ne samo, da si postavimo neka pravila, pač pa da predvsem tudi sami začnemo o teh pravilih razmišljati in da začnemo razmišljati o svojem obnašanju in da začnemo najprej sami sebe osveščati in seveda to je neka zadeva, ki se bo uporabljala potem zgolj v neki ekscesnih primerih in po potrebi, če bomo ugotovili, da bi jo bilo kje treba drugače zasnovati, seveda tudi spremenili. Varuh človekovih pravic v svojem poročilu že vrsto let opozarja na to, da bi bilo to treba sprejeti. In jaz mislim, da zagotovo negativnih učinkov sprejetja tega ni, lahko so pa pozitivni, če jih bomo naredili za pozitivne. In možnost dviga politične kulture, sploh v stanju, v kakršnem se zadeve zdaj dogajajo na naših sejah, je zagotovo nek plus, ki bi ga na ta način lahko dosegli. Ureditve v ostalih državah so različne, imajo ga nekatere evropske države, ne vse, imajo ga tudi nekatere neevropske države, pa tudi ne vse. Pa če se že radi sklicujemo na neka mednarodna poročila, ja, Greco nas je tudi v tem zadnjem poročilu naslovil. In kaj je ugotovil - da smo v bistvu primerno odgovorili glede njihovih priporočil, na področju sodnikov v 75 %, na področju tožilcev v 89%. Najslabše smo se pa odrezali ravno mi, mi smo izpolnili samo delno, kot so tu napisali, 75 % priporočil. In mislim, da vsaj s tem lahko, če že ne drugače, to statistiko izboljšamo. In kot sem rekla, da začnemo tudi sami razmišljati o nas samih, o našem obnašanju, našem komuniciranju, in posledično bo to zagotovo imelo ne negativnih, kot sem rekla, ampak same pozitivne učinke, lahko, lahko pa tudi ne, ampak to je odvisno od nas.
Hvala lepa.
Jaz osebno in tudi stranka, ki ji pripadam, že od začetka, od prvih pobud, ki smo jim bili priče, da se etični kodeks sprejme, ta kodeks podpiramo.
Strinjam se z vsemi, ki so rekli, da kodeks ne bo prinesel nobene revolucije, nič kaj blazno novega se ne bo zgodilo, nič kaj se ugled Državnega zbora zaradi tega ne bo poboljšal, ampak ta kodeks je, tako kot je vsak kodeks, v bistvu samozaveza po samoomejevanju tistih, ki ga bodo spoštovali. Vsak etični kodeks, kodeks, ki ga zase sprejmejo sodniki, tožilci, poslanci, pomeni, da se tisti, ki ga sprejmejo, s tem zavežejo, da se bodo poskušali samoomejevati na način, kot je zapisano v tem dokumentu. Etični kodeks je vedno malo širši, kot so zakonske določbe ali pa poslovniške določbe, nanaša se na, kot se temu reče, bolj mehke vsebine. In zame sploh ni ključno, ne pri tem ne pri drugih kodeksih, kakšne so sankcije, sankcije tu niso bistvene. Gre za zavezo tistih, ki se s takim kodeksom strinjajo, ki ga podpišejo, da si bodo prizadevali ravnati v skladu s tem, kar je tam napisano. Kdaj jim bo uspelo, kdaj ne, včasih jih bo zaneslo, ampak prizadevali si bodo v tej smeri delovati.
Kakšen je ugled parlamenta. Ugled je slab, ampak mislim, da je podobno v vsaki državi. Že iz same vloge parlamenta izhaja, da eni podpirajo ene, drugi druge in nihče ni zadovoljen s temi. Če se vrnem nazaj na kodeks. To, da nekateri poslanci ravnajo ekscesno, tako kot ravnajo, in s tem tudi rušijo ugled parlamenta, je v veliki meri tudi zasluga medijev. Zato ker če ti ravnaš in razpravljaš dostojno, spoštljivo, strpno in nediskriminatorno, boš zelo težko prišel v medije. V medije pač pridejo ekscesi, taki in drugačni, zato si nekateri prizadevajo, da te ekscese imajo, in ljudje nas potem po teh ekscesnih primerih ocenjujejo in ne vidijo vseh tistih, ki pa se trudijo razpravljati dostojno, spoštljivo, strpno in nediskriminatorno, ki se pripravijo na razpravo in tako naprej.
Tako je pri sprejemanju tega kodeksa zame najbolj indikativno to, kdo ga noče sprejeti. Noče ga sprejeti SDS, že leta in leta, stranka, ki je vnesla neko novo kulturo v parlament. Priznam, da je zadnja leta malo boljša, ampak včerajšnji nastop poslanca Pojbiča je bil spet nekaj boljšega. Noče ga podpreti Zmago Jelinčič, ker bi bilo tudi zelo zanimivo, če bi ga; Zmago Jelinčič je pač iz tega, da je drugačen in da ne »šljivi«, naredil brand in pač on že po »defaultu« tega ne more sprejeti in njegovi in noče ga sprejeti Levica. Ekscesi poslanca Kordiša mislim, da so škodljivi vsi za nas, ne glede na to ali smo opozicija ali smo koalicija in tako naprej. Tako, da nočejo ga sprejeti tisti, ki se nočejo samozavezati k takšnemu ravnanju in to je vse. Tukaj obstaja neka večina, ki pa to zavezo je sposobna dati in se v skladu s to zavezo tudi ravnati, je pa to zame »good enaugh« in jaz sem takoj za. Hvala.
