Dober dan. Lepo pozdravljam najprej vse članice in člane Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Lepo pozdravljam vabljene na današnjo sejo, še posebej gospoda ministra, ki je danes z nami in pa državne sekretarje ter ostale prisotne.

Začenjam 39. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Tukaj naj povem, da gospod Gregor Perič je danes z nami v kvoti Stranke modernega centra in ga lepo pozdravljam in mu želim dobro delo na našem odboru. Sicer pa naše delo danes kot veste je, da vsebinsko razpravljamo o tretjem protikorona paketu,: da čim prej nekako spravimo tisto nujno pomoč gospodarstvu, turizmu in pa ljudem.

Ker v poslovniškem roku… Gospod Kordiš, jaz bi samo prosila, da povem to kar moram povedati. Najprej moramo potrditi dnevni red, potem pa vam bom dala postopkovno. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Dnevni red seje pa se glasi: Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, nujni postopek.

Prehajamo torej na 1. in edino točko DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19, NUJNI POSTOPEK.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer, predlog zakona, predlog sklepa, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, še nekatera druga mnenja in pripombe. Seveda je vloženih kar nekaj amandmajev. Naj vas samo opozorim, da boste tekom te seje dobili vsi pregled amandmajev na klopi, tako da boste lahko natančno spremljali katere vse amandmaje so vložile tako poslanske skupine koalicije kot opozicijske stranke.

Na sejo smo vabili Vlado, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Z nami kot rečeno danes minister, gospod Janez Cigler Kralj - ga še enkrat lepo pozdravljam -, Zakonodajno-pravno službo ter Državni svet.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 69. seji in sicer, 22. maja 2020 odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, zato ga bo odbor obravnaval na podlagi 126. in 143. člena Poslovnika.

Zdaj bom začela torej z drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Preden dam besedo predlagatelju zakona, to je Vladi in ministru, je želel, če sem prav razumela, tako postopkovno gospod Miha Kordiš. Izvolite.

Tri minute imate na voljo, bi vas pa želela samo opozoriti, da ravnate v skladu z 69. členom Poslovnika, ki je tukaj jasen, da lahko razpravljate in govorite samo o uporabah Poslovnika in o tem, če je bil kršen člen. Tako da prosim, da najprej to poveste, potem pa tudi predlog obrazložitve.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča.

Želel sem postopkovno pobudo že preden se sprehodimo čez dnevni red zaradi tega, ker mislim, da je bila seja Odbora za delo na kateri ta hip zasedamo in ki naj bi obravnavala tako imenovani tretji protikorona paket, sklicana napak. Sklicana je bila za današnji dan, tamle nad vami, predsedujoča je ura, kaže skoraj sedem zvečer, redna seja Državnega zbora se odvija od devetih zjutraj. Ob tem je v petek zasedaj Kolegij predsednika državnega zbora kjer je bila zelo jasno dogovorjena in podana informacija, da naj bi se obravnava Pakapa3 zgodila v četrtek. Moj postopkovni predlog je, da se seja tega odbora prekine, in da se nadaljuje v četrtek ob 9. zjutraj. Tako je bilo dogovorjeno, tako je bilo obljubljeno na petkovem Kolegiju predsednika Državnega zbora. Sam sem gospodu Zorčiču zastavil to vprašanje, meni je neposredno odgovoril, da se bodo delovna telesa za obravnavo tretje protikorone zgodila v četrtek. In četrtek je v resnici edini dan v parlamentarnem voznem redu tega tedna, ko ni na urniku nič takega kar bi nam oviralo delo na protikorona 3. Včeraj, danes in jutri poteka redna seja Državnega zbora, v petek bo potekala izredna seja Državnega zbora in v četrtek imamo krasno okno priložnosti, da se temeljito posvetimo protikorona paketu 3 in temeljito se mu je potrebno posvetiti. Protikorona 1 in protikorona 2 namreč nista dosegla svojega namena in nista ga dosegla ravno zato, ker se je hitelo skozi proceduro in potem imamo postavko pomoči podjetjem, ki je počrpano zgolj v višini 20 %, pa odlok kreditov, ki so bili odloženi samo v 1 %, ni bil izdan niti en kredit z državnim poroštvom, pozabljena je bila cela paleta ranljivih skupin. Zdaj, da vsaj v tretje naredimo v Državnem zboru to, kar bi morala narediti Vlada pa tega ni naredila in smo namesto pomoči ljudem in gospodarstvu dobili parado nesposobnosti in kriminalnosti predlagam, da se ta seja prekine in predstavi na četrtek ob 9. uri zjutraj.

Najlepša hvala, gospod Kordiš, za vaš postopkovni predlog. Naj vam povem, da sem jaz sklicala sejo v skladu s Poslovnikom in seveda bom pa dala ta vaš sklep na glasovanje, da se seja prekine.

Sedaj dajem ta predlog sklepa na glasovanje torej, da se seja prekine. Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)

Sklep ni sprejet.

Sejo nadaljujemo.

Sedaj dajem besedo gospodu ministru Janezu Ciglarju Kralju, da predstavi ta tretji korona paket in da čim prej damo pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo.

Izvolite, gospod Ciglar.

Hvala, predsednica.

Kolegice in kolegi, spoštovani poslanke in poslanci!

Moram reči, da sem, kar ponosen, ko po sprejetem in uspešno izvajanem in v tem trenutku proti korona paketu ena in dve predstavljam tudi predlog Vlade RS za izhodno strategijo, ki se imenuje proti korona paket tri.

Če smem uvodoma omeniti in ponoviti dejstvo, da smo s prvim in drugim korona paketom zajeli in pomagali 1,3 milijona Slovencev, 1,3 milijona prebivalcem RS. S tretjim korona paketom bomo dejansko pomagali vsem. Če gledamo samo eden ukrep iz tega proti korona paketa to je vrednostni bon za turizem, ki ga bo dobil vsak prebivalec Republike Slovenije. Ukrepi v tretjem proti korona paketu so namenjeni tako gospodarstvu, trgu dela, prebivalstvu in še nekaterim drugim skupinam. Najbolj pa so ciljani in nosilni ukrep, ki je že do sedaj bil najbolj izpostavljen tako v času priprave tretjega korona paketa kot v času usklajevanja s partnerji v ekonomsko socialnem svetu kot v medijih v času po sprejemu na Vladi in vložitvi v Državni zbor torej nosilni ukrep je ukrep trga dela in to je predlog subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Poleg tega nosilnega ukrepa, ki je kot veste uspešno izvajan tudi v sosednji Avstriji, v Nemčiji, ki je naša zelo pomembna gospodarska partnerica in v drugih evropskih državah imamo še nekaj ukrepov, ki so namenjeni trgu dela in sicer za eden mesec imamo predlog subvencioniranja čakanja na delo za turizem in gospodinjstvo in povezane panoge. Tukaj smo se odločili za to pomoč za te panoge, za to panogo, zaradi tega, ker je ravno turizem in gostinstvo tista gospodarska veja, ki je bila, zaradi korona krize izjemno močno prizadeta, ki je morala, zaradi odloka Vlade tudi prenehati z delovanjem, ustaviti svoje poslovanje in ki bo seveda tudi pričakovano težje začela s ponovno svojim poslovanjem oziroma izvajanjem storitev. Zaradi tega smo prisluhnili predstavnikom turizma in gostinstva in ocenili, da se zanje ponudi še za eden mesec čakanje na delo ob enem pa ostali del gospodarstva spodbudili k temu, da se čim prej aktivira in tukaj je res nosilni predlagani ukrep, ukrep subvencionirana skrajšanega delovnega časa. S tem ukrepom bomo gospodarstvu pomagali zagnati zopet dejavnosti ob enem pa jim bomo priskočili na pomoč v tem umestnem času, ko morda ne bodo mogli še od začetka takoj preiti na 100 odstotno delovanje.

Morda omenim še to, da je v PKP-3 paketu tudi eden izmed treh nosilnih paketov vrednostni bon za turizem. To je ukrep za gospodarstvo, to je ukrep, ki bo s tem, da bo vsak državljan Republike Slovenije starejši od 18 let dobil vrednostni bon v višini 200 evrov, tisti do 18 let pa 50 evrov bo omogočil prebivalcem, da ta bon izkoristijo za nočitev in zajtrk v turističnih kapacitetah v Republiki Sloveniji. Ob enem pa bo to zelo močna pomoč panogi turizma in gostinstva saj bo skozi to precej precej finančne pomoči prišlo do slovenskih podjetij v turizmu in gostinstvu. Ta ukrep bo imel precejšnji multiplikativni učinek, o tem bo več verjetno kasneje, ko bo konkretna razprava povedal še kolega državni sekretar z Ministrstva za gospodarstvo.

Še na kratko povzamem ostale ukrepe. V PKP-3 so predlagani tudi ukrepi s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane. V času korona krize smo se zavedali in neposredno občutili, da je zdrava varna lokalna hrana izjemnega pomena, zato smo tudi tukaj predlagali ukrepe, s katerimi bomo omogočali večjo, boljšo samooskrbo, pomagali kmetijstvu, da bo z manj birokratskimi ovirami lahko omogočilo večjo pridelavo hrane. Vključili smo nekaj ukrepov, nekaj pomembnih ukrepov s področja socialnega varstva in sicer so notri ukrepi pomoči izvajalcem socialno varstvene storitve, pomoči na domu tudi uporabnikom institucionalnega varstva, ki so odšli v domačo oskrbo bomo omogočili kritje stroška oskrbnine in pa še nekateri drugi ukrepi. Zvišanje subvencije, plače za invalide. Potem imamo ukrepe s področja štipendiranja, študentske prehrane, visokega šolstva in športa, kjer urejamo zadeve glede uveljavljanja pravice do Zoisove štipendije, mirovanja štipendijskega razmerja in pa nekatere ukrepe glede sofinanciranih kadrovskih štipendij smo vključili. Morda ni odveč omeniti, da s PKP-3 dobijo pravico do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve pripadniki civilne zaščite ali državljani, ki so ali še prostovoljno sodelujejo pri opravljanju nalog zaščite reševanja in pomoči. Ocenjujemo, da bo ta PKP-3 kot izhodna strategija lahko kot logično nadaljevanje PKP-1 in PKP-2 paketa nudil tisto prepotrebno in izjemno dragoceno podporo prebivalstvu, gospodarstvu in trgu dela v razmerah, ko se bo epidemija z 31.5. zaključila in ko bo gospodarstvo in javno življenje s 1. junijem prišlo znova v novih razmerah prilagojeno normalno delovanje. Naj omenim še, da so ukrepi iz tega paketa ocenjeni na okoli 1 milijardo evrov, pripravljeni smo na to, da bomo vsakemu podjetju za vsakega zaposlenega, ki bo ocenilo, da potrebuje naše ukrepe zagotovili dovolj sredstev, da bodo lahko prebrodili težje čase in iz tega vidika smo dobili tudi zelo dobre odzive s strani gospodarstva, sindikatov in sicer.

Morda ob koncu tega uvodnega dela poudarim, da sem zelo hvaležen vsem, ki ste sodelovali in še sodelujete pri pripravi in sprejemu teh ukrepov. Izkazalo se je, da v času, ko je potrebno znamo stopiti skupaj, konstruktivno pristopiti, iskati rešitve predvsem pa bi povedal, da sem ponosen kot to leto predsedujoči Ekonomsko socialnem svetu, da se je tudi Ekonomsko socialni svet izjemno angažiral, se v dveh delovnih skupinah posvetil predlogom rešitev v tem zakonu in pri veliko rešitvah dosegel visoko stopnjo konsenza. To je izjemno pomembno, izjemno dragoceno za Republiko Slovenije kot tisto, kjer je socialni dialog ima veliko težo in kjer se zavedamo, da je bistven element ohranjanja ravnotežja in blaginje v naši državi.

Toliko za uvod.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Hvala lepa tudi vam, spoštovani gospod minister, za ta dodatna uvodna pojasnila k tretjemu korona paketu.

Potem, ko bomo odprli razpravo k členom in tudi k amandmajem pa bo zagotovo verjetno potrebno dodati še kakšno dodatno pojasnilo vam bom takrat seveda dala besedo.

Sedaj pa dajem besedo, če želi, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, gospodu Simonu Zajcu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala.

Lepo pozdravljeni tudi z moje strani!

Bom v bistvu zelo na kratko, ne bom ponavlja to, kar je že minister povedal morda dve, tri zadeve, ki so še pomembne za naše gospodarstvo in kar urejamo v tem tretjem paketu. Zelo pomembna stvar je, da v tem zakonu urejamo tudi pravno podlago za priglasitev državnih pomoči po EU začasnem okviru COVID-19. To bo zelo pomembna finančna pomoč. Mi bomo, potem ko bo ta zakon sprejet pripravili program finančnih spodbud COVID-19. spodbude bodo namenjene področju turizma, obmejnim problemskim območjem in drugim področjem. Poleg tega s tem zakonom zagotavljanje likvidnosti podjetij urejamo tudi pravno podlago, da bosta slovenski podjetniški sklad in pa slovenski regionalni razvojni sklad omogočila ugodne in predvsem hitri likvidnostne kredite. Sredstva imamo v proračunu že zagotovljena in sicer 10 milijonov za slovenski podjetniški sklad in 14,4 milijone evrov za slovenski regionalni razvojni sklad. To bo na koncu, ko bo SPS še dodal svoja sredstva omogočilo približno 40 milijonov evrov ugodnih likvidnostnih kreditov za podjetja. To bodo majhni krediti od 5 tisoč do 50 tisoč evrov. Mi računamo, da bomo na ta način podprli nekje okoli 900 podjetij. Poleg tega si želimo zagnati tudi investicije in tiste večje investicije, ki jih lahko subvencioniramo bi jih želeli tudi subvencionirati in sicer tako, da sedaj s tem zakonom nekoliko zmanjšujemo pogoje pod katerimi dodelimo spodbude na področju spodbujanja investicij. In sicer, spodbude se bodo dodelile, če investicija najpozneje v 3 letih po zaključku investicije ustvari in zapolni najmanj naslednje število delovnih mest. V predelovalni dejavnosti smo to znižali na 10 delovnih mest, v razvojno raziskovalni dejavnosti pa na 3 delovna mesta. Poleg tega pa so še pogoji, da v predelovalni dejavnosti je najnižja vrednost investicije 12 milijonov sedaj je 15 in pa v storitveni dejavnosti 3 milijone. Pri razvojno raziskovalni dejavnosti pa namesto 3 sedanjih 2 milijona

Toliko, da ne bom predolg pa potem v razpravi.

Hvala tudi vam za to dodatno obrazložitev v uvodu.

Kot že prej rečeno, v kolikor bomo potrebovali in zagotovo jih bomo še dodatna pojasnila pa vam bom dala besedo.

Sedaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta gospodu Danetu Kastelicu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa. Lep pozdrav, spoštovani poslanke in poslanci.

Predlog zakona PKP3, je obravnaval Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, ter interesna skupina na gospodarski dejavnosti včeraj, na svoji izredni seji. Komisija in interesna skupina sta sprejeli 4 sklepe in po obširni razpravi tudi nekaj priporočil. Da bom na kratko se sprehodil po teh sklepih je, kot prvo, komisija in interesna skupina, predlog zakona podpirata. Vendar pa, hkrati naprošata tudi predlagatelja oziroma ostale kvalificirane predlagatelje amandmajev, vključno z Odborom Državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka povzamejo amandma za novi, 58. člen, s katerim bi se zagotovilo interventna sredstva za posebne socialne programe, fundacije za financiranje invalidskih humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, v višini izpada njenih prihodkov, v primerjavi z realizacijo načrta FIHO za leto 2019.

Dejstvo je, da so invalidske in pa humanitarne organizacije v tem času odigrale izredno vlogo pri zagotavljanju skrbi za najranljivejše prebivalce naše države. Posebni socialni programi, ki jih izvajajo s pomočjo fundacije, sredstev fundacije, so deležni preko 400 tisoč slovenskih državljanov. Zato je k temu amandmaju, ki ste ga poslanke in poslanci prejeli, z mnenjem, danes, v vašem gradivu, dalo nekako tudi pozitivno mnenje, v samem delu, samo ministrstvo, ki je dejalo, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je v zvezi z navedenim potrdilo, da je bil ta člen, ki je bil usklajen v delovni skupini, v nadaljevalnem postopku, v okviru usklajevanja na Vladi, umaknjen, da invalidske in humanitarne organizacije v bistveni meri pripomorejo k blažitvi največje stiske, se pa je strinjal tudi sam predstavnik ministrstva. Seveda, v tem delu je pomembno, da bi to kondicijo tudi humanitarne in invalidske organizacije nadaljevale in imele v prihodnje in svoje plemenito poslanstvo nadaljevale z nezmanjšano močjo, pri izvajanju posebnih socialnih programov.

Tretji sklep je bil, komisija in interesna skupina, tudi naslavljata na predlagatelje, odbor predvsem, da bi se davčne olajšave za sponzorje, donatorje in pa seveda mecene za kulturo in šport, potem da, za športne organizacije, potem, da bi se oprostitev plačila najemnin za javne športne objekte in kritje stroškov pri prav velikih mednarodnih prireditev, to je težava na področju športa. Potem, pri kulturi, je bilo izraženo, da je potrebno povečati sredstva za produkcijo in kulturne prireditve, festivale, likovne razstave, koncerte. Potem, da bi se uvedli tudi na področju kulture in športa, boni ali vavčerji za samozaposlene umetnike, na podlagi katerih se jim bi zagotovilo del honorarja za nastop, drugi del pa bi, seveda, pokrili organizatorji prireditev. In pa seveda, možnost alternative uporabe teh turističnih vavčerjev, ki jih bodo prejele prebivalci Slovenije za nakup, tudi vstopnic, abonmajev in za kulturne prireditve. Seveda, mi včeraj s temi amandmaji, ki ste jih že prejeli, poslanke in poslanci, nismo bili seznanjeni, mogoče je kaj tega povzetega tudi tukaj in pa, zadnji, četrti sklep, ki pa je bil, s strani našega državnega svetnika, tudi, da bi v osmo poglavje vključili tudi gasilce. Prostovoljno in pa nepoklicno opravljanje nalog v času epidemije, povezanih z dodatkom za nevarnost in posebne obremenitve, bi bilo prav, da bi se vključili tudi prostovoljne gasilce, tako, kot civilno zaščito, saj so tudi oni v tem času Covid-19, prostovoljno opravljali vse aktivnosti za preprečevanje širjenje okužb. Predvsem to je bil poudarek kolegov svetnikov iz lokalne skupnosti.

Drugače pa, svetniki in svetnice, s Komisije za delo, družino, socialno zdravstvo in invalide in interesna skupina, podpirata tudi ukrep skrajšanega delovnega časa, vendar tudi, da bi bila ta kombinacija, ki se po nekaterih predlogih izključuje, vendar možna za delodajalce. Potem, tudi, da se predlaga podaljšani ukrep čakanje, za delo za tri mesece, pod ostrejšimi pogoji, vendar, veljavno za vse panoge, ne samo za gostinstvo in turizem in pa, predlaga se tudi, mnenje je, da bi se razširitev kriterija, na podlagi katerega se določa, kdo lahko koristi ukrep čakanja na delo, naslednji ne zajemal samo pomembnih delov turizma in gospodarstva, ampak tudi podpornega gospodarstva za turizem in podobno.

Še zadnja, ki je bila ta, opazka, je, da bi se tretji korona paket lahko sprijemal bolj z daljšo časovno premico, vendar se zavedamo, da bi Državni zbor in Vlada, radi čim prej tudi v turizmu in pa seveda, tudi državljanom, priskočili nasproti, zato pa bi morali malo več časa namenit v to razpravo.

Toliko je s strani Komisije Državnega sveta in interesne skupine, hkrati pa, v zvezi z nadaljnjimi ukrepi, za posledico odpravo epidemije, pa komisija in interesna skupina priporočata, da se naši predlogi in pa amandmaji posvojijo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.

Sedaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Dober večer.

V Zakonodajno-pravni službi smo o predlogu zakona pripravili pisno mnenje. Podali smo pripombe z vidika njegove skladnosti z Ustavo, iz pravno-sistemskega in zakonodajno-tehničnega vidika. Vsebina tega predloga zakona, zaradi omilitve in odprave posledic epidemije Covid-19, obsega odstope od določb sedmih zakonov, ki so urejeni v drugem delu predloga zakona in začasne ukrepe, ki so urejeni v tretjem delu predloga zakona. Nomotehnični pristop, ki združuje odstope od določb posameznih zakonov in interventne, torej začasne ukrepe, v zakonodajni praksi še ni bil uporabljen, zato bi bilo treba pojasniti pravno razmerje med obema sklopoma ureditve zakonske materije, zaradi načela pravne varnosti in jasnosti, ter določnosti pravnega sistema, kot celote.

Po naši oceni, med obe sklopoma ni bistvenih razlik, saj se bodo ukrepi iz obeh sklopov iztekli dne 31. decembra 2020, če v posameznih določbah ni določeno drugače. Uvodoma, smo že v pisnem mnenju opozorili in to opozorilo zaradi njegove pomembnosti, posebej izpostavljamo tudi sedaj, da je k temu predlogu zakona priložen predlog sklepa, o ugotovitvi nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, na podlagi prve alineje, drugega odstavka 90. člena Ustave in zaradi tega je treba vso vsebino zakona utemeljiti kot nujen ukrep za odpravo posledic naravne nesreče, ker bi uvrščanje drugih vsebin, ki takšnega nujnega ukrepa ne predstavljajo, lahko povzročilo z Ustavo neskladno in prekomerno uporabo ustavne prepovedi referenduma in poseg v pravico do referenduma, ki bi se v postopku ustavne presoje, lahko izkazala za ustavno nedopustno.

S tega vidika, sta sporni predvsem določba 6. člena, ki pomeni odstop od Zakona o lokalni samoupravi in določbi 11. poglavja, tretjega dela predloga zakona, ki urejajo pregled neposrednih tujih naložb, za katere torej ni jasno utemeljeno, kako so neposredno povezane z omilitvijo in odpravo posledic epidemije. V zvezi z določbami 11. poglavja, pa je sporno tudi to, da se v pravni red ne uvajajo kot trajne, sistemske rešitve, kajti, po vsebini predstavljajo izvedbene določbe uredbe EU. Izvedbeni zakon za izvajanje uredbe EU, bi moral biti sprejet kot samostojen zakon. Že iz njegovega uvodnega člena bi moralo biti razvidno, da gre za izvajanje uredbe EU, urejati bi moral vsebino, ki pomeni izvajanje uredbe EU in hkrati še vsebino, ki je z izvajanjem uredbe EU neposredno povezana.

Menimo, da druge vsebine, ki jih ureja predlog zakona, kot začasne ukrepe in začasne odstope, od določb posameznih zakonov, niso povezane z izvajanjem uredbe EU. S tako rešitvijo se krni načelo pravne države iz 2. člena Ustave, saj se niža varstvo zaupanja v pravo in pravno varnost.

Izpostaviti je treba tudi načelo legalitete iz 120. člena Ustave, ki je temeljno za opredelitev razmerja med zakonodajno in izvršilno oblastjo, torej med parlamentom in Vlado, kot vrhom uprave in upravnih organov, zanj pa je značilna vsebinska vezanost delovanja izvršilne oblasti na zakon. To pomeni, da podzakonski predpisi lahko vsebino zakona le tehnično dopolnjujejo, razčlenjujejo, opisujejo, nikakor pa vanjo ne smejo posegati z določanjem novih pravic in obveznosti, saj bi v takem primeru zakonodajna funkcija prešla na druge državne organe.

Glede na navedeno, smo predlagatelja v mnenju pozvali, da ponovno preveri določbe predloga zakona, ki ministra oziroma Vlado pooblaščajo za urejanje vrste vprašanj, ne da bi zakon za takšno urejanje določil jasne vsebinske okvire. Kot primer navajamo določbe 37. člena, ki ureja bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju domače potrošnje turizma. Na tem mestu velja omeniti še določbo 86. člena predloga zakona, ki je umeščeno v poglavje prehodnih določb, po vsebini pa nedoločno in nejasno ureja materijo, ki pritiče materialnih določbam, nanaša pa se na pooblastilo za sprejem podzakonskih predpisov, zato bi obveljalo črtati oziroma napolniti z ustrezno vsebino, kot je določitev roka za sprejem podzakonskega predpisa.

V uvodnem delu pisnega mnenja, smo opozorili tudi, da je treba v zvezi z zakonskimi rešitvami, dosledno spoštovati načelo enakosti 14. člena Ustave, ter pozvali k dodatni obrazložitvi namena in vsebine posameznih določb predloga zakona, ter posledic in medsebojnih povezav, v njih vsebovanih rešitev, kjer je ta umanjkala, da se pri izvajanju zakona v praksi in v postopku morebitne presoje zakona pred Ustavnim sodiščem lahko ugotovi prava volja in namen zakonodajalca, glede posamezne sprejete rešitve.

V pisnem mnenju smo podali precej pripomb k posameznim členom, vendar bi na tem mestu izpostavila le bistvene pripombe. Najprej, k enemu od ključnih ukrepov po tem predlogu zakona, k ukrepu delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa in njegovega subvencioniranja iz javnih virov. Skrajšanega delovnega časa sistemski Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1, ne ureja. V kontekstu opredelitve delovnega časa, ZDR-1 loči le med polnim in krajšim delovnim časom, torej je skrajšani delovni čas popolnoma nov institut in kot takšnega, bi ga bilo treba popolno urediti, ter odpraviti vse nejasnosti med krajšim in skrajšanim delovnim časom, predvsem v pravnih posledicah za delavca. Odpraviti velja tudi druge nedoločnosti, glede opredelitve novega instituta, na katere v pisnem mnenju izčrpno opozarjamo. V kontekstu izvajanja predlaganega ukrepa pa iz zakonskih določb izhaja, da naj bi se izvajal kot ukrep aktivne politike zaposlovanja APZ, po Zakonu o urejanju trga dela.

Pri tem smo v mnenju izpostavili vprašanje razmerja med predlogom zakona in Zakonom o urejanju trga dela. Namen ureditve iz predloga zakona je ohranitev delovnih mest, ukrepi iz Zakona o urejanju trga dela pa so pretežno namenjeni že brezposelnim osebam oziroma osebam, katerih zaposlitev je ogrožena. Predlagatelj v obrazložitvi ne navaja ogroženosti, saj ravno zato vzpostavlja rešitve v prvem poglavju predloga zakona, po katerem mu bo prepovedano odpuščanje. Nadalje pa tudi ni jasno ali je s predlogom zakona predlagan ukrep mišljen kot dodatni ukrep APZ, ki ga Zakon o urejanju trga dela še ne vsebuje ali ga je treba uvrstiti v enega izmed ukrepov, ki jih Zakon o urejanju trga že ureja. Še več vprašanj, ki ne dajejo jasnega odgovora glede izvajanja novega instituta izhaja iz pripomb k posameznim določbam prvega poglavja. Če strnem, nove rešitve, ki v pravnem sistemu niso urejene, se z interventnim zakonom lahko uredijo v obliki začasnih ukrepov, vendar jih je treba urediti celovito v skladu z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, tako da bodo zakonske določbe jasne, določne in nedvoumne, saj neposredno urejajo pravice in dolžnosti širšega kroga naslovljencev in zato je treba odpraviti vse nejasnosti in neskladja, na katera smo opozorili.

Nenazadnje bi posebej izpostavila še določbe 9. in 10. člena predloga zakona, ki za določbe drugega oziroma tretjega dela določata obdobje trajanja ukrepov in s ta s tega vidika ključni za razumevanje začetka in konca uporabe ukrepov, ter dajeta pooblastilo, da se drugačen začetek, torej drugačen čas začetka ali konca trajanja ukrepov uredi v posameznih zakonskih določbah. Glede na predviden tekst zakonodajnega postopka se tako v določbah drugega kot tudi tretjega dela predloga zakona predvideva povratno učinkovanje določb. Kljub načelni prepovedi je učinkovanje za nazaj izjemoma dopustno, vendar morajo biti pogoji določeni v drugem odstavku 155. člena Ustave v zakonodajnem gradivu izrecno navedeni in obrazloženi. Drugih pripomb na tem mestu ne bom povzemala, saj so predstavljene in obrazložene v pisnem mnenju. Vložene amandmaje bomo proučevali sproti, zato se po potrebi s tem v zvezi še oglasim.

Dodajam pa zgolj še obvestilo, da bomo pred objavo zakona v Uradnem listu opravili še nekatere popravke redakcijskega značaja, na primer epidemijo bomo v zakonu navajali kot epidemija, ne kot COVID-19 in podobno.

Hvala.