18. redna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

3. 6. 2020

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovani, pričenjam 18. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne. Obveščam vas, da imam dve pooblastili in sicer, poslanka Tina Heferle nadomešča poslanca Jožeta Lenarta iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca in pa poslanec Gregor Perič iz Poslanske skupine SMC nadomešča oziroma nadomešča kvoto SMC. Imamo še eno pooblastilo, poslanka Suzana Lep Šimenko nadomešča poslanko Nado Brinovšek iz Poslanske skupine SDS.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje z dne 19. 5. 2020 ste prejeli naslednji dnevni red:

1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, skrajšani postopek,

2. pobude in vprašanja članov odbora.

Ker v poslovniškem roku, včeraj do 12. ure, nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlagatelj predloga zakona je Vlada.

K obravnavi te točke sem vabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zakonodajno-pravno službo in Državni svet.

S sklicem seje ste prejeli predlog zakona in mnenje Zakonodajno-pravne službe, naknadno pa ste prejeli še mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, amandmaja Poslanske skupine Socialnih demokratov, amandmaje koalicijskih poslanskih skupin in pregled vseh vloženih amandmajev.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona ter vloženih amandmajih in morebitnih predlogih za amandmaje odbora.

Najprej dajem besedo dr. Jožetu Podgoršku, državnemu sekretarju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Izvolite.

Jože Podgoršek

Hvala lepa.

Lep pozdrav tudi v imenu ministrstva!

Bom skušal zelo kratko pojasniti razloge za spremembo Zakona o zaščiti živali. In sicer, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali je pripravljen zaradi uskladitve slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije, kar izhaja iz uradnega opomina, ki ga je Evropska komisija poslala Sloveniji 14. julija 2018, z rokom za implementacijo uredb že aprila 2018, kar pomeni, da že precej zamujamo z implementacijo evropske direktive v slovenski pravni red.

V predlogu zakona predvsem terminološko usklajujemo naslednje pojme: postopek, v obstoječem zakonu se uporablja izraz poskus; žival v postopku, v obstoječem zakonu govorimo o poskusnih živalih; in vzrejne organizacije, kjer gre za vsebinsko uskladitev z definicijo iz direktive. Med pojme ravno tako zaradi večje jasnosti dodajamo izraz strokovnjak za dobrobit živali in zaradi večje jasnosti se na popravljeno terminologijo usklajuje tudi besedilo nekaterih ostalih členov.

Naj omenim še, da večino očitkov, ki izhajajo iz uradnega opomina, odpravljamo tudi s sprejetjem novega pravilnika, ki je bil pridan tudi kot priloga k temu zakonu, torej Pravilnika o pogojih za izvajanje postopkov na živalih. Kot sem že omenil, takoj po sprejetju, če bo Državni zbor sprejel te spremembe zakona, bomo pristopili k postopkih za sprejetje pravilnika, ker pravilnik imamo praktično že pripravljen.

Toliko zelo na kratko. Gre praktično za nomotehnične dopolnitve našega Zakona o zaščiti živali. Razlog je res za to hitrost v tem, da praktično že dve leti zamujamo s sprejetjem, kot sem že omenil, bi morali to že do aprila 2018 narediti. Kot kaže, ima ta zakon malce negativne karme / smeh/ predvsem v fazi sprejemanja, mislim, da je že drugič v Državnem zboru in že tretjič bil na Vladi, ampak okej, skratka, računamo, da bo enkrat ugledal luč sveta, saj jo mora, ker nam grozi kazen Evropske komisije, ker, kot sem rekel, opomin je že bil. Toliko na kratko.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Jesić, izvolite.

Slađana Ješić

Hvala za besedo.

Dober dan!

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona proučili skladno s poslovniško določenimi nalogami in pripravili pisno mnenje, ki ste ga prejeli. Večina pripomb iz mnenja je zakonodajno-tehnične narave.

Kot odgovor na pripombe iz našega mnenja prepoznavamo vložene amandmaje poslanskih skupin koalicije kot tudi predlog za amandma odbora k 5. členu predloga zakona, ki ustrezno odpravljajo večino pomislekov iz našega mnenja. Na tem mestu bi predlagali eno manjšo korekcijo v 10. členu, in sicer, da se zajame širšo besedilo, ki naj se v določbi drugega odstavka 10. člena predloga zakona nadomesti in sicer, izdajo dovoljenja za projekt, to je to širše besedilo.

Zdaj, vložena sta pa tudi amandmaja Poslanske skupine SD, ki se nanašata na definicijo živali, kot čutečih živih bitij. Če bosta amandmaja sprejeta, bi z vidika naših nalog izpostavila, da bi bilo treba celovito urediti tudi vse pravne posledice, ki jih spremenjena definicija živali terja. To v tem zakonodajnem postopku ne bo mogoče, ker je veliko členov zaprtih, zato bo to mogoče ob prvi naslednji spremembi zakona.

To bi bilo z moje strani vse. Hvala.

Hvala lepa.

Odpiram oziroma prehajamo na razpravo članov odbora, o posameznih členih in pa o vloženih amandmajih. Predlog zakona ima 15. členov, zato odboru predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih in morebitnih predlogih za amandmaje odborov, v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika, glasuje o vseh členih skupaj.

Torej, prehajamo na razpravo članov in članic odbora.

V razpravo dajem 1. člen in amandmaja Poslanske skupine SD in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Ali želi kdo razpravljati? (Da.)

Gospod Koražija, izvolite.

Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.

Jaz se bom kar navezal na, bom rekel, razlago na začetku, na gospoda Podgorška, ko je razlagal, da ta zakon oziroma ta direktiva, ima neke vrste slabo karmo, saj, to moram priznati, da sem v teh dveh letih, žal moral spoznati, da so ti zakoni, pa direktive in tudi teme, ki se direktno nanašajo za dobrobit in zaščito živali in zaščito naravo, ponavadi pristanejo na koncu ali pa sploh ne pristanejo. Je pa res, da ta zakon je v bistvu tehnične narave, ki samo prenaša evropsko direktivo in, seveda, mi, v Levici, zagovarjamo, da bi bilo potrebno poskuse na živalih ukiniti, saj že tudi obstajajo precej, bom rekel, kar dodelane in tudi že razvite, delno, bom rekel, variante, ki omogočajo, da se testi na živalih več ne opravljajo in k temu bomo tudi težili, v vsakem primeru.

Podpiramo tudi tale amandma SD, da so živali čuteča bitja, kar je seveda pozitivno in na tem je potrebno tudi gradit in tudi spreminjat zakonodajo v tej smeri, za pravice in dobrobit živali, saj, samo, bom rekel, spremembe brez, bom rekel, tudi praktičnega dela, se pravi, da bomo tudi stvari izvajali v praksi, tako kot je potrebno, ne bodo prinesle veliko in tudi k temu bomo v Levici težili, da se bo vse, kar se nanaša na zaščito in dobrobit živali in tudi zaščito narave, da bomo implementirali v situaciji, kot je zdaj in bomo to izvajali naprej.

Hvala.

Hvala lepa.

Imam še eno pooblastilo, in sicer, poslanka mag. Meira Hot nadomešča poslanca Janija Prednika, iz Poslanske skupine SD.

In, mag. Hot, imate besedo.

Hvala lepa, predsedujoči. Lep pozdrav vsem.

Torej, v Poslanski skupini Socialnih demokratov smo vložili dva amandmaja, s katerim predlagamo, da se v Zakon o zaščiti živali vnese definicija živali kot čutečih živih bitij. Že kar nekaj časa se namreč vrtimo okoli tega vprašanja in tudi ministrico smo večkrat pozvali, da se ta definicija vnese v predlog zakona in tudi obljubljeno je bilo, da bo ustrezno noveliran in da se bo dodala definicija, kakršna se sedaj nahaja v Stvarnopravnem zakoniku. A žal, opažamo, da imamo danes v predlogu sprememb zakona, zgolj nek prenos direktive in tehnične popravke. Zato se, seveda, upravičeno sprašujem, kako dolgo bo dejansko potrebno še čakati, da bodo živali dobile tisti zasluženi pravni status in pravno varstvo, ki gre v smeri njihovega dostojanstva in dobrobiti in ki sledi modernejšim evropskim ureditvam.

Navsezadnje smo slišali, da je tudi Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju opozorila, da je potrebno zaradi načela pravne države, uskladiti določbe Zakona o zaščiti živali in Stvarnopravnega zakonika, in zato sem tudi razočarana, da danes niso pred nami obširne spremembe, ki smo jih večkrat predlagali – od prepovedi evtanazije zdravih živih živali, do dejstva, da bi se morala vsakršna malomarnost sankcionirati vsaj kot prekršek in tako dalje, do tega, da tovrstna sprememba definicije seveda prinaša pravne posledice, ki jih je potrebno potem celovito urediti. Ministrica je večkrat obljubila, da ta zakon pripravlja, pričakovali smo ga junija, razumemo, da se je vmes zgodila epidemija, da je bil zastoj dela v tem kontekstu tekočega dela, a kljub temu želim danes slišati tudi od ministrstva kdaj lahko pričakujemo celovito spremembo zakona in ne zgolj nek prenos direktiv in tehnične popravek, kakor tudi prosim za opredelitev ministrstva do naših amandmajih, ki bi jih zdaj predstavila. In sicer, mi predlagamo, da se prvi odstavek 1. člena predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali spremeni tako, da glasi: ta zakon določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij. To je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti. In sicer v skladu z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, ki terja skladnost pravne ureditve znotraj pravnega reda je potrebno Zakon o zaščiti živali uskladiti s stvarnopravnim zakonikom, ki v 15. a členu določa pravno opredelitev živali kot čutečih živih bitij, zmožnih čustvovanja in trpljenja. Gre za vrednostno opredelitev pravnega varstva, dostojanstva in dobrobiti živali, ki sledi modernejšim evropskih ureditvam. Nekatere evropske države, ki imajo primerljivo pravno ureditev kot je naša, so že uvedle poseben pravni položaj živali. Na primer avstrijski civilni zakoniki določajo, da živali niso stvari, njihovo varstvo pa je določeno s posebnimi predpisi. Tudi 13. člen pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da Unija in države članice pri oblikovanju in izvajanju politik Unije na področju kmetijstva, ribištva, prometa, notranjega trga, raziskav in tehnološkega razvoja ter vesolja v celoti upoštevajo zahteve po dobrem počutju živali kot čutečih bitij, pri čemer spoštujejo zakonodajne ali upravne določbe in ustaljen običaj držav članic, zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine. In tudi sodna praksa se je že večkrat izrekla, da živali nikakor ni mogoče obravnavati kot stvari, ki imajo razmere do človeka zgolj instrumentalno vlogo oziroma služile njihovim interesom, ker za pomembno določbo in zavedanje, da živali kot čutečih bitij ni mogoče enačiti s stvarmi, sposobnost s katero se žival odziva na okolje pri živalskih vrstah različna glede na njihovo stopnjo razvoja. To upošteva že veljavni pravni red, ki uporabo določb Zakona o zaščiti živali zamejuje z uporabo pojma živali na žive vretenčarje, zato so posebnega varstva praviloma deležne živali, katerih čutečnost se razume v smislu čutenja bolečine. Tudi pri teh živalih pa je treba upoštevati, da le-ta ni enaka za vse, ampak je odvisna od stopnje razvoj a njihovega živčnega sistema. Nadalje predlagamo, da se v 2. členu 33. točka spremeni tako, da se glasi: živali kot čuteča živa bitja so vretenčarji, ki so taksonomska skupina živali z razvitimi sistemi za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev. In sicer v 33. točki se tako popravi definicija živali, ki se opredelijo kot čuteča živa bitja, ker je čutenje bolečine pri živalih različna in odvisna od stopnje razvoja njihovega živčnega sistema, se kot zakonsko zaščitene živalske vrste opredeli skupina vretenčarjev, za katere je uveljavljeno znanstveno spoznanje, da čutijo bolečino, saj imajo razvita čutila za sprejem potencialno bolečih zunanjih dražljajev in sistemov v centralnem živčnem sistemu, ki te dražljaje obdelajo kot boleče. Torej, na ta način smo mi opredelili naše amandmaje. Na tej točki apeliram na vse poslanke skupine, da te amandmaje podprejo, ker gre navsezadnje kot prvo za uskladite v spravnim redom tako Slovenije kot Evropske unije kot drugo zavedamo se, da v kolikor bodo danes ti amandmaji sprejeti bo potrebna celovita sprememba zakona in bi želela opredelitev še enkrat ministrstva ali lahko ta zakon nato pričakujemo do septembra 2020, ker poslanske skupine smo že večkrat tudi podale različne pripombe katere vse spremembe so potrebne in nujne: Tako da mislim, da osnutek tega zakona in pripomb že imate in bi rada vedela kdaj lahko pričakujemo dejanske spremembe. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Ali želi k tej točki oziroma k temu členu še kdo razpravljati? Tomaž Lisec, izvolite.

Najlepša hvala, gospod predsednik za dano besedo. Vsem skupaj en lep pozdrav! Kot je rekel državni sekretar, zamujamo z dikcijami členov, ki so nujno potrebni zardi prenosa evropskih direktiv. Meni tudi to osebno žalosti, da že prejšnji minister ni med svoje redne in tekoče naloge umestil ne samo implementacijo teh členov, ampak sistemski zakon, ki je že bil pripravljen moram priznati, da sam kot predsednik Odbora za kmetijstvo v prejšnjem mandatu sem imel osnutek zakona na mizi, ampak očitno bolj na prejšnji sestavi ministrstva ni bilo volje kot pa pri nas v Državnem zboru, da so nujno potrebne sistemske rešitve na področju zaščite živali uresničijo v zakonskih oblikah.

Sedaj kar se tiče amandmajev mislim, da so korektno povzeti. Tukaj bi se zahvalil Zakonodajno-pravni službi za temeljito delo. Dotaknil bi se predvsem amandmajev Poslanske skupine Socialnih demokratov k 1. in 2. členu, ki govori o živalih kot čutečih bitjih. Ko se je sprejemal Stvarnopravni zakonik je bilo takrat v tistem zakonu veliko rešitev iz veliko področij. Poslanska skupina SDS je opozarjala na določene nesistemske rešitve na področju etažnih lastnikov pa še nekaterih drugih zadev in tisto je bilo ključni razlog zakaj nismo podprli Stvarnopravnega zakonika, čeprav se je, potem po socialnih omrežjih pisalo bi rekel nabijalo na zid kako nismo za to, da so živali kot čuteča živa bitja, čeprav smo to večkrat in tudi sedaj izražam, da ni problem pojmovanje živali kot takšnih ali drugačnih, ampak smo pri Stvarnopravnem zakoniku imeli ogromno drugih problemov, ki se že sedaj v praksi izkazuje, da so bile rešitve napačne. Kot rečemo ta Zakon o zaščiti živali je nujno potreben spremembe. Žalosti me - še enkrat -, da prejšnji minister ni našel časa, da bi to zadevo rešil, da je pa ta Vlada resno pristopila k pripravi sistemskega zakona pa priča posvet, ki je bil prejšnji teden na Ministrstvu za kmetijstvo, kjer so bili prisotni tako predstavniki ne samo resornega ministrstva, ampak še zraven mislim, da vsaj predstavniki Ministrstva za finance, javno upravo, gospodarstvo, verjetno sem še kakšno ministrstvo pozabil, bili so predstavniki lokalnih skupnosti. Na žalost pa ni bilo nobenega poslanca kljub temu, da smo bili poslanske skupine vabljene. Bila je samo moja malenkost in pa ena strokovna sodelavka - se opravičujem sem pozabil iz katere poslanske skupine je bila - in takrat je bila jasno izražena želja, da se čim prej pristopi k sistemskemu zakonu kot rečeno osnutki so že verjetno kje na ministrstvu in da ta ekipa pod to ministrico in pod temi državnimi sekretarji resno najde vse tiste rešitve, ki so seveda možne. Jaz osebno verjamem, da ko govorimo o zaščiti živali bomo imeli probleme z večimi faktorji, eno so same dikcije. Jaz verjamem, da ne samo znotraj ministrstva, ampak med vsemi ministrstvi bo problem uskladiti terminološke pojme, potem bodo tukaj še finančni vplivi na zakon. Tukaj bodo občine, ki so že javno povedale, da hočejo zelo aktivno sodelovati pri pripravi tega zakona kajti, ko govorimo o živalih velik del stroškov odpade na občine oziroma so one tiste, ki morajo reševati tisto, kar zakonodajalec pripravi v dikcijo zakona. Mi v Poslanski skupini SDS upamo, da bodo predstavniki vseh resornih ministrstev čim prej pristopili k pripravi sistemskega zakona. Jaz sem zadnjič na posvetu jasno povedal, da je idealno, da ta zakon dobimo v letu 2021, kajti če bodo redne volitve v letu 2022 veste kako je tistega zadnjega pol leta napeto, ko se vsaka beseda poslanskih skupin še dvakrat bolj pozorno obrača ne samo znotraj Državnega zbora predvsem pa pri medijih. Tukaj se strinjam, da zakon je potreben sistemske prenove in to h kmalu. Kar se pa tiče pojma živali čuteča živa bitja seveda se vsi zavedamo, da so živali čuteča živa bitja. V Poslanski skupini SDS edino opozarjamo, da moramo biti dokaj pazljivi pri teh dikcijah. Seveda tukaj pri 1. členu mislim, da problemov ni bi pa predlagal predlagateljem tega amandmaja k 2. členu Poslanske skupine SD jaz si težko predstavljam, da kakšnemu ljubitelju domačih ali drugih živali povemo, kaj so v zakonski terminologiji čuteča bitja. Tule piše: »Živali kot čuteča živa bitja so vretenčarji, ki so taksonomska skupina živali z razvitimi sistemi za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev.« Osebno ne pričakujem, da povprečen državljan kot ljubitelj takšnih ali drugačnih živali razmišlja, kaj, hudirja, smo mi napisali, vretenčarji - to bi verjetno še marsikdo vedel iz osmega ali devetega razreda osnovne šole, pa morda tisti, ki hodijo v kakšno srednjo šolo ali pa morda študirajo biologijo in vedo, kaj so vretenčarji -, ki so taksonomska skupina živali z razvitimi sistemi za zaznavo in obdelavo bolečih dražljajev. Jaz bi apeliral na predlagatelja Poslansko skupino SD, da skupaj s pravniki ali tistimi, ki aktivno sodelujejo na področju zaščite živali, da najdejo bolj pravno, predvsem pa zdravorazumsko dikcijo, ki bo ljubiteljem živih bitij kot čutečih živali veliko bolj blizu, tako po pravni kot vsebinski dikciji.

Še enkrat bi opozoril, glede na to, da govorimo o Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se bomo tudi pri nadaljnjih zakonih verjetno srečali s pojmi, kot so živali. Že nekaj časa je v predalu Zakon o živinoreji, potreben je spremembe Zakon o divjadi in lovstvu, in jaz upam, da bomo takrat s tresočo roko razmišljali, ali so vse živali čuteča bitja ali so samo vretenčarji, ki so taksonomska skupina živali z razvitimi sistemi in tako naprej, ali se bomo morda kdaj ukvarjali s pojmom, kaj so domače živali, in njih posebej zaščitili. Ali pa bomo, kot je bilo zadnjič na posvetu rečeno, se ukvarjali z zaščito levov, aligatorjev in vseh ostalih skupin, ki tudi nelegalno še vedno kljub vsem zakonskim in ostalim kontrolam prihajajo v Slovenijo, in to ne v živalske vrtove, kjer so dobrodošli, pač pa se prosto sprehajajo po domovih ljubiteljev tako imenovanih eksotičnih živali.

Skratka, podpora temu zakonu, podpora pojmu, da so živali čuteča živa bitja, v upanju, da najdemo pravno in zdravorazumsko, boljšo dikcijo. Hvala.