Spoštovani, čakamo na sklepčnost. V hiši se odvijajo tudi druge seje odbora, tako da počakajmo še par minut. To pa že bo. Krasno.

Spoštovani vabljeni, spoštovani predstavniki ministrstva in spoštovane članice in člani odbora in vsi ostali prisotni, lepo vas pozdravljam!

In pričenjam 8. sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci in poslanke: Janja Sluga, Aljaž Kovačič in Zmago Jelinčič Plemeniti. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo – nimam nobenih obvestil za pooblastila. Torej, ker v poslovniškem – aha, seveda, sodeluje Nataša Sukič, ki nadomešča poslanca Primoža Siterja. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Dnevni red pa je: letno poročilo Slovenske tiskovne agencije za poslovno leto 2019 in poročilo o delovanju nadzornega sveta RTV Slovenija v letu 2019. Tretja točka pa tako kot ponavadi je točka razno, kjer vprašanja in pobude poslancev so na vrsti.

Torej prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA LETNEGA POROČILA SLOVENSKE TISKOVNE AGENCIJE ZA POSLOVNO LETO 2019.

Poročilo z dne 13. 5. 2020 je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, kot tudi mnenje komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, z dne 3. 6. 2020. K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za kulturo, ki ga prav lepo pozdravljam, državni svet, predstavnika državnega sveta tokrat ne bomo imeli, zato ker se ravnokar odvijajo volitve predsednika znotraj Državnega sveta. Direktor Slovenske tiskovne agencije, predsednik nadzornega sveta STA. Zdaj pa dajem besedo predstavniku predlagatelja, predsedniku nadzornega sveta STA, gospodu Mladenu Terčelju.

Prosim.

Hvala lepa za besedo.

Nadzorni svet STA je posredovano poročilo drugič in dokončno obravnaval 7. maja 2020 ter ga seveda ugotovil, da je vsebina poročila realen prikaz poslovanja in finančnega položaja družbe, da je letno poročilo jasno, pregledno in sestavljeno v skladu z določili Zakona o Slovenski tiskovni agenciji, da letno poročilo omogoča natančno preveritev finančnega stanja in izida poslovanja službe, ter da je po mnenju seveda revizorja računovodski izkazi v vseh pomembnih pregledih predstavljajo pošten in resničen finančni položaj STA na dan 31. 12. 2019. Še bi k temu dodal, da je seveda nadzorni svet v svojih 8 sejah v letu 2019 dosledno sledil temu, kar je pravzaprav na koncu koncev namen oziroma dolžnost STA po Zakonu o Slovenski tiskovni agenciji, stalno nadzoroval ali izvajal oziroma opravljajo javno službo stalnega celovitega točnega in predvsem objektivnega zagotavljanja informacij v dogodkih v Republiki Sloveniji ter po svetu za potrebe javnosti v Republiki Sloveniji ter Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah, tako v slovenskem jeziku kakor seveda tudi v angleškem jeziku v skladu s tem zakonom za tuje govoreča področja.

Toliko za uvod, menim, da je poročilo samo za sebe dovolj pregledno, tako da lahko na posamezna vprašanja, ki bi z njimi bila postavljena odgovarjam. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Zdaj pa me zanima, če želi besedo predstavnica ministrstva? (Ne.)

Ne. V redu, potem pa prehajamo na razpravo članic.

Še direktorja imamo, pardon.

Direktor STA, gospod Bojan Veselinovič. Se opravičujem, preblizu ste mi.

Hvala za to priložnost vsakoletno za predstavitev oziroma možnost, ki jo imamo, da se Državni zbor seznani z letnim poročilom Slovenske tiskovne agencije, tokrat za poslovno leto 2019.

Že predsednik nadzornega sveta je povedal, da je to eden izmed dokumentov, ki ga nadzorni svet sprejema dvostopenjsko, tako kot tudi poslovni načrt za vsakoletno poslovanje, dovolite pa mi, da na začetku poudarim to, da je Slovenska tiskovna agencija s svojim poslanstvom opravljanja javne službe medij, ki ima edinstven položaj na domačem medijskem trgu, pa tudi v širšem merilu in da se lahko enakovredno primerja z drugimi tiskovnimi agencijami s podobnim statusom v svetu. To govorijo izkušnje našega sodelovanja z vrsto tiskovnih agencij znotraj evropskega združenja tiskovnih agencij EANA, za uvod pa samo še kratek skok v preteklost, kajti smo na pragu dveh okroglih obletnic, povezanih s STA in to se mi zdi vredno še posebej izpostaviti, ne samo simbolno, ampak tudi zaradi poslanstva, ki ga je STA opravila v minulih desetletjih in sem prepričan, da bo zmogla to početi tudi v prihodnje.

Ta mesec smo vstopili namreč v 30. leto delovanja Slovenske tiskovne agencije, saj je bila kot Nacionalna tiskovna agencija vpisana v sodni register 3. junija, medtem ko je bila prva vest Slovenske tiskovne agencije objavljena 20. junija enaindevetdesetega leta, torej v letu osamosvojitve. Pa še ena okrogla obletnica, vstopamo namreč tudi v 10. leto, odkar je bil v tem Državnem zboru sprejet Zakon o Slovenski tiskovni agenciji, ki je nacionalni agenciji zagotovil zakonsko podstat. Do leta 2011 je namreč delovala na podlagi vladnega akta o ustanovitvi, parlament je pa s sprejetjem zakona takrat uredil 3 ključna področja, kar je bilo zapisano tudi v obrazložitvi takrat vloženega zakona, 3 ključna področja za STA kot javno medijsko hišo. Z zakonom je namreč zagotovljena avtonomija novinarskemu kolektivu na podlagi načel neodvisnosti in nepristranskosti, v zakonu je recimo izrecno zapisano, da ne sme biti pod nobenim pogojem pod vplivom in pogledom iz strani, ki bi lahko tako ali drugače vplivali na točnost, objektivnost ali verodostojnost agencijskih vsebin in da dejansko ali pravno STA ne sme postati odvisna od katerekoli ideološke politične in ekonomske skupine. Drugo področje ali pa vprašanje, ki je bilo urejeno s skoraj že 10 let starim zakonom o STA, je sistem upravljanja in nadzora spet STA kot javne medijske hiše, organizirane kot družbe z omejeno odgovornostjo v stoprocentni lasti države, kajti poslovanje z uvedbo tega zakona nadzira nadzorni svet, ki ga z večino vseh poslancev imenuje parlament. In še tretje področje, sistem financiranja STA, kajti z zakonom je bila STA po vzoru uglednih tujih agencij dodeljeno, je bilo dodeljeno opravljanje javne službe, javna služba je zelo precizno opredeljena v zakonu o STA in zakon narekuje ustanovitelju tudi obveznost financiranja s precej ohlapno dikcijo, ampak vendarle piše o tem, da je treba zagotoviti primerna sredstva za opravljanje javne službe. Ob tem je pa STA dovoljeno tudi opravljanje tržnih dejavnosti, pri čemer je spet skozi eno zakonsko določilo STA naloženo, da z njenimi presežki pokriva morebitno izgubo na javnem delu. In tako je v minulih letih tudi bilo, STA je ob sredstvih za javno službo, ki jih je vsako leto dobivala in jih dobiva tudi letos v obliki nadomestila iz državnega proračuna, razvila več tržnih produktov, kot jih je bilo, še pred 10 leti, če hočete, ob uvedbi tega, uveljavitvi tega zakona, in s temi produkti je lahko, razen medijskega trga, nagovarjala tudi druge odjemalce naših vsebin v ne medijskem svetu. Gre za organizacijo dogodkov, sodelovanja na domačih in tujih razpisih za posamezne projekte, v manjšem delu oglaševalske prihodke. Gre za to, da smo pri snovanju strategije, hiša ima narejeno strategijo do leta 2022, prišli do spoznanja že pred 3 leti in več, že v prejšnjem strateškem dokumentu tudi, da samo z udejstvovanjem na medijskem trgu, ki je obnemogel, ne bomo mogli zagotoviti toliko sredstev, da bi lahko zagotavljali delovanje agencije v takšnem obsegu in s tako kakovostjo, kot nam to uspeva. Naša vizija je biti vodilni ponudnik kakovostnih medijskih storitev o dogajanju v Sloveniji za domače in tuje uporabnike, smo edina medijska hiša z dnevnim servisom vsebin v angleškem jeziku, kar je pomembno okno za vsebine, povezane s Slovenijo v svet. Opredeljeni so strateški cilji, ki smo jih spoštovali in to je popisano tudi v tem dokumentu, ki je pred vami, v letnem poročilu, kot so zagotavljanje kakovostnih medijskih vsebin, razvoj produktov, nadgradnjo tržnih aktivnosti, prožna in učinkovita organiziranost ter krepitev blagovne znamke STA. Omenil sem prej projekte, ki sodijo na polje digitalne preobrazbe agencije, ki je drug pomemben temelj vseh naših strateških ciljev in kot konkretne stvari, vam v zvezi s tem lahko omenim lani končani projekt Renoir znotraj evropskega programa za raziskave Obzorja 2020, ki je bil z našim partnerstvom razvito, je bilo razvito orodje za analizo širjenja informacij v spletnem prostoru. V letošnje leto je segal lani začet projekt podprt z Googlovim skladom za spodbujanje inovativnih medijskih projektov, preko katerega je razvito protitipno orodje za sledenje člankov. Sami z lastnim znanjem smo razvili robota za strojno podporo pri pisanju novic, kar je kot rečeno plod lastnega razvoja, ki ga že uporabljamo za pisanje dnevnih povzetkov trgovanja na ljubljanski borzi. Nadgrajujemo pa tudi za pisanje novic s področja statistike. Sodelujemo tudi na domačih razpisih, na razpisu Evropskega parlamenta za medije, na razpisu recimo Agencije Republike Slovenije za znanost, s projekti za promocijo znanosti in na drugih projektih, ki se pojavljajo preko razpisov. Prisegamo na agencijske standarde, kar je sploh norma v agencijskem poročanju, kot so ažurnost, nepristranskost in verodostojnost, mnenjska nevtralnost kot rečeno besedil, imamo pa veliko smole, ker avtorsko področje pač ni regulirano do te mere, da bi komu na prste stopili, ker so naši teksti, ki so taki, kot sem prej naštel, pri naših uporabnikih opremljeni s takimi ali drugačnimi naslovi, ki niso naši in to včasih povzroča hudo kri pri končnih uporabnikih. Še en podatek ali pa dva rast sledilcev STA-ja na različnih družbenih omrežjih, je lani kumulativno znašala 12 odstotkov, kar je lep rezultat. Tudi leto poprej je bila cifra dvomestna in še ena prekretnica iz minulega leta; prvič se je lani namreč zgodilo, da je več kot polovica obiskovalcev vsebine z naše spletne strani spremljala z mobilnih telefonov ali pa tablic, kar kaže na spremenjene odjemalske navade uporabnikov, ker samo za primerjavo; še leta 2014 je ta delež znašal 19 odstotkov teh, ki so spremljali naše vsebine preko teh novih pripomagal, zdaj je pa kot rečeno lani bil prvič večji kot polovico, od polovice. In še en podatek; naše neposredne spletne prenose, ki ste jih verjetno s tem sledili tudi v tem obdobju korone, razglašene epidemije, je v minulem letu spremljalo skoraj 2,4 milijone obiskovalcev. To kaže na to, da se je agencija pravi čas ovedla sprememb, ki so v medijskem prostoru. To so počele tudi naše, bom rekel sestrske tiskovne agencije po Evropi in to je neke vrste jamstvo za agencije, ki so se tega lotile, da so stale in obstale na trgu. Prej sem govoril – samo še beseda ali dve o financiranju javne službe. Za razliko od drugih medijev, če pustimo RTV ob strani, smo pa tako mi kot RTV javni servis. Dobivamo za opravljanje javne službe sredstva v obliki nadomestila za opravljanje javne službe preko letne pogodbe. Nenehno, ne samo letos, opozarjamo, da so pač premajhna. Zavedamo se, da živimo čas tudi po tem obdobju korone, ko bomo verjetno težko izposlovali s strani države več denarja, ampak vendarle podatek; vsa minula desetletja se je delež javnih sredstev v skupnih prihodkih gibal okrog polovice. Lani, glede na to, da govorimo za poslovno leto 2019 je bil 49,7 odstoten, v letu 2018 še odstotno točko nižji. Ampak glede na dejavnosti, ki jih gojimo, o katerih sem do zdaj govoril, smo s tržnimi dejavnostmi uspeli zagotoviti presežek in po nareku Zakona o STA s tem presežkom pokrili manko na javni dejavnosti. To nam je v vseh minulih letih uspevalo. Bojim pa se, da bo v obdobju, ki prihaja to težje, zaradi slabe kondicije medijev, ker ne glede na to, da se zavedamo, da dodatnih medijskih prihodkov na medijskem tržišču ne moremo ustvarjati, zaradi tega ker ni pogojev. Mediji tega ne bi prenesli za zviševanje cen, jih pač ne zvišujemo. Ampak ne glede na to okoliščino, je delež znotraj te polovice prihodkov, se pravi tržnih, ki jih ustvarimo s prodajo naših vsebin preko naročniških pogodb z mediji, še vedno več kot polovičen. Se pravi v globalu okrog četrtinski. O samih vsebinah, s katerimi smo se ukvarjali oziroma novinarski kolektiv naš, je vse zapisano v letnem poročilu in dovolite mi za konec samo še to, da rečem, da lahko – to je bila tudi ocena nadzornega sveta – poslovanje za minulo leto ocenimo kot uspešno. Končali smo ga z minimalnim dobičkom 10 tisočih evrov, ustvarjenih je bilo pa sicer 4,23 milijonov poslovnih prihodkov, kar je 4,3 odstotka več kot leto poprej. Z druge strani so bili odhodki za 4,6 odstotka večji. V samem poročilu, ki je pregledano s strani revizorja vsako leto, torej tudi za leto 2019 so navedeni tudi vsi drugi podatki posameznih skupinah stroškov in odhodkov. Če ima kdo kakršnokoli vprašanje, sva s predsednikom nadzornega sveta seveda na voljo. Drugače bi pa za sklepen del tega mojega nastopa samo še rekel to, da prenašam pričakovanje celotnega kolektiva STA kot nacionalne tiskovne agencije, da bo na takšna in drugačna ugibanja – vse je še na ravni ugibanj, okrog sprememb medijske zakonodaje – STA kot nacionalna tiskovna agencija tudi v prihodnje ohranila položaj samostojnega javnega servisa. Kakršnokoli takšno ali drugačno zlitje finančno ali organizacijsko s kako drugo novinarsko hišo, bi bilo po mojem poznavanju medijske krajine, pač nekaj vem o tem, škodljivo. Koristilo ne bi niti širši javnosti, niti državi kot edini lastnici. Gre konec koncev in to bo res sklepni del teh mojih uvodnih besed, glede na začetke STA-ja izpred tridesetih let za agencijo, ki je nedvomno eden od atributov naše državnosti, z neprecenljivo vlogo pri obveščanju tako domače, kot tuje javnosti.

Hvala.

/ izključen mikrofon/

Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsednica lep pozdrav, spoštovani gospod direktor, predsednik nadzornega odbora, kolegice, kolegi, ostali povabljeni!

Zdaj jaz bi vam za začetek čestitala za obe obletnici. To se mi zdi pomembno, da se zavedamo tudi dolžine tega kako dolgo pravzaprav javni servis kot takšen deluje. Jaz sem z veseljem prebrala vaše poročilo tako kot vsako leto. To, kar ste zapisali v viziji, da želite biti vodilni ponudnik kakovostnih medijskih storitev o dogajanju na domače, za domače in tuje uporabnike, se mi zdi, da ga dosledno in korektno opravljate, zato ker tudi sledite nekim agencijskim standardom in pa profesionalnim vodilom STA-ja, to sta ažurnost, točnost, verodostojnost, nepristranskost in namenskost, kot ste sami zapisali v poročilu. Jaz mislim, da je to bistvo vašega delovanja pravzaprav. Namreč zaradi vseh teh neverodostojnih spletnih ponudnikov in pa lažnih novic, tako imenovanih »fake news«, seveda vse bolj cenimo preverjene informacije in pa seveda tudi novinarsko usposobljenost različnih medijskih hiš in vi zanesljivo to ste. Kot ste povedali sami, ste tudi edini ponudnik dnevnih novic v angleškem jeziku v Sloveniji in na ta način tudi mednarodni javnosti sporočate kaj dogaja pri nas, kar se meni zdi pomembno, zato ker imamo marsikatere medije, ki kaj drugega povzročijo. Jaz bi vas zelo pohvalila tudi za vašo mejo, ker se mi zdi, da če človek lahko preveri neko informacijo in s tem spodbuja tudi medijsko pismenost, prispeva k temu, da se zavedamo kako pomembne so verodostojne informacije in to je res bistvo. Zdaj kar se tiče teh vaših financ, 49,7 % je tistega, da rečem javnega, javnih prihodkov, ostalo ustvarite na trgu. Seveda tudi potem s tržno dejavnostjo pokrivate, da rečem to javno službo, kar se meni osebno zdi prav. Ste pa verjetno eden redkih medijev, ki je celo pridelal plus in tudi zato vam je potrebno čestitati. Zdaj kar se pa tiče za zaključek, ker bom zelo kratka, jaz bi si želela več takšnih verodostojnih medijev. Tudi sama, ko sem bila še lokalna mestna svetnica v Mariboru, če je kdo prišel na tiskovno konferenco, je to prišla STA in korektno poročala iz pač dogodka, ki ga je kdorkoli organiziral in to je vrednost, ki jo velja ohraniti. Zato v Listi Marjana Šarca niti podrazno, ampak niti podrazno ne bomo pristali na kakršnekoli združevanja ali kakršnokoli, da rečem »uničenja« samostojnega javnega servisa, kot STA je. Toliko zaenkrat.

Hvala lepa.

Hvala kolegica Divjak Mirnik.

Ali želi še kdo razpravljati od poslancev in poslank? Če ne – a, javil se je kolega Bandelli.

Prosim.

Hvala predsednica.

Jaz samo dve besedi, saj je Lidija povedala praktično vse tisto, kar sem mislil tudi jaz povedat. Ne morem, da ne bi povedal, da smo malo v skrbeh vse glih. Saj veste sami kako je zdaj, kakšna je situacija Vlade v tem trenutku, kaj je vse ta Vlada na tem položaju počenja. Ali pa kaj bi rada počela v tem trenutku. Zamenjave take in drugačne na vseh nivojih. Tako da mislim, da bi bilo dobro, da držimo in da se potrudimo, da bo, kar je dobrega do zdaj bilo v STA-ju naj ostane tako. Moram pohvaliti, jaz sicer vseh novinarjev od STA ne poznam, ampak enih štiri, pet sigurno. Predvsem pa to, ki je pri nas tukaj v Državnem zboru, ki moram povedati, da kljub temu, da je v sorodstvu direktnem s političnim funkcionarjem na Vladi, je izredno korektna, pošteno dela in poroča dejstva. To kar je pomembno za nas tukaj. Ne mnenja, dejstva. In to je osnova tega. In jaz bom še enkrat jo pohvalil uradno, ker mislim, da je izredno korektna novinarka. Zdaj veste, dogaja se vse. Zdaj tukaj prav danes sem slišal, da še Planet TV gre počasi v roke istega lastnika Madžara, ki je lastnik Nove24, se pravi se bo ta zadeva širila še bolj, tako da vemo kaj bo to lahko tudi sčasoma povzročilo nek velik vpliv. Mediji so glavni vpliv mnenja in razmišljanja naše populacije in tako da ne vem, že Siol.net je postala neko popolnoma politično enostransko trobilo, odkar ga je prevzelo novo vodstvo in se ne bojim povedat, da je to zame velika napaka. Ampak tako zdaj v tem trenutku je. Tako da za zaključek bom povedal samo to – res se priporočam in si želim kot poslanec, kot predstavnik ljudstva tukaj izvoljenega, da bi vsaj ta STA, ki je pomembna agencija za nas tukaj ostala taka kot je.

Hvala lepa.

Hvala kolega Bandelli.

Želi še kdo s strani poslancev in poslank razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za kulturo seznanil z letnim poročilom Slovenske tiskovne agencije STA d.o.o. Ljubljana za poslovno leto 2019.

Zdaj prehajam na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O DELOVANJU NADZORNEGA SVETA TRV SLOVENIJA V LETU 2019. Poročilo z dne 2. 3. 2020 je objavljeno na spletnih straneh DZ, kot tudi mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in port. K tej točki sem vabila Ministrstvo za kulturo, Državni svet, ki zaradi volitev danes ne bo prisostvoval k seji, predsednika Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ, - predstavnikom STA se najlepše zahvaljujem in vam želim srečno pot, hvala – generalnega direktorja Javnega zavoda RTV Slovenija, predsednika Nadzornega sveta Javnega zavoda RTV Slovenija, predsednika programskega sveta Javnega zavoda RTV Slovenija, Nacionalni svet za kulturo. Dodatno so bili vabljeni še direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak, direktor Radija Mirko Štular, predsednica Sveta delavcev Petra Bizjak Cirman, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todoroski, ki se je opravičila, Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije Tom Zalaznik predsednik, predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Simeona Rogelj, predsednika Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija gospoda Petra Kosmača ter Januša Kerna Kulturniška zbornica Slovenije, ki se zaradi volitev v Državnem svetu ne bo udeležil te seje.

Torej, najprej dajem besede predstavniku predlagatelja, predsedniku Nadzornega sveta Javnega zavoda RTV Slovenija Andreju Grahu Whatmough, sem prav izgovorila, če ne me popravite.

Najlepša hvala. Beseda je vaša.

Hvala lepa, spoštovana predsednica za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci. Moje je ime Andrej Grah Whatmough. V naslednjih nekaj minutah predstavil to naše poročilo o delovanje nadzornega sveta v letu 2019. Najprej mi dovolite nekaj kratkih besed o samem nadzornem svetu. Nadzorni svet šteje skupaj 11 članov, 5 nas imenuje Državni zbor, 4 člane imenuje Vlada, dve članici pa sta izvoljeni izmed predstavnikov zaposlenih na RTV Slovenija. Mi smo imeli v letu 2019 9 sej, sklepčnost je bila v povprečju 90 %, seje so pa v bistvu trajale v povprečju 4 ure, sicer po zakonu imamo številne pristojnosti, oziroma nadzorni svet številne pristojnosti. Predvsem bi opozoril na to, da nadzorni svet sprejema finančni nart in letno poročilo javnega zavoda, nadzira gospodarnost in zakonitost poslovanja in nadzira tudi vodenje poslovnih knjig in pregleduje periodične obračune. Na tem mestu bi želel poudariti, da nadzorni svet nima popolnoma nobenih programskih pristojnosti. Na RTV Slovenija so programske pristojnosti v rokah programskega sveta, tako da jaz danes ne bom govoril o programu RTV Slovenija, ampak o finančnem položaju tega javnega zavoda. Nadzorni svet ima sicer po zakonu pravico pri svojem delu do vpogleda javnega zavoda, kar tudi redno počenja in si lahko organizira svoje delo po lastnih pravilih, v ta namen ima nadzorni svet tudi štiri stalne odbore že od nekdaj, ki obravnavajo posamezna vprašanja, s katerimi se potem nadzorni svet kot tak sreča. Toliko za uvod. Dovolite mi prosim, da kra grem čez glavne poudarke tega poročila. Začel bi s finančnim načrtom javnega zavoda za leto 2019. Ta finančni načrt je nadzorni svet sprejel na 13. redni seji dne 2. aprila 2019 in po tem sprejetem finančnem načrtu smo upali oziroma pričakovali, da bo zavod konec leta 2019 končal s presežkom prihodkov nad odhodki torej po domače z manjšim dobičkom v višini 32 tisoč evrov. Ker sem povedal, da je bil finančni načrt sprejete šele 2. aprila 2019 bi rad opozoril, da je nadzorni svet to sprejel ob tem, da je tudi javni direktor dal določene zaveze. Tukaj bi rad samo izpostavil dve zavezi takšni, prvo je, da pripravi osnove za finančni načrt leta 2020 na način, da bo že v letu 2020 zagotovljeno uravnoteženo finančno poslovanje zavoda, konkretno se je pa generalni direktor zavezal, da najkasneje do 10. septembra 2019 priloži načrt konkretnih ukrepov na podlagi katerih bo zagotovljeno, da bodo v letu 2020 vsi odhodki usklajeni s finančnimi zmožnostim zavoda, tako da finančni načrt za leto 2021 ne bo izkazoval presežka odhodkov nad prihodki iz rednega delovanja. Toliko glede finančnega načrta. Zdaj bi pa šel spet v bistvu kronološko po glavnih poudarkih našega delovanja. V začetku leta je nadzorni svet sprejel letno poročilo javnega zavoda za leto 2018, po tem letnem poročilu je bil ugotovljen presežek odhodkov nad prihodki oziroma izguba poslovnega leta 2018 v znesku dobrega milijona in 100 tisoč evrov. Ta presežek odhodkov oziroma izguba je bila pokrita iz presežka prihodov nad odhodki izb preteklih let, torej se je to računovodsko pokrilo. Na tej isti seji ob isti točki je nadzorni svet se tudi seznanil s poročilom neodvisnega revizorja o reviziji računovodskih izkazov za leto 2018, to mnenje revizorja je bilo brez pridržka in na isti seji smo tudi obravnavali predloženo revizorjevo pismo o poslovodstvu po opravljeni zaključni reviziji s priporočili in na naslednji seji tudi že odziv za pojasnila vodstva na ta priporočila. Nadzorni svet v okviru svojih pristojnosti tudi obravnava dinamiko plačevanja RTV prispevka, tukaj v letu, ki se je izteklo ni bilo posebnosti, bi pa samo želel opozoriti, to je bil tudi namreč predmete ene nujne seje Odbor za kulturo v lanskem letu, da se je na seji lani poleti nadzorni svet seznanil s pobudo vodstva za uveljavljanje tako imenovanega pravičnega obračunavanja prispevka. Za to pobudo se je vodstvo odločilo potem, ko je od 1. avgusta 2019 dalje zagotovilo polno simultano oddajanje televizijskih programov RTV Slovenija preko spleta in s tem so po zdajšnjem veljavnem zakonu računalniki, tablice in pametni telefonu in vse druge naprave postali tehnična rešitev, ki omogoča sprejem televizijskega programa. Tukaj bi želel opozoriti, da je v septembru 2019 iz naslova te akcije zavod poslal obvestila skoraj 20 tisočim zavezancem, da bodo z novembrom 2019 plačevali poln prispevek v kolikor ne bodo podali izjave o tem, da ne posedujejo takšne naprave, ki omogoča sprejem oziroma spremljanje televizijskih programov. Če zdaj preidem na vprašanje oziroma naše dejavnosti povezane z nadzorom zakonitosti poslovanja, poslovnih knjig in računov. To smo delali tekoče praviloma na podlagi rednih vsaj kvartalnih poročil in tudi kvartalnih vmesnih računovodskih izkazov. Tukaj sicer posebnosti ni bilo, rad bi pa opozoril, da smo pri obravnavi poslovanja v prvem kvartalu opozorili na dejstvo, da zavod ni posloval v skladu z izdano odločbo o začasnem financiranju, kjer je v obdobju presegel višino dovoljenih sredstev po odločbi in je tudi kljub začasnem financiranju povečal število zaposlenih glede na stanje na dan 31. 2018, to namreč v času začasnega financiranja tako imenovanih dvanajstin ni dopustno in nato je tudi potem nadzorni svet s sklepom opozoril. V tem sklopu bi opozoril še na dve zadevi nadzorni svet je že v letu 2018 prejel dva stalna sklepa, tudi v bistvu kot odziv na takratno obravnavo poročila o delovanju nadzornega sveta za leto 2017 na Odboru Državnega zbora za kulturo, ta dva sklepa se nanašata na dolgoročno zniževanje stroškov dela v javnem zavodu in na potrebo po analizi potrebnih delovnih mest. Kot sem rekel, to so stalni sklepi nadzornega sveta. V teh dveh zadevah bi samo opozoril, da smo v lanskem letu zahtevali dolgoročni kadrovski načrt za obdobje 2019 do 2023 z gibanjem stroškov dela, vezano tudi na to je pa tudi na peti redni seji Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ, ki je obravnavala poročilo o delovanju nadzornega sveta v letu 2018 bil sprejet sklep, da se pripravi in predloži komisiji gradivo o zaposlenih na RTV Slovenija, to je gradivo je nadzorni svet zahteval od generalnega direktorja, gradivo je tudi dobil in potem po obravnavi in enkratni dopolnitvi tudi odstopil potem Komisiji za nadzor javnih financ.

Opozoril sem na stalen sklep glede analize potrebnih delovnih mest, to je tudi vezano na potrebno sprejemanje v bistvu nove sistemizacije delovnih mest, kajti sistemizacije je že precej stara, predvsem so pa zastareli v bistvu opisi delovnih nalog, ki ne sledijo tehnološkemu napredku, ki smo mu bili priča v zadnjih 12 oziroma 14 letih, odkar je bil nazadnje ta dokument sprejet, oziroma nazadnje konkretneje spremenjen. Tukaj bi želel še opozoriti na eno stvar, ki se tudi v bistvu vleče že od začetka našega mandata v 2018, to je na potrebo po sprejemu oziroma po določitvi normativov za vse kategorije zaposlenih, to je nadzorni svet zahteval že v 2018 in tudi je bilo predmet poročila za leto 2018, v lanskem letu pa je nadzorni svet prejel osnutek internega dokumenta o pričakovanem obsegu dela za ustvarjalne poklice in tudi potem pisno informacijo, da tega dokumenta ni mogoče sprejeti kot splošen akt delodajalca, torej kot akt, ki bi bil zavezujoč za vse zaposlene, tukaj je tudi generalni direktor opozoril na nasprotujoče mnenje koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija in sprejeti sklep Sveta delavcev RTV Slovenija, ki je bilo diametralno nasprotno stališče in je potem vodstvo ocenilo, da akta na ta način ni mogoče sprejeti in je v bistvu od te zahteve odstopilo.

Zdaj bi želel opozoriti še na tematiko, ki se tudi vleče v bistvu iz leta 2018. v letu 2018 so bile zaznane določene nepravilnosti na področju zaposlovanja, kar je bilo tudi predmet poročanja že v lanskem poročilu o delovanju nadzornega sveta, če se boste spomnili, smo takrat tudi opozorili na to, da je nadzorni svet predlagal, da / nerazumljivo/ in se opravi notranja revizija tega področja, torej teh zatrjevanih nepravilnosti, no in ta revizija je bila opravljena in nadzorni svet je na seji decembra lani, leta 2019, torej obravnaval to poročilo notranje revizije, na kateri je notranja revizija dejansko potrdila to, kar je tudi nadzorni svet ugotovil že v preteklem letu, bi pa rad na tej točki tudi povedal, kaj so oni še ugotovili, oziroma opozorili. Opozorili so, da so na določenih vplivnih področjih, torej zaposlovanja, pomembne neskladnosti s predpisi, da obstajajo večje pomanjkljivosti, ki vplivajo na slabitev poslovanja javnega zavoda, da sistemizacija delovnih mest, ki sem jo že omenil, ne vsebuje pomembnih zakonskih vsebin za obvladovanje tveganj za zagotovitev dolgoročno obvladljivega sistema zaposlovanja v javnem zavodu in posledično stroškov dela, da zaposlovanje poteka na podlagi kratkoročnih potreb in v odsotnosti dolgoročne kadrovske politike in da je pristno tveganje neobvladovanja zaposlovanja, ne po kakovosti, ne po številu javnih uslužbencev. To so ugotovitve revizije, interne revizije, ne nadzornega sveta, je pa nadzorni svet seveda na to opozoril tudi s sklepom, ki je bil sprejet na seji lani decembra. Nadzorni svet seveda je s tem v zvezi potem od generalnega direktorja zahteval sprejem vseh ukrepov, da se ugotovljene in potrjene nepravilnosti, neskladnosti odpravijo in da se o tem stalno poroča nadzornemu svetu.

Dovolite mi ob zaključku, da povem še dve stvari oziroma tri stvari, v letu 2020 se bo seveda nadzorni svet ukvarjal s tem, kar sem že povedal, se pravi s stvarmi, ki so ostale nerealizirane, v vmesnem času, torej v zakonskem roku do konca februarja 2020, je nadzorni svet tudi sprejel letno poročilo za 2019, iz katere izhaja v bistvu izguba oziroma presežek odhodkov nad prihodki v višini 3,2 milijona evrov in na zadnji seji, ki je potekala konec maja, je nadzorni svet tudi sprejel sklep o tem da se pripravi program, sanacijski program poslovanja javnega zavoda in tudi predlagal določene, določena področja, katerim bi lahko generalni direktor namenil določeno večjo pozornost. Toliko z moje strani, hvala lepa.